TVORNA TKIVA MERISTEMI=EMBRIONALNA TKIVA
|
|
- Ἐλιακείμ Αποστόλου
- 7 χρόνια πριν
- Προβολές:
Transcript
1 TVORNA TKIVA MERISTEMI=EMBRIONALNA TKIVA temenske celice; inicialne celice (polja); rastni stožci (vršički) in plašči; pojavnost in skupne lastnosti: mitoze; citokineze; rast;(veg. razmnoževanje); majhna diferenciacija protoplasta, celične stene in vakuoma, brez intercelularjev
2 I. PRAMERISTEMI zigota- mitoze-embrio-polarnost: a) Vršni, apikalni meristemi: apeks= rastni stožec: 1) rastni vršiček poganjka (plumula) 2) rastni vršiček korenine (radikula) b) Zaostali meristemi: žilni kambij, interkalarne cone, (pericikel=perikambij) c) Meristemoidi d) Potencialni meristemi
3 Temenska celica praprotnic in rastni vršiček poganjka semenk
4 Meristematsko stanje prameristemov sledimo do zigote
5 Rastni vršiček korenine in poganjka sta prameristema-apikalna (vršna) meristema
6 Meristemoidi so zarodne celice listnih rež- ko nastane iz njih določena struktura se iztrošijo
7 Pericikel je potencialni ali zaostali meristem, iz katerega nastanejo rastni vršički stranskih korenin, sodeluje tudi pri sekundarni debelitvi korenine.
8 SEKUNDARNI MERISTEMI 1) Vaskularni kambij (prevodni nkambij) 2) Felogen (plutni kambij); 3) Ranitveni, travmatski meristemi; Pojavljajo se pretežno v lesnati zgradbi, v deblu in oleseneli korenini
9 Prevodni ali vaskularni kambij je sekundarni meristem, ki omogoča sekundarno debelitev stebla in korenine nastanek lesa in ličja.
10 Plutni kambij ali felogen je sekundarni meristem, ki nastane s pomladitvijo kolenhimov ali parenhimov pri sekundarni debelitvi stebla in korenine, redkeje tudi v primarni zgradbi stebla.
11 Rastni vršiček poganjka (stebla) Nastanek: Iz embria - plumula, Spermatophyta, Pteridophyta Zgradba: Pteridophyta: 1 temenska celica; tri-štiri-pet roba Spermatophyta: rastni stožec: a) plašč (tunika); protoderm epiderm; antikline delitve; število plasti: - 1-plastna: Gymnospermae; Liliateae, Cactaceae; 2-plastna: večina dvokaličnic b) telo (corpus): perikline in antikline delitve; inicialke: tunike, korpusa; prokambij prevajalna + oporna tkiva; meristem stržena centralni stržen; listne zasnove (primordiji)- fragmentacija meristema; eksogene tvorbe. Rastni vršiček stebla: - inicialna cona (meristem v ožjem pomenu; tunika, korpus) - morfogenetična cona: nastanek listnih zasnov; perikambij; prastržen, praskorja -histogenetična cona: diferenciacija tkiv v primarni zgradbi stebla glede na geometrični izgled: - blok meristemi (korpus); ploskovni meristemi (tunika); rebrasti meristemi (prokambij) -zaščita in dinamika rasti rastnega vršička stebla Rastni vršiček poganjka je glavni producent hormonov auksinov: indol-ocetna kislina, indol-maslena kislina
12 Rastni vršiček poganjka kritosemenk z nakazanimi diferenciacijami
13 Rastni vršiček poganjka in tipi namestitve listov
14 Rastni vršički korenine Nastanek: Semenke: bipolaren embrio; radikula Praprotnice: unipolaren embrio; nastanek kor. rast. vršička iz stebla; razvoj na samostojnem gametofitu; primarna homorizija Zgradba: 1 temenska celica Pteridophyta rastni stožec: Spermatophyta; zgradba: - obstoj koreninske čepice (kaliptra) - ni listnih zasnov - razraščanje ni terminalno, eksogeno ampak lateralno endogeno; - tunika, korpus, kaliptra - tipi rast. vršičkov korenine: zaprti tip (ločene plasti inicialk); Liliatae; Triticum; kaliptrogen, dermatogen rizoderm + primarna skorja korenine; odprti tip (plasti inicialk niso predeterminirane); dermato-kaliptrogen-protoderm (kaliptra + rizoderm); 2. plast skorja + endoderm; 3. plast-perikambij +prev, tkiva Rastni vršiček korenine producira hormone-citokinine
15 Rastni vršiček korenine s koreninsko čepico in prerez korenine v absorbcijski coni
16 Odprti (Pseudotsuga) in zaprti tip (Triticum) rastnega vršička korenine
17 Rastni vršiček korenine in prikaz zonirane zgradbe in funkcije korenin.
18 Ostali prameristemi A) Zaostali meristemi: inicialne cone, interkalarne cone (Liliatae), žilni (fascikularni kambij) dvokaličnic, perikambij (=pericikel) korenin). B) Meristemoidi: listne zasnove, zasnove l. rež, trihomov, žlez C) Potencialni meristemi: žive celice z majhno stopnjo diferenciacije; parenhimi; sprememba notranjih in zunanjih razmer; nadomestni in travmatski meristemi, tkivne kulture
19 Sekundarni meristemi A) KAMBIJ (VASKULARNI =PREVODNI KAMBIJ); meristem pri sek. debelitvi stebla in korenine; tvori les in ličje B) FELOGEN: plutni kambij; pomladitev parenhimov, kolenhimov, (epiderma) felogen + felem + feloderm= periderm (sekundarno krovno tkivo)
20 TRAJNA TKIVA 1. OSNOVNA TKIVA-PARENHIMI graund tissues, Grundgewebe; večji del mase zelnatih rastlin Zgradba in oblika: izodiametrične celice, shizogeni intercelularji; primarna cel. stena, živa tkiva, vakuole velike, trdnost = turgor; različna dif. protoplasta Vrste in funkcija: a) primarna (zelnate rastline, listi, plodovi, semena) b) sekundarna (parenhimi v lesu in sek, skorji)
21 Funkcije in položaj parenhimov Funkcije: vedno več funkcij; potencialni meristemi - asimilacijski parenhimi (klorenhimi);mezofil lista, - založni parenhimi; založna tkiva v semenih, plodovih, veg. organih - nespecializirani parenhimi:skorje, strženi (založni, turgor, prevajanje,... -specializirani parenhimi: aerenhim; vodni parenhim; prevajalni parenhimi (strženovi trakovi lesa, prim skorje, sek, skorje, osni parenhimi lesa, ksilemski in floemski parenhimi, transfuzijske cone, transportne celice, paren, ovojnice Parenhimip po položaju: list, steblo/deblo, korenina, plodovi,...
22 Parenhimi v listu:palisade (klorenhim) in gobasto tkivo
23 Klorenhim v mezofilu bifacilalnega lista je razdeljen na stebričasto in gobasto tkivo
24 Enoten asimilacijski parenhim v ekvifacialnem tipu lista-iglice bora
25 Parenhimi v steblu koruze in aerenhim v steblu navadnega ločja
26 Parenhimatska ovojnica žil
27 Pri primarni debelitvi organov se poveča število plasti parenhimov-založni parenhimi
28 Primarna skorja korenine je pretežno sestavljena iz parenhimov
29 Založni parenhimi v semenu rži in ječmena sekundarni endosperm
30 2. KROVNA TKIVA ( kožna tkiva, covering tissues, Abschlussgewebe) Delitev: I Enostavna 1. Primarna: a)zunanja: epiderm, kutis, eksoderm; b) notranja: endoderm 2. Sekundarna: a) zunanja: periderm II Sestavljena 1. Primarna: primarne skorje stebla, korenine 2. Sekundarna: sekundarna skorja debla (ličje, liko), olesenele korenine 3. Terciarna skorja = ritidoma = lubje Skupnih lastnosti je malo: zaščita, regulacija izmenjave plinov, regulacije vod. režima
31 ENOSTAVNA PRIMARNA KROVNA TKIVA: 1) EPIDERM Povrhnjica nadzemnih delov zelnatih rastlin; listov, cvetov, plodov lesnatih rastlin nastane iz protoderma (tunike) rast. vršička poganjka razen izjem (kserofiti!) enoplastno tkivo; živo tkivo,; cel. stena le primarna; kutinizacija celične stene - kutikula (izjemoma suberizacija, lignifikacija, pogosto mineralizacija) brez intercelurjev, razen porusi stom. aparata; celice vakualizirane - pogosto s himokromi; plastidi: zelo različno, v glavnem brez kloroplastov razen zapiralke list. rež;izjema hidrofiti in nekateri skiofiti
32 Epiderm je zgrajen iz enoplastnih, tesno sprijetih celic, s kutinizirano zunanjo celično steno. Oblika celic je vrstno specifična, kar omogoča razpoznavanje Prehranjevalnih navad vretenčarskih herbivorov.
33 Debelina kutikule variira-tanka je pri mezofitih, debela pri kserofitih. Edini intercelularji v epidermu so porusi rež.
34 Zgradba kutikule na zunanji steni epidermalnih celic
35 DIFERENCIACIJE EPIDERMA: TRIHOMI (laski); STOMATA (l. reže, hidatode, nektarialne žleze); EMERGENCE (bodice, žgalni laski, sočne emergence
36 TRIHOMI Zgradba, funkcija in vrste trihomov: KRITERIJI: CELIČNOST: enostavni, razrasli, emergence STANJE: živi, mrtvi FUNKCIJA: uravnavanje vodne bilance in temperature rastline; žlezni trihomi; oprijemalni trihomi, absorbcijski, vodni laski, obarvani trihomi cvetov (semaforji)
37 Mrtvi (oprijemanje, antiherbivorna zaščita, odboj svetlobe) in žlezni trihomi (antiherbivorni učinek, alelopatija)
38 Različni tipi trihomov:a, B-enocelični; C- večcelični, razrasli, mrtvi; D, E žlezni trihomi, F,H-žgalni trihom koprive
39 Trihomi pod vrstičnim elektronskim mikroskopom: A-mrtvi, razrasli;b-žlezni
40 Razvoj emergenčnih trihomov v plodnici citrusov sočne emergence
41 Solne žleze in sol-akumulirajoči peltatni trihomi halofitov.
42 Trihomi iz semena bombaževca, povrhnjice cveta mačehe, žgalni lasek koprive in notranji mineraliziran trihom rumenega blatnika
43 STOMATA (LISTNE REŽE) Zgradba in nastanek: pojavijo se pri mahovih (Mnium tip) iz meristemoidov; na listih; zelenih steblih, (cvetovi), plodovi dve celici zapiralki (porus = shizogeni intercelular) + 0,1 ali več spremljevalk= stomatarni aparat zgradba, oblikovanost, velikost zapiralk; vpetost v epiderm; nadrežna in podrežna kamrica; mezofiti: malo velikih rež; hipostomatarni listi; kserofiti: veliko malih rež; amfistomatarni listi;
44 Stomatarni aparat se razvije iz meristemoidov, kasneje kot celice epiderma
45 Režo (stomo) sestavljata vedno dve celici zapiralki, med katerima je shizogeni intercelular-porus. Kadar sta zapiralki turgescentni je reža odprta, ko izgubita vodo se reža zapre
46 TIPI LISTNIH REŽ Mnium tip: mahovi, praprotnice Helleborus (Amaryllis, Pinus); golo in kritosemenke graminejski tip : Poaceae, Cyperaceae diferenciacija celic zapiralk (spec. odebelitve sten, oblika in velikost) odpiranje in zapiranje je turgescentno gibanje; ΔP ΔV
47 Nastanek stomatarnega aparata in tipi listnih rež: A- Mnium; B Helleborua, Amaryllis Pinus, D graminejski tip
48 Hipo (Fagus) in amfistomatarni tip (Pinus) lista
49 Oleander (Nerium oleander) Stipa kserofiti Reže kserofitov so na različne načine vključene v epiderm, odvisno od načina zmanjševanja trasnspiracije
50 FUNKCIJA STOMATARNEGA APARATA regulacija izmenjave plinov: H 2 O;O 2 ; hlapni ogljikovodiki; CO 2, O 2 regulacija stomatarne transpiracije in fotosinteze uravnavanje termične bilance lista/rastline generacija transpiracijskega vleka (črpanje hranil iz tal) Regulacija delovanja:normalno:podnevi, v svetlem in vlažnem vremenu so reže odprte ponoči, v temi, suši zaprte (C3, C4 rastline) izjema:cam tip fotosinteze
51 Regulacija odpiranja in zapiranja rež je odvisna od svetlobe, koncentracije CO2 v mezofilu, vodnega potenciala lista-rastline in temperature lista
52 Dejavniki regulacije:co 2, svetloba, ψ, temperatura a)pozitivna reg. sprega: odpiranje ([CO 2 ] v mezofilu; svetloba); reže se zjutraj odpro in zvečer zapro b) negativna reg. sprega: zapiranje podnevi: padec ψ; sinteza ABA c) temperaturna regulacija: ponovno odpiranje, ko doseže T lista kritično vrednost Hipoteze spreminjanja turgorja v zapiralkah: - glikolatna hipoteza - karboksilacijska teorija - interkonverzija škroba v sladkor - malat, K -hipoteza; vpliv ABA
53 Shema uravnavanja odpiranja in zapiranja rež preko dotoka i iztoka K ionov in spremljajočih anionov.
54 Prikaz poteka transpiracije, vodnega potencial in vsebnosti vode. Vsi trije parametri se stalno spreminjajo zaradi uravnavanja fotosinteze, vodnega stanja rastline in temperature lista
55 Velikost rež, njihovo število, položaj in vključitev v epiderm vplivajo na velikost transpiracije.
56 Prevodnost rež in kutikule sta pomembna parametra, ki omogočata uspevanje rastlin v različnih vlažnostnih ramerah.
57 Velikost transpiracije različnih tipov vegetacije
58 Število rež na enoto površine, njihova velikost in prevodnost so različni pri različnih ekoloških tipih rastlin.
59 Količina dnevno transpirirane vode ni odvisne le od rež, ampak tudi od velikosti prevodne beljave.
60 Število, velikost in položaj rež vplivajo na velikost transpiracije in uravnavanje vodnega stanja rastline. Ob pomanjkanju vode, v suši se tvori ABA, ki vpliva na stanje rež in nervature.
61 Regulacija transpiracije Difuzija CO 2 v list = 2D.Δpd (g/s); D=konstanta; Δp= razlika v parcialnem tlaku CO 2 (H 2 O); d = premer porusa); Regulacija transpiracije; r s, r a, r i, r m ; steno in evrihidre vrste;
62 Diferenciacije stomatarnega aparata Hidatode: gutacija; stom. aparat + epitem +ksilem; voda izhaja kot tekočina Nektarialne žleze: stom. aparat + epitem + floem -v obeh primerih ni več regulacije; stalno odprt sistem
63 Ostala primarna krovna tkiva: Emergence: epiderm + subepidermalno tkivo (bodice, sočne emergence) KUTIS: delno oplutenela povrhnjica; epiderm korenik (rizomov),n.p. Iris. Convallaria, epiderm nekaterih plodov (Mespilus, Malus;...); povrhnjica prevajalne cone korenin zelišč - eksoderm ENDODERM: PRIMARNO NOTRANJE KROVNO TKIVO; - obdaja cent. cilinder korenine (korenike); izjemoma v kseromorfnih listih - razlika v zgradbi v absorbcijski in prevajalni coni korenine; Casparijevi trakovi - regulacija absorbcije in prevajanja vode Eksoderm: primarno krovno tkivo korenin v prevajalni coni
64 Hidatode (zgoraj) in endoderm (spodaj: A C v absorbcijski coni; D-E v prevajalni coni korenin
65 Casparijevi trakovi v radialnih stenah endoderma so blokada tranporta vode po apoplastu v absorbcijski coni korenin
66 Transport vode skozi primarno skorjo korenine je pasiven (osmosa in nabrekanje) do endoderma
67 Eksoderm (A) pokriva kot delno oplutena plast korenine zelnatih rastlin v prevajalni coni.
68 SEKUNDARNA KROVNA TKIVA PERIDERM: SEKUNDARNO (ZUNANJE) KROVNO TKIVO DEBEL, OLESENELIH KORENIN (REDKO : gomolji, korenike, plodovi!!) felogen (plutni kambij) felem (pluta) +,- feloderm = periderm - nastanek felogena, tvorba plute in pomen za organ; vrste plute - tvorba lenticel in lenticelarna (=peridermalna transpiracija) - globinski in travmatični felogeni
69 Polnilne celice lenticela Epiderm pluta felogen kolenhim Shematski prikaz nastanka periderma in lenticel v njem.
70 Pri črnem bezgu nastane felogen iz plasti kolenhimov pod epidermom
71 Tvorba periderma in pojav lenticel
72 ABSORBCIJSKA TKIVA - samo primarna tkiva; značilnost kopenskih rastlin; - absorbcija vode in v njej raztopljenih anorg, snovi Rizoderm: absorb. cona korenine; trihoblasti; velamen radicum Mikoriza: ektomikoriza (Basidiomycotina); endo in ektendo mikoriza (Ascomycotina; Zygomycotina); VAM - mikoriza; erikoidna, orhidejska mikoriza;... Posebna absorb. tkiva: velamen radicum, absorbcijski laski, ligula, hialocite; poikilohidre rastline
73 Rizoderm je povrhnjica korenin v absorbcijski coni, opazna po koreninskih laskih.
74 Pri nekaterih epifitih rizoderm nadomestijo absorbcijski trihomi- črpajo vodno paro iz zraka.
75 Večina kopenskih rastlin ima v absorpcijski coni korenin razvito mikorizo, kar jim omogoča zadostno črpanje vode in hranil.
76 Tip mikorize je podobno kot tip koreninskega sistema odvisen od okoljskih razmer
77 Endomikoriza VAM mikoriza (vezikularno-arbuskularna mikoriza)
78 Na zračnih koreninah epifitov in lijan se razvije posebno absorbcijsko tkivo velamen radicum, ki črpa vodo iz zraka podobno kot absorbcijski trihomi
79 ŽLEZNA TKIVA IZLOČALNA (SEKRECIJSKA, EKSKRECIJSKA)TKIVA: primarna + sekundarna POSEBNOSTI PRI RASTLINAH: manjša stopnja specializacije NESPECIALIZIRANA IZLOČALNA TKIVA ekskrecija: izločanje CO2, produktov prim, presnove ( parenhimi, odmrla tkiva; odpadanje tkiv, organov (listi, lubje); eksudacija korenin inkrecija, sekrecija: tvorba hormonov: MERISTEMI, drugi rastlinski organi; rast. vršiček stebla: avksini; rast. vršiček korenin: citokinini; list, korenine, steblo: ABA, giberilini,...
80 SPECIALIZIRANA IZLOČALNA TKIVA ŽLEZNE CELICE, ŽLEZNI EPITELI, PRAVE ŽLEZE: izločki so produkt sek. metabolizma: interakcija rastla okolje (biotični, abiotični vplivi; stres): žlezne celice (epiteli): epiderm (trhomi); (druga tkiva -idioblasti); Lamiaceae, Primulaceae, Apiaceae shizogene žleze: izločanje v intercelularje (Hypericum perforatum, Pinaceae- smolni kanali); lizigene žleze: izločanje v vakuole, nato liza celic: Rutaceae (Citrus, Dictamnus,Ruta) žlezni "kanali : (mlečki: Euphorbiaceae, Moraceae, Asclepiadaceae, Cichoriaceae, Campanulaceae; sluzi: Cactaceae, Bromeliaceae, Agavaceae, Crassulaceae, Vitaceae,...) žleze mesojedih rastlin: proteolitični encimi; okolja s pomanjkanjem dušika (visoka barja, mrazišča počasna mineralizacija; kremenčevi peski: zelo malo N v geol. podlagi; tropski ekosistemi: veliko tekmovanje za N pomanjkanje N).
81 Pomen izločalnih tkiv: A) za rastline: izločanje končnih produktov metabolizma; interakcije rastlina okolje; sek. metabolizem; alelopatija B) za ljudi: sek. metaboliti so surovine; zdravilne, aromatične industrijske in strupene rastline.
82 Žlezne celice v epidermu
83 Shizogena (Hypericum) in lizigena (Citrus) žleza
84 Žlezni kanali (A-B), žlezni trihomi (C-E) in proteolitične žleze karnivorih rastlin
85 OPORNA (MEHANSKA) TKIVA TRDNOST RASTLIN: 1) turgor: vsa živa tkiva (cel. stena, živ protoplast (membrane!), vakuola) 2) cel. stena mrtve celice; specializirana mehanska tkiva; prehod na kopno; pomanjkanje vode; razvoj velikih rastlinskih organizmov (drevesa); pojav lignina 3) nespecializirana meh. tkiva: KSILEM - vodovodni del žil; skupen razvoj opornih in prevajalnih tkiv: podobnosti v zgradbi: sek. cel. stena; olesenitev cel. stene; mrtve celice; specifičen razvoj pikenj; prilagoditve na oporo in prevajanje: iste in različne
86 SPECIALIZIRANA OPORNA TKIVA VRSTE : a) primarna: KOLENHIM; SKLERENHIM, SKLEREIDE b) sekundarna: SKLERENHIM, SKLEREIDE (les, sek. skorja- ličje); sekundarni ksilem = les Skupne lastnosti: malo; celice brez intercelularjev, sek, cel. stena; (olesenitev cel. stene); mrtve celice (izjema: kolenhim, živa lesna vlakna); namestitev v skupine celic, plašče, T,V, U,I,J -profile (snope) glede na sile, ki delujejo na organ; periferna namestitev v nadzemnih delih (strižne sile, stojnost); osrednja (aksilarna namestitev v podzemnih delih; vlek, nateg)
87 V steblih zelišč so oporna tkiva nameščena periferno,ker je potreba po stojnosti in ker na organ delujejo strižne sile Namestitev in razvitost opornih tkiv je kompromis med trdnostjo in varčevanjem z
88 KOLENHIM Živo oporno tkivo; stebla, listni peclji praprotnic in semenk; nameščen hipodermalno (plašči, snopi) Značilnosti: žive celice; prim. celična stena; ponavadi prozenhim. celice; trdnost: turgor + nabrekanje odebeljene cel. stene (vogalni, ploskovni in luknjičavi kolenhimi); opravlja še fotosintezo; pogosto se pomladi v felogen; MEZOFITI
89 vogalni luknjičavi Ploskovni kolenhim Vogalni in ploskovni kolenhimi so oporna tkiva v steblih in listih zelišč
90 SKLERENHIM: praviloma mrtvo tkivo; ZNAČILNOSTI: cel. stena s sekund. (terciarno!) cel. steno; lahko olesenela; s kanalskimi piknjami; kot hipodermi (listi, stebla), sklerenhim. ovojnice (žile, cent. cilindri stebel, korenin); snopi, plašči razl. profilov; sklerenhimatska vlakna; lesna in likova vlakna; Odporni na poteg, vlek, nateg, (pritisk)
91 Sklerenhimi so prozenhimatske celice, razporejene v obliki snopov, plaščev, ovojnic.
92 Kolenhimi-zgoraj in sklerenhimi-spodaj.
93 SKLEREIDE Vedno mrtve celice ZNAČILNOSTI: +,- izodiametrične celice, z močno odebeljeno, olesenelo sek. cel. steno; razvejane kanalske piknje; mikro (brahisklereide) in makrosklereide; osteo, - asterosklereide; So prim. + sek. tkiva; odporna na pritisk(lignifikacija!): plodne ovojnice (koščičarji!; Prunus, Juglans), oreški: Corylus, Castanea, Quercus, Fagus, Carpinus,...; semenske ovojnice (Fabaceae; Malus, Pyrus); v mezokarpu kot zaščita peščišča: Pyrus); sklerotinizirana sek. skorja (bukev, beli gaber)
94 Sklereida izodiametrična celica opornega tkiva, z močno odebeljeno, lignificirano sekundarno celično steno in raz razvejanimi kanalskimi piknjami
95 Namestitve opornih tkiv v steblu in različni tipi sklereid Značilne razporeditve opornih tkiv
96 Okoljski vidiki tvorbe opornih tkiv okoljske razmere (VODA!, VETER, temperatura) interakcija: rastline-herbivori; trni, bodice stabilnost; čvrstost trajnih organov (debla!): kompeticijska prednost
97 Prilagoditev na okoljske razmere ni vidna le v razporeditvi opornih tkiv v organih ampak tudi v zgradbi celic primer zgradbe traheid v kompresijskem lesu
98 PREVAJALNA TKIVA Vrste prevajanja: I. V celici: gibanje citoplazme, ER, vezikularni transport II. Med celicami: plazmodezme, piknje; celičan stena; osmosa, nabrekanje + aktivni transport; transportne celice (transfuzijska tkiva) III. Med organi: žile; les in ličje; KSILEM + FLOEM; - prevajanje raztopin; intercelularji (parenhimi): prevajanje plinov
99 Vrste prevajalnih tkiv: I. Primarna prevajalna tkiva: ŽILE cevni povezek; cevnice (Tracheophyta; Pteridophyta, Spermatophyta); vaskularne rastline; "višje rastline"(vascular plants; Gefβpflanzen;..). II. Sekundarna prevajalna tkiva: les (sekundarni ksilem), sekundarna skorja (ličje, liko; sekundarni floem)
100 Nedovršena kolateralna žila Dvokaličnic prečni prerez ličje Les in ličje golosemenk iglavcev rdeči bor ličje Les in ličje kritosemenk listavcev (veliki jesen) les les V zelnati (primarni)zgradbi so prevajalna tkiva žile, v lesnati (sekundarni) les in ličje.
101 Značilnosti celic prevajalnih tkiv dolge, prozenhimatske celice; brez intercelularjev; prilagoditve celic na prevajanje: propad protoplasta, odebelitev in lignifikacija celičnih sten; razvoj obokanih pikenj in nastanek cevi (trahej) iz prozenhimatskih traheid pri elementih ksilema; žive celice brez jeder in povezava preko pikenj ali sitastih polj pri elementih floema
102 Zgradba žil: HADROM + OPORNA TKIVA = KSILEM; prevaja vodo in mineralne snovi iz korenin v liste LEPTOM + OPORNA TKIVA = FLOEM: prevaja asimilate iz listov na mesta porabe Sistema nastaneta iz istega meristema; Transportno sredstvo je v obeh sistemih voda
103 HADROM (KSILEM) Pteridophyta; Gymnospermae: traheide, (ksil. parenhim) Magnoliophytina (Angiospermae): traheide, traheje; ksilem. parenhim. HADROM + SKLERENHIMATSKA VLAKNA (OVOJNICA) = KSILEM LES = SEKUNDARNI KSILEM
104 V hadromu so traheje znak višje razvojne stopnje, pojavljajo se razen redkih izjem pri kritosemenkah. Lestvičasta-skalariformna traheja Različne vrste trahej
105 Vzdolžni in prečni prerez nedovršene kolateralne žile
106 Razvoj hidrosistemov traheidna, treheidnotrahejska, omejena traheidno-trahejska, trahejsko-libriforma in trahejska stopnja. Odražajo diferenciacijo tkiv v žilah iz prevajalno-opornih (traheide)na prevajalna in oporna (traheje in lesna vlakna)
107 Ureditve hidrosistemov Acer, Fraxinus Albizia Odražajo prilagoditve zgradbe lesa v braniki na prevladujoče vodne razmere rastišča in način odziva lesnatih rastlin na sušo
108 Trahejska stopnja hidrosistema Trahejsko libriformna Omejena traheidno-trahejska Traheidno-trahejska Traheidna Acer Fraxinus Albicia ureditve hidrosistemov Stopnje razvoja hidrosistemov (vertikalni nizi) in vrste ureditve hidrosistemov (vodoravni nizi)
109 LEPTOM Pteridophyta; Gymnospermae: sitaste celice; Strasburgerjeve celice; (floemski parenhim) Magnoliophytina: sitke (sitaste cevi!); celice spremeljevalke, floem. parenhim LEPTOM + SKLERENHIMATSKA VLAKNA/SKLEREIDE = FLOEM; LIČJE (SEKUNDARNA SKORJA) = SEKUNDARNI FLOEM
110 Sitka nastane s pripadajočimi spremljavalkami iz skupne kambijalne celice Sitaste plošče ali polja Nastanek sitastih cevi (sitk) in celic spremljevalk pri enokaličnicah
111 Sitka (sitasta cev) s pripadajočimi c. spremljevalkami (A); povečano polje perforacije, skozi katerega gre floemski protein (B).
112 Stik dveh sitk pod elektronskim mikroskopom.
113 RAZVOJ ŽILNEGA SISTEMA BRSTNIC - STELARNA TEORIJA protostela aktinostela (sifonostela) plektostela evstela (polistela); izvorna je hadrocentrična žila (Psilophytopsida; Rhynia; Pteridophyta)
114 Protostela monostela -A Eustela polistela - F Rzvoj žilnega sistema brstnic
115 Žilni sistemi recentnih rastlin: Pteridophyta: hadrocentrične žile; mono - polistela; aktinostela, plektostela; Equisetopsida:evstela) Spermatophyta: kolateralne žile (nedovršene; stebla (Magnoliatae; Gymnospermae); dovršene: stebla:liliatae; listi vseh semenk (razen nekaterih vednozelenih listov); radialne žile: korenine semenk leptocentrične žile: korenike enokaličnic (Liliatae)
116 Dovršena kolateralna žila enokaličnic Nedovršena kolateralna žila dvokaličnic in golosemenk Vzdolžni in prečni prerez nedovršene kolateralne žile Kolateralne žile semenk
117 Nedovršena kolateralna žila v steblu plazeče zlatice Leptocentrična žila v koreniki nemške perunike H Hadrocentrična žila a koreniki sladke koreninice d r o
118 Radialna žila v korenini dvokaličnice tetra arhna.
119 Teorija prevajanja: 1)KSILEM: TREHEIDE: mrtve, vitle celice, z olesenelimi cel. stenami; komunikacija z obokanimi piknjami; TRAHEJE: cevi; resorbcija prečnih cel. sten; votle celice; odebelitve obročaste, spiralaste, mrežaste; enako olesenitve; obokane piknje; zaščita pred vdorom zraka (ksilemski parenhimi - še posebej v lesu); Večji del pasivni transport; energija sonca (>80% absorbirane sončne energije); pricipi: osmosa, nabrekanje, kapilarnost, kohezija vod. molekul; transpiracijski vlek; aktivni transport: v endodermu: koreninski pritisk; Vstop in iztop vode iz ksilema je pasiven. problemi: kavitacija Kohezijsko-tenzijska teorija + delta ψ
120 Teorija prevajanja: 2) FLOEM: SITASTE CELICE; žive celice, ob koncu brez jeder; kontrola: Strasburgerjeve celice; komunikacija: piknje; floemski protein SITKE (SITASTE CEVI): resorbcija prečnih cel. sten; sitasta polja/plošče; vedno žive celice; fl. protein; kontrola: celice spremljevalke Pretočno tlačna teorija: tlačno valovanje od vira k ponoru; vstop in izstop je aktiven transport- žive celice; na ponoru poraba asimilatov -osmotikov upad osmot. pritiska-turgorja; nižji tlak; na viru produkcija asimilatov, povečanje osmotskega pritiska - turgorja; obstoj gradienta v tlaku med virom in ponorom tlačni pretok tekočine v smeri padca tlaka
121 Vstop v floem: a) simplastni -odprti tip; drevesa; plazmodezme; oligosaharidi, polioli,...; izvirni tip b) apoplastni - zaprti tip: zelišča; plazmodezem ni; saharoza glavna tranportna oblika C; pri C4 rastlinah pogosta Krantz anatomija (celice žilnega ovoja, "bundle sheat cells") c) prehodne oblike: transportne celice z membransko-stenskim kompleksom. Ekološki in evolucijski vidiki transportnih celic - "nalaganja floema"; pregled the znakov v sistemu semenk
122 1- simplastni način nalaganja floema, 2- apoplastni način Povezava najmanjših žil v listu z asimilacijskim parenhimom je lahko s plazmodezmami simplastna (1) ali preko celičnih sten apoplastna (2).
123 Razmerje med načinom nalaganja floema, življensko obliko rastlin in vrsto transportne oblike asimilatov; drevesa imajo simplastni način nalaganja floema, tranportne oblike asimilatov so različne različni oligosaharidi, polioli; sezonska zelišča imajo apoplastni transport v floem, kjer je saharoza edina transportna oblika Asimilatov.
124 Transportna celica z membransko-stenskim kompleksom ima že apoplastni način transporta v floem z močno povečano stično površino celičnih sten in protoplasta.
TVORNA TKIVA MERISTEMI=EMBRIONALNA TKIVA
TVORNA TKIVA MERISTEMI=EMBRIONALNA TKIVA temenske celice; inicialne celice (polja); rastni stoţci in plašči; pojavnost in skupne lastnosti: mitoze; citokineze; rast;(veg. razmnoţevanje); majhna diferenciacija
Διαβάστε περισσότεραKatedra za aplikativno botaniko ekologijo in fiziologijo rastlin Gradiva za študente
Katedra za aplikativno botaniko ekologijo in fiziologijo rastlin Gradiva za študente Naslov Besedilo, fotografija in obdelava slik: Boris Turk Izdelava preparatov: Gabrijel Leskovec, Boris Turk Boris Turk,
Διαβάστε περισσότεραVODA IN RASTLINSKA CELICA
VODA IN RASTLINSKA CELICA Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo Poikilohidre rastline Homojohidre rastline zelo suh zrak kutikula zelo vlažen zrak voda Rastlinska celica Lastnosti
Διαβάστε περισσότεραIzr. prof. dr. Dominik Vodnik, Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo in fiziologijo rastlin govorilne ure: torek od 10 h -12 h
FIZIOLOGIJA RASTLIN Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo predavanja 60 ur vaje 30 ur Izr. prof. dr. Dominik Vodnik, Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo in fiziologijo
Διαβάστε περισσότερα5. ZGRADBA IN DELOVANJE RASTLIN
Rastline se lahko med seboj zelo razlikujejo, skupna pa sta jim prirasel način življenja in sposobnost, da v procesu fotosinteze iz vode in ogljikovega dioksida izdelajo sladkorje. Te nato uporabijo za
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx
Διαβάστε περισσότεραTretja vaja iz matematike 1
Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +
Διαβάστε περισσότεραRazvoj homojohidrih rastlin iz poikilohidrih pomeni prehod iz vode na kopno in je povezan z razvojem vakuoliziranih celic
VAKUOLA Nastanek: iz ER, diktiosomov Zgradba: enojna membrana, vsebina: A) vodne vakuole B) Vakuole s hidrofobno vsebino C) Vakuole z emulzijami Različna pojavnost glede na število in zgradbo v odvisnosti
Διαβάστε περισσότεραSINTEZA SAHAROZE IN ŠKROBA
SINTEZA SAHAROZE IN ŠKROBA Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo Stroma kloroplasta Škrob (primarni ali asimilacijski) Calvinov cikel Sladkor (trioza) Sladkor (trioza) Pi Sladkor
Διαβάστε περισσότεραVODA IN MINERALNA HRANILA
VODA IN MINERALNA HRANILA - voda in rastlinska celica - vodna bilanca rastline, transport vode - mineralna prehrana - transport in translokacija (razporejanje) BIOKEMIJA IN METABOLIZEM - svetlobne in temotne
Διαβάστε περισσότερα1. Trikotniki hitrosti
. Trikotniki hitrosti. Z radialno črpalko želimo črpati vodo pri pogojih okolice z nazivnim pretokom 0 m 3 /h. Notranji premer rotorja je 4 cm, zunanji premer 8 cm, širina rotorja pa je,5 cm. Frekvenca
Διαβάστε περισσότεραTvoriva ZGRADBA OLESENELE CELIČNE STENE - KSILOGENEZA
Tvoriva 3 ZGRADBA OLESENELE CELIČNE STENE - KSILOGENEZA Bistveno sestavina lesa so lignificirane celične stene. Njihov delež, celični tip, razporeditev, prisotnost jedrovinskih snovi in vlažnost določajo
Διαβάστε περισσότεραOdvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki
Διαβάστε περισσότεραIZBRABA POGLAVJA IZ EKOLOGIJE RASTLIN
IZBRABA POGLAVJA IZ EKOLOGIJE RASTLIN ZNAČILNOSTI ŽIVLJENJA (rastlin, živali in gliv mikroorganizmov) OSNOVNA ZGRADBA (elementna (makro & mikroelementi), molekulska (polimeri: beljakovine, nukl. kisline,
Διαβάστε περισσότεραRASTLINSKI RASTNI HORMONI
RASTLINSKI RASTNI HORMONI Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo rastlinski rastni regulatorji (= rastlinski hormoni) so najpomembnejši notranji dejavniki, ki uravnavajo rast
Διαβάστε περισσότεραSTRES- VODA : POMANKANJE SUŠA
STRES- VODA : POMANKANJE SUŠA pomanjkanje vode; veliko izhlapevanje; osmotsko vezana voda; zmrzla tla; plitva tla časovna dimenzija sušnega stresa gradient stanja vode v rastlini; pomen stanja vode v celotnem
Διαβάστε περισσότεραRazvoj homojohidrih rastlin iz poikilohidrih pomeni prehod iz vode na kopno in je povezan z razvojem vakuoliziranih celic
VAKUOLA Nastanek: iz ER, diktiosomov Zgradba: enojna membrana, vsebina: A) vodne vakuole B) Vakuole s hidrofobno vsebino C) Vakuole z emulzijami Različna pojavnost glede na število in zgradbo v odvisnosti
Διαβάστε περισσότεραBooleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke
Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre
Διαβάστε περισσότεραRazvoj homojohidrih rastlin iz poikilohidrih pomeni prehod iz vode na kopno in je povezan z razvojem vakuoliziranih celic
VAKUOLA Nastanek: iz ER, diktiosomov Zgradba: enojna membrana, vsebina: A) vodne vakuole B) Vakuole s hidrofobno vsebino C) Vakuole z emulzijami Različna pojavnost glede na število in zgradbo v odvisnosti
Διαβάστε περισσότεραDiferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci
Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma
Διαβάστε περισσότεραLES ZGRADBA. Irena Leban
LES ZGRADBA Irena Leban ZGRADBA LESA Cilji enote: Drevesno deblo je sestavljeno iz milijonov celic, ki so različnih velikosti in oblik, odvisno od vloge posamezne celice v drevesu. Celice so razporejene
Διαβάστε περισσότεραTabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare
Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Laboratorij za termoenergetiko Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare po modelu IAPWS IF-97 izračunano z XSteam Excel v2.6 Magnus Holmgren, xsteam.sourceforge.net
Διαβάστε περισσότεραPONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.
Διαβάστε περισσότεραSKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK
SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi
Διαβάστε περισσότεραLogatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013
WP 14 R T d 9 10 11 53 d 2015 811/2013 WP 14 R T 2015 811/2013 WP 14 R T Naslednji podatki o izdelku izpolnjujejo zahteve uredb U 811/2013, 812/2013, 813/2013 in 814/2013 o dopolnitvi smernice 2010/30/U.
Διαβάστε περισσότεραFunkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2
Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a
Διαβάστε περισσότερα1.1.1 Organizacija, zgradba, oblika in velikost rastlinskih celic
1 1 CITOLOGIJA - veda o celici 1.1 CELICA Celica je najmanjša funkcionalna in organizacijska enota, ki še kaže vse značilnosti življenja. Celice je prvi videl 1665 Robert Hooke. Opazoval je pluto in videl,
Διαβάστε περισσότεραARHITEKTURA DETAJL 1, 1:10
0.15 0.25 3.56 0.02 0.10 0.12 0.10 SESTV S2 polimer-bitumenska,dvoslojna(po),... 1.0 cm po zahtevah SIST DIN 52133 in nadstandardno, (glej opis v tehn.poročilu), npr.: PHOENIX STR/Super 5 M * GEMINI P
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,
Διαβάστε περισσότεραRazvoj homojohidrih rastlin iz poikilohidrih pomeni prehod iz vode na kopno in je povezan z razvojem vakuoliziranih celic
VAKUOLA Nastanek: iz ER, diktiosomov Zgradba: enojna membrana, vsebina: A) vodne vakuole B) Vakuole s hidrofobno vsebino C) Vakuole z emulzijami Različna pojavnost glede na število in zgradbo v odvisnosti
Διαβάστε περισσότεραFOTOSINTEZA Wan Hill primerjal rastlinsko fotosintezo s fotosintezo BAKTERIJ
FOTOSINTEZA FOTOSINTEZA je proces, pri katerem s pomočjo svetlobne energijje nastajajo v živih celicah organske spojine. 1772 Priestley RASTLINA slab zrak dober zrak Rastlina s pomočjo svetlobe spreminja
Διαβάστε περισσότεραBIOLOGIJA TEZE PREDAVANJ ZA 1. LETNIK ŠTUDENTOV BIOTEHNOLOGIJE MARINA DERMASTIA
BIOLOGIJA 1 BIOLOGIJA TEZE PREDAVANJ ZA 1. LETNIK ŠTUDENTOV BIOTEHNOLOGIJE MARINA DERMASTIA BIOLOGIJA 2 VSEBINA OBLIKA IN VELIKOST RASTLINSKE CELICE 4 JEDRO 4 VAKUOLA 6 PLASTIDI 6 Proplastidi 7 Amiloplasti
Διαβάστε περισσότεραCO2 + H2O sladkor + O2
VAJA 5 FOTOSINTEZA CO2 + H2O sladkor + O2 Meritve fotosinteze CO 2 + H 2 O sladkor + O 2 Fiziologija rastlin laboratorijske vaje SVETLOBNE REAKCIJE (tilakoidna membrana) TEMOTNE REAKCIJE (stroma kloroplasta)
Διαβάστε περισσότεραp 1 ENTROPIJSKI ZAKON
ENROPIJSKI ZAKON REERZIBILNA srememba: moža je obrjea srememba reko eakih vmesih staj kot rvota srememba. Po obeh sremembah e sme biti obeih trajih srememb v bližji i dalji okolici. IREERZIBILNA srememba:
Διαβάστε περισσότεραPoglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM
Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Fakulteta za elektrotehniko 1 Slika 7. 2: Principielna shema regulacije AM v KSP Fakulteta za elektrotehniko 2 Slika 7. 3: Merjenje komponent fluksa s
Διαβάστε περισσότεραIZPIT IZ ANALIZE II Maribor,
Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),
Διαβάστε περισσότεραTRANSPORT RAZTOPIN. Agronomija - UNI 2005/06
TRANSPORT RAZTOPIN Transport na celičnem nivoju oz. transport preko membrane je osnova za transport na višjih nivojih (tkiva). Pomen biološki membran (plazmalema, tonoplast,...) homeostaza rastlinske celice
Διαβάστε περισσότεραKODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK
1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24
Διαβάστε περισσότεραTRANSPORT RAZTOPIN. Agronomija - UNI
TRANSPORT RAZTOPIN Agronomija - UNI Transport na celičnem nivoju oz. transport preko membrane je osnova za transport na višjih nivojih (tkiva). Pomen biološki membran (plazmalema, tonoplast,...) homeostaza
Διαβάστε περισσότεραNEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE
NEPARAMETRIČNI TESTI pregledovanje tabel hi-kvadrat test as. dr. Nino RODE Parametrični in neparametrični testi S pomočjo z-testa in t-testa preizkušamo domneve o parametrih na vzorcih izračunamo statistike,
Διαβάστε περισσότερα*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center
Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:
Διαβάστε περισσότεραLES. kapilarna porozna snov in kompozit. Širok spekter fizikalnih in mehanskih karakteristik
LES kapilarna porozna snov in kompozit Širok spekter fizikalnih in mehanskih karakteristik vizualne (npr. tekstura, struktura, potek vlaken, barva), fizikalne (električne, akustične, toplotne) mehanske
Διαβάστε περισσότερα+105 C (plošče in trakovi +85 C) -50 C ( C)* * Za temperature pod C se posvetujte z našo tehnično službo. ϑ m *20 *40 +70
KAIFLEX ST Tehnični podatki Material Izjemno fleksibilna zaprtocelična izolacija, fleksibilna elastomerna pena (FEF) Opis Uporaba Temperaturno območje Toplotna prevodnost W/(m K ) pri različnih srednjih
Διαβάστε περισσότεραDelovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev
KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.
Διαβάστε περισσότεραTermodinamika vlažnega zraka. stanja in spremembe
Termodinamika vlažnega zraka stanja in spremembe Termodinamika vlažnega zraka Najpogostejši medij v sušilnih procesih konvektivnega sušenja je VLAŽEN ZRAK Obravnavamo ga kot dvokomponentno zmes Suhi zrak
Διαβάστε περισσότεραOSNOVE HIDROSTATIKE. - vede, ki preučuje mirujoče tekočine
OSNOVE HIDROSTATIKE - vede, ki preučuje mirujoče tekočine HIDROSTATIKA Značilnost, da je sila na katero koli točko v tekočini enaka iz vseh smeri. Če ta pogoj o ravnovesju sil ne velja, se tekočina premakne
Διαβάστε περισσότεραZaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,
Διαβάστε περισσότεραFOTOSINTEZA. Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo. Agronomija - VSŠ 2005/06
FOTOSINTEZA Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo Agronomija - VSŠ 2005/06 svetloba H 2 O CO 2 C 6 H 12 O 6 + O 2 Agronomija - VSŠ 2005/06 fotosinteza = sinteza organskih spojin
Διαβάστε περισσότεραUNIVERZITETNI ŠTUDIJ KMETIJSTVO - AGRONOMIJA
Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo Dominik VODNIK FIZIOLOGIJA RASTLIN PRAKTIČNE VAJE UNIVERZITETNI ŠTUDIJ KMETIJSTVO - AGRONOMIJA Ljubljana, 2001 1 KAZALO 1. MINERALNA PREHRANA RASTLIN... 4 Vaja
Διαβάστε περισσότεραTransformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II
Transformator Transformator je naprava, ki v osnovi pretvarja napetost iz enega nivoja v drugega. Poznamo vrsto različnih izvedb transformatorjev, glede na njihovo specifičnost uporabe:. Energetski transformator.
Διαβάστε περισσότεραČHE AVČE. Konzorcij RUDIS MITSUBISHI ELECTRIC SUMITOMO
ČHE AVČE Konzorcij RUDIS MITSUBISHI ELECTRIC SUMITOMO MONTAŽA IN DOBAVA AGREGATA ČRPALKA / TURBINA MOTOR / GENERATOR S POMOŽNO OPREMO Anton Hribar d.i.s OSNOVNI TEHNIČNI PODATKI ČRPALNE HIDROELEKTRARNE
Διαβάστε περισσότερα1. TVORBA ŠIBKEGA (SIGMATNEGA) AORISTA: Največ grških glagolov ima tako imenovani šibki (sigmatni) aorist. Osnova se tvori s. γραψ
TVORBA AORISTA: Grški aorist (dovršnik) izraža dovršno dejanje; v indikativu izraža poleg dovršnosti tudi preteklost. Za razliko od prezenta ima aorist posebne aktivne, medialne in pasivne oblike. Pri
Διαβάστε περισσότερα1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...
ΑΠΟΖΗΜΙΩΣΗ ΘΥΜΑΤΩΝ ΕΓΚΛΗΜΑΤΙΚΩΝ ΠΡΑΞΕΩΝ ΣΛΟΒΕΝΙΑ 1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου... 3 1 1. Έντυπα αιτήσεων
Διαβάστε περισσότεραSEKUNDARNE VEZE međumolekulske veze
PRIMARNE VEZE hemijske veze među atomima SEKUNDARNE VEZE međumolekulske veze - Slabije od primarnih - Elektrostatičkog karaktera - Imaju veliki uticaj na svojstva supstanci: - agregatno stanje - temperatura
Διαβάστε περισσότεραRizosfera procesi, ki vplivajo na razopložljivost mineralnih hranil. Ekofiziologija in mineralna prehrana rastlin 2005/06
Rizosfera procesi, ki vplivajo na razopložljivost mineralnih hranil Ekofiziologija in mineralna prehrana rastlin 2005/06 Literatura Marschner H. (1995) Mineral nutrition of higher plants. Poglavje 15:
Διαβάστε περισσότεραNamen določanja vlažnost lesa
Namen določanja vlažnost lesa V svežem lesu določitev količine vode v lesu Pred izvajanjem sušenja izbira pravilnega programa sušenja Med izvajanjem sušilnega postopka primerjava dejanskega stanja s programiranim
Διαβάστε περισσότεραPrimeri: naftalen kinolin spojeni kinolin
Primeri: naftalen kinolin spojeni kinolin 3 skupne strani 7 skupnih strani 5 skupnih strani 6 skupnih atomov 8 skupnih atomov 6 skupnih atomov orto spojen sistem orto in peri spojena sistema mostni kinolin
Διαβάστε περισσότεραKotne in krožne funkcije
Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete
Διαβάστε περισσότεραOsnove elektrotehnike uvod
Osnove elektrotehnike uvod Uvod V nadaljevanju navedena vprašanja so prevod testnih vprašanj, ki sem jih našel na omenjeni spletni strani. Vprašanja zajemajo temeljna znanja opredeljenega strokovnega področja.
Διαβάστε περισσότεραBiologija rastlinske celice
Barbara Vilhar Biologija rastlinske celice Teorija za vaje Predmet Splošna botanika Pedagoška fakulteta, 1. letnik Interno študijsko gradivo Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta Ljubljana, 2006
Διαβάστε περισσότεραTOPLOTNA ČRPALKA ZRAK-VODA - BUDERUS LOGATHERM WPL 7/10/12/14/18/25/31
TOPLOTN ČRPLK ZRK-VOD - BUDERUS LOGTHERM WPL 7/0//4/8/5/ Tip Moč (kw) nar. št. EUR (brez DDV) WPL 7 7 8 7 700 95 5.6,00 WPL 0 0 7 78 600 89 8.9,00 WPL 7 78 600 90 9.78,00 WPL 4 4 7 78 600 9 0.88,00 WPL
Διαβάστε περισσότεραImunofluorescenčna mikroskopska preiskava
Imunofluorescenčna mikroskopska preiskava Imunofluorescenčna mikroskopska preiskava Obvezna dopolnilna preiskava pri ledvični biopsiji (imunohistokemija imunoglobulinov in komponent komplementa na zmrznjenih
Διαβάστε περισσότεραFIZIOLOGIJA STRESA. Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo. Agronomija - UNI
FIZIOLOGIJA STRESA Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo Agronomija - UNI Stres vzrok: kakršnakoli sprememba okoljskih dejavnikov, ki ima za posledico zmanjšano rast rastline
Διαβάστε περισσότεραENERGETSKI STROJI. Energetski stroji. UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Katedra za energetsko strojništvo
ENERGETSKI STROJI Uvod Pregled teoretičnih osnov Hidrostatika Dinamika tekočin Termodinamika Podobnostni zakoni Volumetrični stroji Turbinski stroji Energetske naprave Podobnostni zakoni Kriteriji podobnosti
Διαβάστε περισσότερα1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja
ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost
Διαβάστε περισσότεραRANKINOV KROŽNI PROCES Seminar za predmet JTE
RANKINOV KROŽNI PROCES Seminar za predmet JTE Rok Krpan 16.12.2010 Mentor: izr. prof. Iztok Tiselj Carnotov krožni proces Iz štirih sprememb: dveh izotermnih in dveh izentropnih (reverzibilnih adiabatnih)
Διαβάστε περισσότεραUniverza v Novi Gorici Fakulteta za znanosti o okolju Okolje (I. stopnja) Meteorologija 2013/2014. Energijska bilanca pregled
Univerza v Novi Gorici Fakulteta za znanosti o okolu Okole (I. stopna) Meteorologia 013/014 Energiska bilanca pregled 1 Osnovni pomi energiski tok: P [W = J/s] gostota energiskega toka: [W/m ] toplota:q
Διαβάστε περισσότεραGimnazija Krˇsko. vektorji - naloge
Vektorji Naloge 1. V koordinatnem sistemu so podane točke A(3, 4), B(0, 2), C( 3, 2). a) Izračunaj dolžino krajevnega vektorja točke A. (2) b) Izračunaj kot med vektorjema r A in r C. (4) c) Izrazi vektor
Διαβάστε περισσότεραOdvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena
Διαβάστε περισσότεραBIOLOGIJA CELICE TEZE PREDAVANJ ZA 1. LETNIK ŠTUDENTOV BIOKEMIJE
BIOLOGIJA 1 BIOLOGIJA CELICE TEZE PREDAVANJ ZA 1. LETNIK ŠTUDENTOV BIOKEMIJE MARINA DERMASTIA BIOLOGIJA 2 OBLIKA IN VELIKOST RASTLINSKE CELICE 3 JEDRO 3 VAKUOLA 5 PLASTIDI 5 Proplastidi 6 Amiloplasti 6
Διαβάστε περισσότεραFotosinteza, meritve fotosinteze. Ekofiziologija in mineralna prehrana rastlin
Fotosinteza, meritve fotosinteze Ekofiziologija in mineralna prehrana rastlin 6CO 2 + 6H 2 O C 6 H 12 O 6 + 6O 2 redukcija oksidacija Ekofiziologija in mineralna prehrana rastlin Ekofiziologija in mineralna
Διαβάστε περισσότεραENERGETSKI STROJI. Energetski stroji. UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Katedra za energetsko strojništvo
ENERGETSKI STROJI Uvod Pregled teoretičnih osnov Volmetrični stroji Trbinski stroji Značilnosti Trikotniki hitrosti Elerjeva trbinska enačba Notranji izkoristek Energijska karakteristika Energetske naprave
Διαβάστε περισσότερα8. Diskretni LTI sistemi
8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z
Διαβάστε περισσότεραMOTORJI Z NOTRANJIM ZGOREVANJEM
MOTORJI Z NOTRANJIM ZGOREVANJEM Dvotaktni Štititaktni Motorji z notranjim zgorevanjem Motorji z zunanjim zgorevanjem izohora: Otto motor izohora in izoterma: Stirling motor izobara: Diesel motor izohora
Διαβάστε περισσότεραUniverza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo, fiziologijo rastlin in informatiko
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo, fiziologijo rastlin in informatiko Univerzitetni študij GOZDARSTVA Predmet BOTANIKA S FIZIOLOGIJO
Διαβάστε περισσότεραPrenos toplote prenos energije katerega pogojuje razlika temperatur temperatura je krajevno od točke do točke različna
PRENOS OPOE Def. Prenos toplote prenos energije katerega pogojuje razlika temperatur temperatura je krajevno od točke do točke različna Načini prenosa toplote: PREVAJANJE (kondukcija, PRESOP (konvekcija
Διαβάστε περισσότεραmatrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):
4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n
Διαβάστε περισσότεραTEŽKE KOVINE IN RASTLINE
TEŽKE KOVINE IN RASTLINE Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo TEŽKE KOVINE (TK) V TLEH PRIVZEM KOVIN V RASTLINE FITOTOKSIČNOST TEŽKIH KOVIN TOLERANCA RASTLIN NA TEŽKE KOVINE
Διαβάστε περισσότεραPOPIS DEL IN PREDIZMERE
POPIS DEL IN PREDIZMERE ZEMELJSKI USAD v P 31 - P 32 ( l=18 m ) I. PREDDELA 1.1 Zakoličba, postavitev in zavarovanje prečnih profilov m 18,0 Preddela skupaj EUR II. ZEMELJSKA DELA 2.1 Izkop zemlje II.
Διαβάστε περισσότεραl 5 Levo: Površinski profil referenčne dolžine in dolžina vrednotenja; Desno: srednja linija profila
referenčna linija profila l=l=l=l=l 1 2 3 4 5... referenčna dolžina l 1 l 2 l 3 l 4 l 5 l n dolžina vrednotenja Levo: Površinski profil referenčne dolžine in dolžina vrednotenja; Desno: srednja linija
Διαβάστε περισσότεραI.13. Koliki je napon između neke tačke A čiji je potencijal 5 V i referentne tačke u odnosu na koju se taj potencijal računa?
TET I.1. Šta je Kulonova sila? elektrostatička sila magnetna sila c) gravitaciona sila I.. Šta je elektrostatička sila? sila kojom međusobno eluju naelektrisanja u mirovanju sila kojom eluju naelektrisanja
Διαβάστε περισσότεραJure Stojan 2. predavanje termodinamične osnove, encimske katalize encimska kataliza časovni potek encimske reakcije začetna hitrost
FFA: Laboratorijska medicina, Molekularna encimologija, 2010/2011 3.predavanje Jure Stojan 2. predavanje termodinamične osnove, encimske katalize encimska kataliza časovni potek encimske reakcije začetna
Διαβάστε περισσότεραDIHANJE. Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo. Agronomija - VSŠ 2005/06
DIHANJE Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo Fotosinteza + Dihanje + Svetlobno dihanje Dihanje Substrat: škrob saharoza fruktani drugi sladkorji lipidi organske kisline proteini
Διαβάστε περισσότεραDefinicija. definiramo skalarni produkt. x i y i. in razdaljo. d(x, y) = x y = < x y, x y > = n (x i y i ) 2. i=1. i=1
Funkcije več realnih spremenljivk Osnovne definicije Limita in zveznost funkcije več spremenljivk Parcialni odvodi funkcije več spremenljivk Gradient in odvod funkcije več spremenljivk v dani smeri Parcialni
Διαβάστε περισσότεραJEDRO (NUCLEUS PROKARYOTA(
JEDRO (NUCLEUS) PROKARYOTA( procita) EUKARYOTA ( evcita) Nastanek: iz jedra; indirektna delitev: mitoza, mejoza-kariokineza Število: 1/ celico; 2/celico= dikariontsko stanje (Asco, - Basidiomycotina);
Διαβάστε περισσότεραKontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.
Kontrolne karte KONTROLNE KARTE Kontrolne karte uporablamo za sprotno spremlane kakovosti izdelka, ki ga izdeluemo v proizvodnem procesu. Izvaamo stalno vzorčene izdelkov, npr. vsako uro, vsake 4 ure.
Διαβάστε περισσότεραAleš Mrhar. kinetični ni vidiki. Izraženo s hitrostjo in maso, dx/dt očistkom
Izločanje zdravilnih učinkovin u iz telesa: kinetični ni vidiki Biofarmacija s farmakokinetiko Univerzitetni program Farmacija Aleš Mrhar Izločanje učinkovinu Izraženo s hitrostjo in maso, dx/ k e U očistkom
Διαβάστε περισσότεραKonstruisanje. Dobro došli na... SREDNJA MAŠINSKA ŠKOLA NOVI SAD DEPARTMAN ZA PROJEKTOVANJE I KONSTRUISANJE
Dobro došli na... Konstruisanje GRANIČNI I KRITIČNI NAPON slajd 2 Kritični naponi Izazivaju kritične promene oblika Delovi ne mogu ispravno da vrše funkciju Izazivaju plastične deformacije Može doći i
Διαβάστε περισσότεραOsnove sklepne statistike
Univerza v Ljubljani Fakulteta za farmacijo Osnove sklepne statistike doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo e-pošta: mitja.kos@ffa.uni-lj.si Intervalna ocena oz. interval zaupanja
Διαβάστε περισσότεραUniverza v Ljubljani,, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo, fiziologijo rastlin in informatiko
Univerza v Ljubljani,, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo, fiziologijo rastlin in informatiko Univerzitetni študij Kmetijstvo-Zootehnika Predmet BOTANIKA
Διαβάστε περισσότεραZakaj so rastline zelene? In zakaj nekatere rastline niso zelene?
proteus april08 31/3/07 13:26 Page 350 350 Biologija Zakaj so rastline zelene? In zakaj nekatere rastline niso zelene? Proteus 69/8 april 2007 Zakaj so rastline zelene? In zakaj nekatere rastline niso
Διαβάστε περισσότεραDržavni izpitni center *M * SPOMLADANSKI IZPITNI ROK MATERIALI NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 27. maj 2009 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M09180113* MATERIALI SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sreda, 27. maj 2009 SPLOŠNA MATURA RIC 2009 2 M091-801-1-3 OSNOVNI MODUL 01. NALOGA 1. Materiali so snovi,
Διαβάστε περισσότεραSplošno o interpolaciji
Splošno o interpolaciji J.Kozak Numerične metode II (FM) 2011-2012 1 / 18 O funkciji f poznamo ali hočemo uporabiti le posamezne podatke, na primer vrednosti r i = f (x i ) v danih točkah x i Izberemo
Διαβάστε περισσότεραTRDNOST (VSŠ) - 1. KOLOKVIJ ( )
TRDNOST (VSŠ) - 1. KOLOKVIJ (17. 12. 03) Pazljivo preberite besedilo vsake naloge! Naloge so točkovane enakovredno (vsaka 25%)! Pišite čitljivo! Uspešno reševanje! 1. Deformiranje telesa je podano s poljem
Διαβάστε περισσότεραKAJ JE NARAVOSLOVJE?
KAJ JE NARAVOSLOVJE? Obsežno področje poznavanja in raziskovanja narave = Vse vedenje o živi in neživi naravi Poznavanje vsega, kar obstaja neodvisno od človekovega delovanja (kar ni ustvaril človek).
Διαβάστε περισσότερα- Geodetske točke in geodetske mreže
- Geodetske točke in geodetske mreže 15 Geodetske točke in geodetske mreže Materializacija koordinatnih sistemov 2 Geodetske točke Geodetska točka je točka, označena na fizični površini Zemlje z izbrano
Διαβάστε περισσότεραOBTOK KRVI V KAPILARAH poročilo o laboratorijskem delu
OBTOK KRVI V KAPILARAH poročilo o laboratorijskem delu 24. april 2006 Kapilare so najmanjše krvne žilice in merijo 5 10 μm. Njihove stene so sestavljene iz ene plasti celic. Skozi njih lahko prehajajo
Διαβάστε περισσότεραFotosinteza, meritve fotosinteze. Ekofiziologija in mineralna prehrana rastlin 2005/06
Fotosinteza, meritve fotosinteze Ekofiziologija in mineralna prehrana rastlin 2005/06 SVETLOBNE REKACIJE (tilakoidna membrana) TEMOTNE REAKCIJE (stroma kloroplasta) Ekofiziologija in mineralna prehrana
Διαβάστε περισσότεραCenik gradbenih izolacij in folij Velja od Izolacija za boljši jutri
Cenik gradbenih izolacij in folij 2016 Velja od 22. 2. 2016 Izolacija za boljši jutri Toplotna in zvočna izolacija za trajnostno gradnjo Odlična toplotna izolacija Odlična zvočna izolacija Negorljiva -
Διαβάστε περισσότερα