REJSKI PROGRAM ZA LISASTO PASMO GOVEDI

Transcript

1 REJSKI PROGRAM ZA LISASTO PASMO GOVEDI Program so pripravili: Tomaž Perpar, mag. Betka Logar, Peter Podgoršek, mag. Janez Jeretina, Dr. Marjan Janžekovič, Marjan Špur, Dani Skaza, Peter Kunstelj, dr. Peter Dovč, mag. Klemen Potočnik, dr. Marjan Kosec, dr. Janko Markun, Danilo Potokar, Anton Darovic V Ljubljani,

2 Kazalo vsebine: 1 UVOD REJSKI CILJ ZA LISASTO PASMO V SLOVENIJI Opis pasme z opisom lastnosti zunanjosti: Velikost populacije Rejske metode SELEKCIJSKI PROGRAM ZA LISASTO PASMO Selekcijska shema PREIZKUŠANJE ŽIVALI LISASTE PASME Metode za merjenje in ocenjevanje proizvodnih in drugih lastnosti pri govedu Biološki test Izvajanje biološkega testa Lastnosti, ki jih pri biološkem testu obravnavamo Lastna preizkušnja bikov na testni postaji Preizkušnja sorodnikov v testnih postajah (progeni test) Lastna preizkušnja in preizkušnja sorodnikov v pogojih reje kontrola mlečnosti po metodi A4/ Lastna preizkušnja in preizkušnja sorodnikov v pogojih reje kontrola mlečnosti po metodi AT Nadkontrola pri kontroli mlečnosti po metodi ma Nadkontrola pri kontroli mlečnosti po metodi A4/ Nadkontrola pri kontroli mlečnosti po metodi AT Merilne naprave za merjenje količin mleka Spremljanje mlečne vztrajnosti Merjenje hitrosti iztoka mleka Merjenje hitrosti iztoka mleka pri bikovskih materah Ocenjevanje hitrosti iztoka mleka pri prvesnicah (razvojna naloga) Spremljanje prireje mesa v rejah dojilj Spremljanje prireje mesa vključuje Pogoji za izvajanje kontrole Lovilna ograda Prijava rejcev Potek spremljanja prireje mesa Potek tehtanja Prenos podatkov Spremljanje lastnosti plodnosti Podatki, ki se zbirajo za potrebe spremljanja lastnosti plodnosti Ocenjevanje zunanjosti živali Preizkušnja na osnovi podatkov, zbranih ob prodaji

3 4.17 Preizkušnja na osnovi podatkov, zbranih v klavnicah Preizkušnje v laboratorijih Laboratorijske analize mleka Laboratorijski pregledi semena plemenjakov Metode za izvajanje genske diagnostike SHRANJEVANJE DOKUMENTACIJE SPREJETJE ČISTOPASEMSKEGA PLEMENSKEGA GOVEDA ZA PLEME Sprejetje ženskih živali za pleme Sprejetje elitnih ženskih živali za pleme Sprejetje moških živali za pleme Potek odbire plemenjakov Program uporabe plemenjakov Letni programi uporabe plemenjakov Plodnost plemenjakov Načrt oplemenjevanja IZVAJANJE ZAHTEVNEJŠIH METOD RAZMNOŽEVANJA OHRANJANJE BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI IN ZAGOTAVLJANJE GENETSKE VARIABILNOSTI NAČINI IN POSTOPKI ZA ZAGOTAVLJANJE NESORODSTVENEGA PARJENJA - UKREPI ZA PREPREČEVANJE PARJENJA V SORODU UKREPI ZA ZAGOTAVLJANJE ŠIRJENJA GENETSKEGA NAPREDKA MEŠANO SEME INFORMACIJSKI SISTEM OZNAČEVANJE ŽIVALI VODENJE RODOVNIŠKE KNJIGE ZA LISASTO PASMO KONTROLA IN REGISTRIRANJE POREKEL Metode za preverjanje porekla Obvezno preverjanje porekla Dodatno preverjanje porekla ZOOTEHNIŠKI DOKUMENTI PROMET S ČISTOPASEMSKIM PLEMENSKIM MATERIALOM RAZVOJNE NALOGE NAČINI OBJAVE PODATKOV NAČIN REJE ČISTOPASEMSKIH ŽIVALI VKLJUČENIH V REJSKI PROGRAM

4 21 UKREPI ZA GOSPODARNEJŠO REJO UKREPI ZA ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI ŽIVALSKIH PROIZVODOV POGOJI ZA SODELOVANJE IN UPORABO STORITEV REJSKEGA PROGRAMA MERILNA, LABORATORIJSKA, STROJNA IN PROGRAMSKA OPREMA ZA IZVAJANJE RP IZVAJALCI REJSKEGA PROGRAMA IN NADZOR NAD IZVAJANJEM SEZNAM PRILOG Kazalo preglednic: Preglednica 1 Število rej, ki so imele krave lisaste pasme in število lisastih krav v teh rejah ter število rej, ki so podpisale izjavo o sodelovanju v rejskem programu KGZS in število krav lisaste pasme v teh rejah glede na vrsto kontrole in usmeritev reje na dan Kazalo slik: Slika 1: Selekcijska shema Slika 2: Shema informacijskega sistema Slika 3: Obrazec 'Telitev in označitev živali'

5 Uporabljene okrajšave in simboli: RO rejska organizacija DPO druga priznana organizacija RP rejski program RK rodovniška knjiga UL Uradni list Republike Slovenije ID Identifikacijska številka živali ZD zootehniški dokument IS informacijski sistem ES - Evropska skupnost Pooblaščena oseba je izvajalec strokovnih nalog in uslužbenec priznane rejske organizacije v živinoreji ali druge priznane organizacije, ki opravlja naloge iz tega rejskega programa v skladu s 101. členom Zakona o živinoreji 5

6 1 UVOD Slovenija spada med države v Evropi v katerih se je lisasta pasma najbolj uveljavila. V Sloveniji je lisasta pasma najštevilčnejša pasma govedi že od leta Domovina lisaste pasme je Švica, zato vsi predniki po svetu in tudi pri nas izhajajo iz njene domovine. V Slovenijo so se plemenski biki lisaste pasme uvažali iz Švice in Madžarke. Uporabljali so se za pretapljanje domačih avtohtonih pasem. Začetki nastanka pasme segajo v drugo polovico 19. stoletja. V okolici Ljubljane se je pasma razširila z uvažanjem plemenskih bikov iz Švice, v Pomurju pa z uvozom plemenskih bikov iz Madžarske, kateri so izvorno tudi izhajali iz Švice. Pasma je bila in je še danes izrazito kombinirana, s sposobnostjo prireje kvalitetnega mesa in mleka. Zlasti dobra sposobnost prireje mesa in njegovo pomanjkanje v Evropi v 60. letih je pasmi dalo v tistem času velik razvoj. Številčno se je ves čas povečevala. Na območju Dravskega polja smo z lisasto pasmo pretopili pincgavsko pasmo goveda, ki je bila razširjena na tem območju. Rejski cilj pasme je bil do konca 90. let v izrazito kombiniranem tipu. Ker se je razmerje prihodkov med mesom in mlekom v 90. letih bistveno spremenilo v korist mleka, so se spremenili tudi rejski cilji pri lisasti pasmi. Rejci usmerjeni v intenzivno prirejo mleka želijo imeti krave lisaste pasme s sposobnostjo prireje velike količine mleka. Rejci krav dojilj in rejci z manj intenzivno prehrano pa želijo kombinirani tip krav lisaste pasme. Tako sta pri pasmi sedaj dva rejska cilja, oziroma tipa živali. Mlečni tip živali katere so sposobne prireje velikih količin mleka in mesno mlečni tip, ki je namenjen rejam v katerih pomemben dohodek predstavlja tudi prireja govejega mesa. Lisasta pasma sedaj predstavlja 60 % od vseh krav v Sloveniji, razširjena je v osrednji Sloveniji, na Gorenjskem in na celotnem delu vzhodne Slovenije. 6

7 2 REJSKI CILJ ZA LISASTO PASMO V SLOVENIJI Lisasta pasma je kombinirana pasma, ki jo rede rejci usmerjeni v intenzivno in manj intenzivno prirejo mleka ter rejci dojilj. Rejski cilji, ki jih z načrtnim parjenji z visokokakovostnimi plemenskimi živalmi in odbiro zasledujejo strokovnjaki in rejci govedi lisaste pasme v Sloveniji, se zato delijo na dva dela. Molznice v intenzivni prireji mleka so v A tipu, krave dojilje in del krav molznic v ekstenzivni prireji mleka, pa so B tipu. Plemenskim bikom in bikovskim materam bomo določili tip, rejec pa se bo, razen pri načrtnem parjenju bikovskih mater, sam odločal s katerim tipom bikov bo pripuščal oziroma osemenjeval svoje plemenice. - A tip (mleko - meso) je kombiniran tip s poudarkom na mleku. Za dosego tega cilja, se bodo plemenice osemenjevale z najboljšimi testiranimi in mladimi biki lisaste pasme s poudarkom na lastnostih za visoko prirejo mleka. V omejenem obsegu je dovoljeno oplemenjevanje s čistimi mlečnimi pasmami: rdeči holstein (RH) in montbeliarde (MB). Potomci načrtnega parjenja bikovskih mater (BM) in elitnih bikov, ki se vhlevljajo v vzrejališče imajo lahko največ 25% tuje pasme, pod pogojem da ta izvira le iz ene pasme namenjene oplemenjevanju (RH ali MB). - B tip (meso - mleko) je kombinirani tip s poudarkom na mesu. Krave v B tipu so namenjene za dojilje in manj intenzivno prirejo mleka. Plemenice bomo zato osemenjevali predvsem z biki, ki prinašajo zmerno (ne previsoko) prirejo mleka in odlične klavne in pitovne lastnosti. Potomci načrtnega parjenja bikovskih mater (BM) in elitnih bikov, ki se vhlevljajo v vzrejališče imajo lahko največ 6% tuje pasme, pod pogojem da ta izvira le iz ene pasme namenjene oplemenjevanju (RH ali MB). Plemenskim bikom in bikovskim materam bomo določili tip, rejec pa se bo, razen pri načrtnem parjenju bikovskih mater, sam odločal s katerim tipom bikov bo pripuščal oziroma osemenjeval svoje plemenice. Lastnost: A tip B tip Usmeritev - mleko - meso meso - mleko kombinirana mlečnost 7000 kg do 5000 kg % maščobe 4,0 4,0 % beljakovin 3,5 ( genotip BB ali AB ) 3,5 višina vihra cm cm telesna masa nad 700 kg 550 do 650 kg prirasti pitancev 1200 g/dan g/dan in več prirast volov 900 g/dan 900 g/dan noge korektne, čvrsti biclji, visoki in trdi parklji korektne, čvrsti biclji, visoki in trdi parklji vime korektno, obsežno, dobro pripeto telitve lahke - normalne lahke - normalne molznost 2-3,6 l / min omišičenost dobra ocena 7 in več odpornost na bolezni dobra dobra mlečna vztrajnost dobra dobra dolgoživost najmanj 4 laktacije najmanj 6 laktacij 7

8 2.1 Opis pasme z opisom lastnosti zunanjosti: Lisasta pasma ima značilnosti: Barva in pigmentacija: Lise so v odtenkih pšenično rumene do temno rjave barve na beli podlagi, enakomerno pigmentirane in enakomerno porazdeljene. Glava je bele barve, mogoče so pigmentne lise okoli oči. Konec repa (čop) je bele barve. Roževina je svetla. Smrček je roza barve. Ženske živali: Ženske živali morajo biti obsežne z odlično sposobnostjo zauživanja voluminozne krme. Živali v A tipu (mleko - meso) so korektne, lepo povezane, globoke, dolge, pravilna stoja, kakovostna vimena in s primerno mlečno vztrajnostjo. Živali v B tipu (meso - mleko) so v kombiniranem tipu, z večjim poudarkom na omišičenosti. Breje telice morajo imeti dobro nakazan razvoj vimena. Živali so mirnega in prijaznega temperamenta. Masa odrasle živali je 700 kg in več. Moške živali: Obsežne živali z dobro omišičenostjo, hitre rasti, visoko kapaciteto rasti in dobrimi klavnimi lastnostmi. Plemenski biki dosegajo nad 155 cm višine v vihru in nad kg telesne mase. - Tip: Je kombinirana pasma za dvojno uporabo, za prirejo mleka in mesa. - A tip: kombinirana usmeritev mleko-meso - B tip: kombinirana usmeritev meso-mleko - Dlaka: Kratka, gladka in sijoča, primerno starosti in letnemu času Velikost populacije V Sloveniji (preglednica 1) je bilo na kmetijah krav lisaste pasme, ki so imele do vključno 13 % tuje pasme (naprej LS) in krav, ki so imele poleg lisaste pasme še od 14 do 86 % pasme RH in/ali MB (naprej LSX). Skupaj je bilo krav. V A kontrolo prireje mleka je bilo vključenih LS in LSX krav, skupaj krav na kmetijah. V A kontrolo prireje mesa pa so bile vključene 103 krave lisaste pasme na 28 kmetijah. Pri kravah kontrole prireje nismo spremljali, spremljali smo le poreklo živali (Z kontrola). Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je zbirala pristopne izjave rejcev v rejah, ki so v času zbiranja pristopnih izjav imele kontrolo prireje oziroma so bile potencialne kandidatke za vključitev v kontrolo prireje. Pristopne izjave, da vstopajo v priznano rejsko organizacijo za govedo, katere nosilec je Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in da vključujejo svoje živali v izvajanje rejskega programa za lisasto pasmo, je podpisal rejec lisaste pasme. Ti so imeli LS krav in LS plemenskih telic starejših od 12 mesecev. Poleg njih je bilo na teh kmetijah še LSX krav in LSX telic starejših od 12 mesecev. 8

9 72% rejcev krav lisaste pasme, vključenih v kontrolo prireje mleka na dan , je podpisalo izjavo o sodelovanju v rejskem programu KGZS. Ti rejci so imeli v lasti 69% krav lisaste pasme (LS+LSX) vključenih v kontrolo prireje mleka. Preglednica 1 Število rej, ki so imele krave lisaste pasme in število lisastih krav v teh rejah ter število rej, ki so podpisale izjavo o sodelovanju v rejskem programu KGZS in število krav lisaste pasme v teh rejah glede na vrsto kontrole in usmeritev reje na dan Vse reje Reje KGZS Število krav Število krav Število Kontrola Usmeritev kmetij LS LSX* LS+LSX Število kmetij LS LSX* LS+LSX A DO Z DO Skupaj DO A ML Z ML Skupaj ML Skupaj * LSX - živali, ki imajo poleg lisaste pasme še od 14 do 86 % pasme RH in/ali MB DO reja dojilj ML prireja mleka A kontrola prireje Z kontrola porekla 2.3 Rejske metode Osnova rejskega dela je pravilen izbor živali za naslednjo generacijo. Rejsko delo je določeno s selekcijskim programom in poteka po štirih poteh. Z odbiro staršev za novo generacijo vplivajo rejci po dveh poteh: oče - hči in mati hči kar predstavlja 15 20% skupnega selekcijskega napredka. Rejske organizacije s svojim delom s selekcijskim programom po poteh mati sin in oče sin doprinesejo 80 85% k skupnemu selekcijskemu napredku. Dovoljene oblike razmnoževanja so pripust, osemenjevanje in prenos zarodkov. Za doseganje rejskih ciljev se poslužuje parjenja v čisti pasmi. Za gospodarsko križanje lahko uporabljamo bike mesnih pasem. Potomci takega parjenja ne morejo biti vpisani v rodovniško knjigo za lisasto pasmo in niso predvideni za razmnoževanje. 9

10 Za osemenjevanje se uporablja testirane in mlade bike ter izjemoma čakajoče bike. Obseg in obdobje uporabe mladih bikov ter obseg uporabe posameznega testiranega bika se določi z letnim programom osemenjevanja, ki ga pripravi delovna skupina za odbiro in ocenitev bikov. To delovno skupino imenuje rejska organizacija. Načine preizkušanja in ocenjevanja natančneje določa selekcijski program. Rejci vključeni v rejski program zagotavljajo preizkušanje in ocenjevanje v razmerah reje, dovoljujejo uporabo podatkov zbranih ob prodaji in v klavnici ter zagotavljajo vhlevljanje živali na testne postaje. 3 SELEKCIJSKI PROGRAM ZA LISASTO PASMO Selekcijski program vključuje: Krave in breje telice: Molznice: Dojilje: Breje telice: Kontrolirane krave: Bikovske matere: 350 do 400 A-tip: 225 do 250 B-tip: 125 do 150 Biki v lastnem testu: 120 do 140 A-tip: 80 do 90 B-tip: 40 do 50 Mladi biki: 22 do 28 A-tip: 15 do 18 B-tip: 7 do 10 Pozitivno testirani biki: 10 do 14 A-tip: 7 do 9 B-tip: 3 do 5 Domači in tuji elitni biki: 5 do 7 A-tip: 3 do 4 B-tip: 2 do 3 Glede na usmeritev in intenzivnost prireje mleka in mesa smo razdelili živali v dva tipa. Molznice v intenzivni prireji mleka so v mlečno-mesnem tipu (A-tip), krave dojilje in del krav molznic v ekstenzivni prireji mleka, pa so v mesno-mlečnem tipu (B-tip),. Posameznim plemenicam, razen bikovskim materam ne bomo določali tipa. Tip bomo določili tudi bikom v lastnem testu in plemenskim bikom. Rejec se bo sam odločal v kakšnem tipu bo izbiral moške živali za pleme. Razmerja med številom živali v mlečnem in mesno-mlečnem tipu v posamezni skupini so prilagojena številu molznic v intenzivni prireji mleka na eni strani ter številu dojilj in molznic v ekstenzivni prireji mleka na drugi strani. S spremembo števila plemenic, se lahko ustrezno spremeni tudi število živali v posamezni skupini. Odločitev se sprejme v okviru rejske organizacije ali po njenem pooblastilu v okviru delovne skupine za odbiro in ocenitev bikov. Število bikovskih mater, bikov v lastnem testu in plemenskih bikov računamo glede na potrebno število plemenjakov za osemenjevanje in pripust. Glede na število 10

11 plemenic ( ) smo predvideli vključitev 22 do 28 mladih bikov letno. Odločilna je odbira bikovskih mater, saj v to skupino odberemo le 0,3 do 0,4 % plemenic. Večino krav in telic lisaste pasme v rejah molznic in rejah dojilj je vključenih v kontrolo porekla. Pri teh živalih se spremljajo podatki o osemenitvah in pripustih, telitvah ter njihovem poreklu in poreklu njihovih potomcev. 30 % krav lisaste pasme je vključenih v kontrolo prireje mleka ali kontrolo prireje mesa. Najboljše med njimi, glede na zastavljene rejske cilje, dobe status bikovskih mater. Te načrtno osemenimo s semenom elitnih bikov. Bikce potomce načrtnega parjenja bikovskih mater in elitnih bikov, ki ne kažejo prirojenih napak ali napak zunanjosti in so primerno razviti glede na njihovo starost, vključimo v lastno preizkušnjo na testno postajo. Izjemoma, ko bikca ni mogoče vključiti v testno postajo, lahko bikec ostane tudi v vzreji na kmetiji. Tako vzrejo imenujemo alternativna vzreja, nadzoruje in vodi pa jo DPO priznana za območje, kjer se bikec vzreja. Po končanem testu delovna skupina za odbiro in ocenitev bikov oceni testirane bike in jim odobri namen rabe (osemenjevanje, pripust, izločitev). Biki priznani za osemenjevanje dobe status mladih bikov. S semenom teh bikov se semeni le toliko živali, kot je določeno v programu osemenjevanja. Ko se s semenom mladih bikov osemeni predvideno število plemenic, dobe biki status čakajočih bikov. Mladim in čakajočim bikom, se lahko jemlje seme na zalogo. Ko ima bik poznane v selekcijskem programu predvidene teste in napovedi plemenskih vrednosti, dobi status testiranega bika. Najboljši med njimi, lahko dobe status elitnega bika. Status elitnih bikov lahko pridobe tudi biki iz drugih populacij. 11

12 3.1 Selekcijska shema Slika 1: Selekcijska shema 4 PREIZKUŠANJE ŽIVALI LISASTE PASME Govedo, ki je vključeno v katerikoli preizkus proizvodnih lastnosti mora biti označeno v skladu s predpisom, ki ureja identifikacijo in registracijo govedi, mora biti izbrano in obravnavano na način, ki zagotavlja nepristransko ocenjevanje ter mora glede na način preizkusov izpolnjevati pravila ICAR in pravila določena s tem rejskim programom. Pri govedu bomo merili in ocenjevali proizvodne in druge lastnosti za prirejo mleka (kontrolo izvajamo po metodi A4 in AT4), rast (lastni test bikcev potomcev načrtnega parjenja na testni postaji, test potomcev mladih bikov v testu na testni postaji in test potomcev mladih bikov v testu v pogojih reje), klavno kakovost in kakovost mesa (v klavnicah in laboratorijih ocenimo potomce mladih bikov iz testnih postaj in pogojev reje), plodnost (ocenjujemo v pogojih reje), odpornost na bolezni (ocenjujemo v pogojih reje), zunanjost (ocene in meritve telet in prvesnic v pogojih reje ter bikcev v 12

13 lastnem testu in v testu potomcev na testni postaji v skladu s pravili o ocenjevanju) in druge lastnosti, ki se uporabljajo v selekcijske namene. Meritve in ocenjevanja se opravljajo v skladu s pravili ICAR in v okviru rejske organizacije sprejetimi pravili in navodili. V pogojih reje in na testnih postajah merimo in ocenjujemo zlasti: - količino mleka, - vsebnosti maščobe, beljakovin in laktoze, - število somatskih celic in vsebnost sečnine, - hitrost iztoka mleka, - telesno maso živali, - telesne mere živali kot so višina vihra in križa, dolžina telesa, obseg prsi, širina križa, kolčna širina, globina prsi, globina trupa, širina prsi, dolžina križa višina parklja in druge, - prisotnost prirojenih napak, - težavnost telitve, - zunanjost telet: omišičenost, oblika, stoja, globina, širina, dolžina in druge lastnosti, - lastnosti plodnosti, - lastnosti dolgoživosti (razvojna naloga), - zunanjost odraslih živali: okvir, omišičenost, posamezne lastnosti za oblike in skupno oceno oblik, ter pri kravah še posamezne ocene lastnosti vimena in skupna ocena vimena, - temperament živali, - maso polovic in/ali pomembnejših klavnih kosov, - klavnost, - konformacijo, - mesnatost, - zamaščenost, - delež mesa, kosti, loja in kit, - površino hrbtne mišice (razvojna naloga), - lastnosti kakovosti mesa kot so ph, barva, marmoriranost oziroma vsebnost intramuskularne maščobe in mehkoba mesa (razvojna naloga), - in druge lastnosti v skladu s selekcijskim programom. 4.1 Metode za merjenje in ocenjevanje proizvodnih in drugih lastnosti pri govedu Za merjenje in ocenjevanje bomo uporabljali metode v skladu s pravilnikom o metodah za merjenje in ocenjevanje proizvodnih in drugih lastnosti ter metodah za napovedovanje genetskih vrednosti za čistopasemsko plemensko govedo (UL,94/2003). Do sprejetja strokovnih pravil v skladu s pravilnikom o dopolnitvi pravilnika o metodah za merjenje in ocenjevanje proizvodnih in drugih lastnosti ter metodah za napovedovanje genetskih vrednosti za čistopasemsko plemensko govedo (UL, 26/2004), ki jih bodo pripravile organizacije iz 98. člena zakona, bomo uporabljali pravila opisana v tem rejskem programu. S preizkušanjem goveda ocenjujemo ali merimo posamezne proizvodne in telesne lastnosti goveda. Preizkušanje lahko poteka v pogojih reje ali na testni postaji, kjer so 13

14 pogoji reje izenačeni. Podatki, zbrani na te načine, se uporabljajo za spremljanje prireje in zdravja živali ter za genetsko oceno teh lastnosti. 4.2 Biološki test Pri osemenjevanju v populacijo lahko hitro vnesemo okvarjen gen, ki nam v kasnejših generacijah povzroča veliko gospodarsko škodo. Temu se povsem seveda ni moč izogniti, lahko pa škodo zmanjšamo s spremljanjem pogostnosti pojavitev genetskih napak v populaciji in pravočasnim izločanjem prenašalcev okvarjenih genov. Z vidika odgovornega strokovnega dela ima biološki test bikov pomembno vlogo, ki je ne smemo spregledati. Nekatere genetske napake opazimo že ob rojstvu teleta, druge pa se lahko pojavijo šele v kasnejših obdobjih življenja. Večinoma prvič ugotovimo genetske okvare šele takrat, ko se pojavijo in še takrat ne moremo z gotovostjo trditi, ali gre za resnično napako kot posledico okvare na določenim genu staršev, oziroma ali je ta napaka posledica okoliških vplivov, ki so delovali na prenatalni (predrojstveni) razvoj teleta. Prav tako ne vemo kateri od staršev je prispeval okvarjeni gen. Frekvenca prenašalcev okvarjenega gena je 2*p*q, pri čemer je p delež dominantnega (prevladujočega) gena in q delež recesivnega (zakritega) gena. Če poznamo frekvenco recesivnega gena (q), lahko izračunamo frekvenco prenašalcev in predvideno število recesivnih homozigotov. Na žalost v praksi frekvenc genov ne poznamo in te le ocenjujemo. Ocene pa so lahko v mnogih primerih le približne in nimajo posebne vrednosti za kakršnokoli strokovno delo. Pri osemenjevanju lahko nehote vnesemo v čredo velik delež okvarjenih genov, ki v začetni fazi ostanejo prikriti. Ko se potomci teh bikov parijo, kar na enkrat opazimo povečano število genetskih smrti. Genetska smrt osebka pomeni, da se ta ni sposoben razmnoževati in s tem prenašati svojega genotipa v populacijo. Z drugimi besedami to pomeni, da pri genetski smrti ne pride do takojšnje smrti osebka. Genetske napake odkrivamo na dva načina. Prvi in najpogostejši način je spremljanje dogajanj v populaciji, drugi način pa je odkrivanje s pomočjo genske tehnologije. Genska tehnologija je danes pomembna za odkrivanje okvarjenih genov pri bikih plemenjakih, kot so BLAD, DUMPS in WEAWER sindrom. Z biološkim testom ob pregledu teleta ugotavljamo ali določen bik prenaša na svoje potomce katero izmed genetskih napak. Za takšno ugotavljanje potrebujemo podatke čim več njegovih potomcev. Druga pomembna informacija, ki izhaja iz biološkega testa, je potek telitve po posameznih bikih očetih (krav in telet). Pri uporabi bikov, ki dajejo večja teleta in s tem posledično tudi težje telitve, je potrebno rejce opozoriti, da pazijo, katere živali z njimi osemenjujejo. Smisel biološkega testa je predvsem v predčasnem odkrivanju neželenih napak, ki bi jih lahko posamezen bik vnesel v populacijo. Ob redni letni odbiri bikov za osemenjevanje predstavimo poleg plemenskih vrednosti za posamezne lastnosti tudi 14

15 rezultate biološkega testa bikov, ki jih delovna skupina za odbiro bikov upošteva pri odbiri in pri navajanju zaznamkov v katalogih za rejce Izvajanje biološkega testa Biološki test izvajajo ocenjevalci (kontrolorji), ki so pooblaščeni za ocenjevanje biološkega testa. Biološki test se izvaja do 65 dneva starosti teleta. Ocenjevalec pregleda teleta in opiše morebitno napako, ki jo opazi pri teletu. Izpolni dokument (slika 3) na katerega zabeleži tudi podatke za biološki test. Pri tem si lahko pomaga tudi s podatki, ki so zabeleženi v veterinarskem dnevniku in podatki, ki mu jih posreduje rejec. Poleg napak zabeleži tudi podatek o poteku telitve, stanju teleta in ocene (mere) teleta. Podatki, ki jih vključuje zapis o poreklu in pregledu teleta, so navedeni v poglavju Podatki zabeleženi v okviru biološkega testa se vnašajo in zbirajo v podatkovni zbirki v okviru IS opisanega v poglavju 12. V papirnati obliki se ti podatki arhivirajo najmanj za dobo 5 let, v elektronski obliki pa neomejeno dolgo. Pomembnejši rezultati biološkega testa so objavljeni v letnem poročilu, delovnem katalogu plemenskih bikov, podatki obdelav pa so na voljo tudi strokovnjakom za njihove potrebe. Izvajalcem RP je omogočen tudi spletni dostop do ažurnih podatkov o pogostnosti pojava posameznih obolenj po plemenskem biku in drugih podatkov, ki se zbirajo v okviru biološkega testa Lastnosti, ki jih pri biološkem testu obravnavamo Za potrebe biološkega testa se izpolnijo podatki o poteku telitve, stanju teleta in stanju teleta ob telitvi z opisom morebitne napake. Izmerijo oz. ocenijo se tudi lastnosti teleta. 15

16 POTEK TELITVE Potek telitve je lastnost, ki je velikega pomena pri odločitvi za odbiro bika za osemenjevanje. Potek telitve ocenjujemo s stopnjami od 1 do 4. Ocenjevalec je pri ocenitvi poteka telitve odvisen od rejca, ki mu mora posredovati informacije o poteku telitve. Pri tem si lahko pomaga tudi s podatki veterinarskega zapisnika, v primeru ko je bil ob porodu prisoten tudi veterinar. Ločevati moramo med težkimi porodi s poginom teleta in drugimi kategorijami porodov, ko tele pogine prej kot v 48 urah, ali pa je ob sicer normalnem porodu mrtvorojeno. Ker je ocenjevanje poteka telitve subjektivno, je zelo težko oceniti nekatere kategorije porodov. Včasih je lahko navidezno težak porod le posledica prezgodnjega posega rejca ali nestrokovnosti. Potek telitve ocenjujemo s spodnjimi ocenami. Obkroži se ustrezna šifra. 1 brez pomoči ali s pomočjo enega (lahka telitev, krava povrže brez ali s pomočjo rejca); 2 pomoč več kot enega ali mehanična pomoč (normalna telitev, potrebna je pomoč več oseb); 3 težka telitev, s pomočjo veterinarja ali s poškodbo rodil (posredovati mora veterinar. Pri tem porodu tele s težavo izvlečejo, lahko pa pride tudi do poškodbe rodil); 4 kirurška pomoč ali razrez teleta (zelo težka telitev potrebna je kirurška pomoč veterinarja, npr. embriotomija (razrez) teleta ali porodi s carskim rezom). STANJE TELETA Obkroži se ustrezna šifra pred opisom stanja teleta. Tele je ob (kmalu po) rojstvu: 1-živo; 2-mrtvorojeno; 3-poginilo v 48 urah po rojstvu; 4-poginilo kasneje zaradi okoliških vplivov. Tele je ob telitvi lahko: 1-normalno ali pa 2-ima napako. V primeru napake ocenjevalec dobro (podrobno) opiše napako, tako da z dobrim poznavanjem osnovnih znakov posameznih genetskih obolenj lahko sklepamo o vrsti obolenja. Pri delu si mora ocenjevalec vsekakor pomagati tudi z veterinarskim poročilom, če le-to obstaja. To je še posebej pomembno v primeru letalnih napak. V nadaljevanju so navedena nekatera genetska obolenja. Seznam je enoten za vse pasme govedi. Pri opisu posamezne napake je v primerih, ko je pogostnost pojava napake pri posamezni pasmi večja, to posebej navedeno. Seznam napak se na podlagi novih spoznanj sproti dopolnjuje. Spaček Tu gre za večinoma mrtvorojena teleta nenavadnih oblik, v izjemnih primerih so lahko še živa, vendar kmalu po porodu odmrejo. Kadar gre za ta primer, je dobro opisati vrste sprememb. 16

17 Vodena glava Pri tej bolezni gre za nenormalno povečanje glave zaradi nabiranja možganske tekočine. Tele je po porodu, če seveda ni prišlo prej do zvrga, že mrtvo. Spastična pareza Gre za eno- ali obojestransko nepopolno togo paralizo zadnjih okončin, ki se kaže v motnjah gibanja živali prve dni življenja. Šepavost navadno nastopi v starosti 6 tednov do 8 mesecev (zgodnja pareza), redkeje pri živalih do 2. ali 4. leta (pozna pareza). Pri prizadetih teletih opazimo prve dni življenja strm skočni in bicljev sklep. S staranjem je petnica čedalje bolj pritegnjena k distalnemu robu tibije (golenice), tarzalni (nartni) sklep pa je v trajni ekstremno iztegnjeni drži. Če sta prizadeti obe okončini, živali pogosto prestopajo z noge na nogo in veliko poležavajo. Krajša spodnja čeljust Ta okvara se kaže v krajši spodnji čeljusti in vodi do težav v prehranjevanju živali. Arahnomelija Je avtosomalna recesivna dedna bolezen, ki je prisotna pri vseh pomembnejših pasmah govedi. Kaže se v ekstremno dolgih votlih kosteh okončin z ojačanimi sklepi. Spremenjena je lahko tudi glava. Nenormalna dolžina okončin ponavadi povzroča pri porodu velike težave. Teleta so živa le kratek čas. Atrofija hrbtne mišice pri govedu Je avtosomalna recesivna bolezen, predvsem pri rjavem in pri rdečem danskem govedu. Teleta kažejo od četrtega do petega tedna težave pri stoji in hoji, kasneje pa obležijo. Sočasno nastopi atrofija okončin, hrbtenični refleksi so zmanjšani, pogosto pa pride do pljučnice. Posledica tega obolenja je smrt. Zraščen parkelj Parkelj je spremenjen v kopito, kot ga ima mula. Pojavlja se pri holštajn (črno-beli) in lisasti pasmi. Spremenjen parkelj je lahko na eni, dveh ali vseh okončinah in skoraj vedno vodi do osteoartritičnih sprememb sklepov okončin. Artrogripoza spodvitost prednjih nog Gre za spodvite prednje noge, oziroma biclje. Do tega pride zaradi nepravilno razvitega mišičja in skeleta. Teleta zelo težko ali pa sploh ne morejo hoditi. Takšna napaka pa ni samo posledica genetske napake (recesivnih genov), ampak je lahko tudi posledica pomanjkanja mineralov ali vitaminov. Porfirija Je okvara v presnovi pigmentnih snovi. Gre za pomanjkanje encima Uroporfyrinogen isomeraze. I-porfirini se deloma izločajo v urin in blato ter v čvrsta tkiva (kosti, zobje). Urin je temno rjave do rdeče barve, zobje pa so rdeče obarvani, zlasti še mlečni. Živali so fotosenzibilne (občutljive na svetlobo), kar pomeni, da pride do dermatitisov (kožna obolenja). Po sekciji obolelih živali opazimo rdeče do čokoladno obarvano okostje in izrazito temna jetra, pljuča in ledvica. Najpogostejši primeri tega obolenja so bili pri govedu z večjim deležem pasme holštajn. 17

18 Limaks medparkeljni izrastek Slovensko ga imenujemo roženika; ta roženi izrastek živali med hojo zelo močno moti in vpliva tako na prirast, kot tudi na prirejo v življenjski dobi. Za pojav je odgovornih več genov. CVM CVM je okrajšava za Complex Vertebral Malformation, kar pomeni prirojeno kompleksno vretenčno anomalijo, ki se odraža pri novorojenih teletih pasme holštajn. Ta so nenormalno razvita, prednje in zadnje okončine so nezadostno razvite z nezmožnostjo raztezanja določenih sklepov kot posledica fibroze kit ter fascij. Anomalije hrbtenice, ki je izmaličena, se kažejo v degeneraciji hrbteničnega kanala v vratnem in prsnem delu. Zgodi se celo, da pride do anomalije srca. Taka teleta se rodijo v večini primerov mrtva ali poginejo kmalu po rojstvu, lahko so predčasno rojena ali pa pride do abortusa v katerem koli obdobju brejosti. Poleg genetskih obolenj, ki jih opazimo pri novorojenem teletu, obstajajo tudi takšna, ki so vidna šele v kasnejših obdobjih. Te naštevamo posebej: Blad sindrom BLAD je okrajšava za Bovine Leukocyte Adhenosion Deficiency in pomeni odstotnost sposobnosti obrambe levkocitov, ki jo poznamo pri normalnih živalih. Posledica tega je smrt živali, največkrat že v prvem letu starosti. Prenašalci okvarjenega gena ne kažejo znakov obolenj. DUMPS Pri tej okvari gre za točkasto mutacijo v genu, katere posledica je nastanek nefunkcionalnega proteina. V primeru nastanka homozigotov pride do zamrtja zarodkov v zgodnji fazi razvoja. Kardiomiopatija Bolezen se v glavnem pojavi pri križancih med lisasto pasmo in pasmo holštajn ter pri pasmi holštajn. Govedo pada zaradi utrujenosti. Pri paši zaostaja za ostalo čredo, pri molznicah pa mlečnost občutno pade. V spodnjem predelu trebuha pride do nastanka testaste otekline, ki je izpolnjena s tekočino. Dihanje je oteženo in srce pospešeno bije. Po sekciji opazimo tekočino v prsnem in trebušnem delu, jetra in srce pa so povečani. Zaradi vodenosti telesa meso zaklanih živali ni uporabno. OCENE TELETA Pri teletu ocenjujemo oz. merimo naslednje lastnosti: - omišičenost (ocene od 1 do 9); - oblike (ocene od 1 do 9); - obseg prsi (merjeno v cm); - stoja (1-pravilna, 2-strma, 3-sabljasta, predlog za prihodnje 1-strma, 2- pravilna, 3-sabljasta); - globina (1-plitvo, 2-srednje, 3-globoko); - širina (1-ozko, 2-srednje, 3-široko); - dolžina (1-kratko, 2-srednje, 3-dolgo). V prihodnje bi bilo smiselno poenotiti sistem ocenjevanja telet, tako da bi se vse lastnosti, ki se ocenjujejo, ocenjevale z ocenami od 1 do 9. 18

19 Ocena teleta služi rejcu pri odločanju o uporabi teleta. Ženska teleta z dobrimi telesnimi ocenami namenijo za obnovo črede. Teleta s slabšimi ocenami pa namenijo za prirejo mesa oziroma za prodajo. Na osnovi telesne ocene teleta se ocenjuje tudi pravilnost prehrane matere v času presušitve. Na osnovi ocene moških telet se rejci odločajo o njihovi uporabi, to je pitanju na lastni kmetiji oziroma za prodajo. Ocena telet potomcev po posameznem očetu je prva ocena telesnih lastnosti potomcev in služi za oceno telesnih lastnosti plemenjaka. 4.3 Lastna preizkušnja bikov na testni postaji Namen testiranja Testiramo bikce, potomce elitnih očetov in bikovskih mater, ki imajo možnost postati plemenjaki v naravnem pripustu ali biti vključeni v osemenjevanje. V nadzorovanih in izenačenih pogojih reje lahko natančneje ocenimo plemensko vrednost bikcev, ker je fenotipska varianca s poenotenjem vplivov okolja zmanjšana in približana genetski varianci. Razliko v varianci poizkušamo pojasniti z različnimi sistematskimi vplivi. Metoda testiranja Testiranje se izvaja po referenčni ICAR metodi APT. Mesto testiranja Lastni test bikcev opravlja Testna postaja, ki ima status Testne postaje (odobrena organizacija v govedoreji). Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije ima dve odobreni testni postaji. Pogoji reje Vsi biki v testu morajo imeti izenačene pogoje reje. Reja je lahko prosta ali vezana. Pri prosti reji morajo biti jasli pregrajene tako, da lahko vsak bik samostojno je in ga drugi bik ne more od jasli odriniti. Bikci, vhlevljeni v skupinske bokse na rešetkah morajo imeti vsaj 3 m 2 prostora. Hlev mora biti primerno zračen, s pasivnim ali aktivnim prezračevanjem, vendar brez prepiha. Hlev mora biti primerno osvetljen, če naravna osvetlitev ni zadostna, mora biti dopolnjena z osvetlitvijo z lučmi. Merilne naprave Za tehtanje uporabljamo tehtnico, ki mora biti umerjena (imeti umeritveni certifikat) kot to določajo pravila ICAR. Prehrana v testu Vsi bikci enakih starostnih kategorij morajo imeti enako sestavljen obrok. Obroki morajo biti sestavljeni tako, da omogočajo prek celotnega obdobja testiranja v povprečju 1200 g prirasta telesne mase na dan. Voda za napajanje in krma mora biti stalno dostopna, v čistih napajalnikih in jaslih. Pozimi je potrebno preprečiti zamrzovanje vode. Način in izvajanje krmljenja mora biti za vse živali v testu enak. Če se test izvaja na več lokacijah, morajo biti krmni obroki med lokacijami primerljivi. Letno število bikcev v poizkusu Po vsakem elitnem biku vhlevimo bikcev. Število vključenih elitnih bikov kot očetov testiranih bikcev je določeno v skladu s tem selekcijskim programom. 19

20 Pogoji za sprejem bikcev v test Lastna preizkušnja bikov na testni postaji je namenjena spremljanju prirastov plemenskih bikov. Splošni pogoji za vhlevitev bikca v testno postajo so: - bikec mora biti potomec načrtnega parjenja bikovske matere in elitnega očeta, tako kot je to določeno v tem selekcijskem programu; - bikec mora biti pravilnih telesnih oblik brez vidnih prirojenih napak; - z veterinarskimi preiskavami mora biti potrjeno, da je bikec prost bolezni; - bikce se vključuje v starosti do 120 dni oz. telesni masi do 150 kg. Trajanje testa Od vhlevitve pa do 165 dneva starosti traja predtest, v katerem se bikci privadijo na novo rejo. Predtest ne sme biti krajši od 28 dni. Test traja 200 dni. Začne se s 165. dnem starosti in traja do dopolnjenega 365 dneva starosti. Izvedba testa V testu bikcem redno merimo telesno maso. Tehtanje je lahko enojno ali pa dvojno. Kot masa bikca pri dvojnem tehtanju se šteje povprečna vrednost najmanj dveh tehtanj v dveh zaporednih dneh. Tehta se v pregonskem hodniku s prehodno tehtnico, na kateri lahko žival ujamemo z lesami. Maso tehtanja odčitamo, ko se žival umiri. Ob vsakem tehtanju je potrebno zabeležiti maso in datum tehtanja. - Takoj ob vhlevitvi se bikca stehta. Tehtanje se ponovi takoj naslednji dan (dvojno tehtanje). - Obvezno (dvojno) tehtanje bikca je tudi ob začetku testa v starosti 165 dni. - Vmesna tehtanja so vsakih 28 dni z enim tehtanjem (brez ponovitve drugi dan). - Ob koncu testa pri 365 dneh stehtamo bikca dvakrat v dveh zaporednih dneh. - Ocena zunanjosti: Ob zaključku testa ocenjevalec, določen s strani priznane rejske organizacije bikom oceni zunanjost po načinu ocenjevanja zunanjosti, ki velja za to pasmo. - Ocena oploditvene sposobnosti: Pooblaščenec rejske organizacije vsem bikom ob zaključku testa odvzame seme in oceni oploditveno sposobnost semena. Vodenje dokumentacije Ob vhlevitvi bika v testno postajo morajo bika spremljati naslednji dokumenti: - potni list živali, kot to določa Pravilnik o identifikaciji in registraciji goved (UL RS, št. 16/03); - zdravstveno spričevalo, ki potrjuje zdravstveno neoporečnost teleta v skladu z veljavnimi veterinarskimi predpisi, ki urejajo področje premikov živali; - potrdilo o osemenitvi matere in označitvi bika, ki izkazuje očeta in mater teleta; - laboratorijsko potrdilo o poreklu, ki potrjuje poreklo. To potrdilo je lahko rezultat genskega ali krvnega testa; - ostali podatki oz. rezultati merjenj proizvodnih in drugih lastnosti oz. ocen teleta pred vhlevitvijo na testno postajo, npr. rojstna masa, morajo biti dokumentirani ob vhlevitvi na testno postajo; - zootehniški dokument z zadnjimi podatki o lastnostih prireje in ocenami genetskih vrednosti. 20

21 Takoj ob vhlevitvi se nastavi dokument, ki se imenuje Kontrolni list za bikca. Na ta dokument se vpišejo podatki o poreklu, datumu vhlevitve in telesni masi ob vhlevitvi. Ob vsakem tehtanju se v ta dokument vpišejo datum tehtanja, telesna masa, prirast v kilogramih od zadnjega tehtanja in prirast na dan med zadnjim in predzadnjim tehtanjem v gramih. Ob zaključku testa in obračunu plemenskih vrednosti se na ta dokument zapišejo rezultati testa, izračunane plemenske vrednosti in izmerjene ter ocenjene telesne lastnosti. Obvezno se beležijo tudi vsi pogini, poškodbe, bolezni in zdravljenje, veterinarski posegi in druge opombe. Sprotno, ob vsakem tehtanju se podatki o telesni masi in izmerjenih telesnih lastnostih vpišejo v podatkovno zbirko. Kontrolni list za bikca in ostala dokumentacija se arhivira za dobo najmanj 5 let, v računalniški obliki pa neomejeno dolgo. Obračun testa Rezultat testa je povprečni dnevni prirast v testnem obdobju 200 dni. Izračuna se ga po sledeči formuli: DP = (TK TZ) x 1000/(SK SZ) DP dnevni prirast TK masa ob koncu testa (v kilogramih) TZ masa ob začetku testa (v kilogramih) SK starost ob koncu testa (v dnevih) SZ starost ob začetku testa (v dnevih) TZ (maso ob začetku testa) in TK (maso ob koncu testa) lahko priredimo na določeno starost na podlagi dveh zaporednih tehtanj, od katerih je eno pred in eno po tej starosti. Obe tehtanji morata biti dvojni. Maso priredimo po sledeči formuli: T y = T y-1 + (T y+1 - T y-1 )/ (S y+1 - S y-1 ) x (y - T y-1 ) y - dan starosti na katerega priredimo maso Ty - masa na y-ti dan starosti (v kilogramih) T y-1 - masa na zadnje tehtanje pred y-tim dnevom starosti (v kilogramih) T y+1 - masa na prvo naslednje tehtanje po y-tem dnevu starosti (v kilogramih) S y-1 - starost ob zadnjem tehtanju pred y-tim dnevom starosti - starost ob prvem naslednjem tehtanju po y-tem dnevu starosti S y+1 Ocena plemenske vrednosti bikov v direktnem testu Plemensko vrednost ocenjujemo po metodi primerjalnih skupin za dnevni prirast v testu (od 165 do 365 dni) Vir informacij sta lastna proizvodnja ocenjenega bika in prirast polbratov, ki so zrejeni na isti testni postaji. 21

22 PV = k1 ΔP + k2 ΔPB PV = plemenska vrednost ocenjevanega bika za dnevni prirast v testu (med 165 in 365 dnevom reje) Δ P =fenotipsko odstopanje bika od povprečja Δ P = P i PV r P i = prirast ocenjevanega bika v mesecu ob koncu testa i (mesec i si zaporedno sledi iz leta v leto) PV r = primerjalna vrednost; je drseče povprečje zadnjih treh mesecev povprečnega prirasta bikov iste pasme, ki so končali test na postaji. PV r 1 3 ( P + P P ) = i i 1 + i 2 Pi = povprečni prirast za bike, ki so končali test v mesecu i ΔPB = povprečno odstopanje polbratov od primerjalne vrednosti k 1, k 2 = faktorji tehtanja (glej tabelo) Informacija k 1 k 2 lastna proizvodnja (l. pr.) 0,34 0,00 l. pr. + 1 polbrat 0,28 0,06 l. pr. + 2 polbrata 0,28 0,11 l. pr. + 4 polbratje 0,28 0,20 l. pr. + 6 polbratov 0,28 0,26 l. pr. + 8 polbratov 0,28 0,31 l. pr ,28 0,35 polbratov l. pr ,28 0,42 polbratov ali več Razporeditev živali v testu Razporeditev živali mora biti naključna. Načrtno oblikovanje skupin glede na poreklo ali izvor živali ni dovoljeno. Živali brez rogov ne smejo biti v isti skupini, kot živali z rogovi. Živali ne smemo prestavljati iz ene skupine v drugo. Od začetka do konca testa naj bodo živali v isti skupini. Lahko pa jih razdelimo v podskupine, ki morajo imeti izenačene pogoje. Razporeditev živali v testu naj bo izvedena na način, ki zagotavlja zanesljivo primerjavo med živalmi. Obvezne meritve in ocene - identifikacijska številka živali; - datum vhlevitve; - telesna masa ob vhlevitvi; - datum ponovnega tehtanja vhlevitvene mase (datum vhlevitve + 1) ; 22

23 - telesna masa ob ponovnem tehtanju vhlevitvene mase; - datum tehtanja ob začetku testa; - telesna masa ob začetku testa; - datum ponovnega tehtanja ob začetku testa (datum začetka testa + 1) ; - telesna masa ob ponovnem tehtanju ob začetku testa; - datum tehtanja ob koncu testa; - telesna masa ob koncu testa; - datum ponovnega tehtanja ob koncu testa (datum konca testa + 1) ; - telesna masa ob ponovnem tehtanju ob koncu testa; - datumi vmesnih tehtanj med testom; - telesne mase vmesnih tehtanj med testom. Naloge testne postaje Testna postaja zbira in odkupuje bikce za testiranje od rejcev, vhlevi bikce, jih krmi, tehta in podatke o telesni masi in telesnih merah vpisuje v podatkovno zbirko. Skrbi za izvajanje veljavnih veterinarskih predpisov, ki zagotavljajo preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni v govejih čredah. Ob koncu testa Tesna postaja omogoči ocenjevalcu pooblaščenemu s strani priznane Rejske organizacije opraviti oceno zunanjosti vseh bikov, ki so zaključili test. Ob koncu testa Testna postaja omogoči pooblaščeni osebi oceno oploditvene sposobnosti vseh bikov. Ob zaključku testa omogoči ogled, ocenitev in razvrstitev bikov v kakovostne katogorije (za osemenjevanje, naravni pripust ali zakol). Po končani razvrstitvi bike za osemenjevanje proda Osemenjevalnemu Centru, bike za naravni pripust zainteresiranim rejcem in bike za zakol v klavnico. Ocena oploditvene sposobnosti Plemenjake, vključene v prirodni pripust in osemenjevanje, je potrebno pred vključitvijo v program razmnoževanja ustrezno pregledati in oceniti. Preiskave opravi strokovno usposobljen veterinar, vključujejo pa identifikacijo živali, splošni in specialni pregled. Identifikacija plemenjaka in podatki o plemenjaku Pri identifikaciji plemenjaka ugotovimo njegovo ime, pasmo, posebne znake, ušesne številke, tetovirane ali vžgane znake, datum rojstva in popolni naslov lastnika plemenjaka. Zelo pomembna je natančna identifikacija, ker lahko pride do zamenjave živali ali zlorab, zato lahko vključimo tudi analizo krvnih skupin in molekularne metode. Ob pregledu se zabeleži datum pregleda, morebitne predhodne preglede, probleme ali ocene plemenjaka, ki nato služijo pri oblikovanju končne ocene in interpretaciji rezultatov. a. Splošni pregled plemenjaka i. Pri splošnem pregledu opisujemo temperament, telesno kondicijo, skladnost in fizične lastnosti plemenjaka kot pasemskega predstavnika. 23

24 b. Specialni pregled i. Zunanje spremembe (hernije, kožna obolenja, poškodbe,.) ii. Oči iii. Prebavila (usta, ugriz, zobje, ) iv. Dihala v. Lokomotorni aparat (noge, parklji,..) vi. Spolovila 1. Zunanja spolovila (modnik, moda, nadmodek, semensko povesmo, penis in prepucij) in obseg mod 2. Rektalni pregled akcesornih spolnih žlez (po potrebi) vii. Ocena libida viii. Odvzem in pregled semena 1. Odvzem semena (umetna vagina, elektroejakulacija) 2. Pregled semena (makroskopski, mikroskopski pregled gibljivosti, koncentracije in morfoloških značilnosti) c. Mikrobiološke preiskave i. Po zakonu in podzakonskih aktih ii. Kot del programov nadzora nad obolenji, ki so sestavni del rejskih programov Končno poročilo zajame interpretacijo vseh rezultatov, ki so bili zbrani med pregledom in laboratorijskimi analizami. Plemenjake glede na rezultate in njihovo genetsko vrednost vključimo v osemenjevalno središče, naravni pripust ali pa jih izločimo iz programa razmnoževanja. 4.4 Preizkušnja sorodnikov v testnih postajah (progeni test) Namen testiranja Testiramo bikce, potomce mladih bikov, z namenom ocenitve plemenskih vrednosti mladih bikov za parametre rasti, klavnosti in klavne kakovosti. V nadzorovanih in izenačenih pogojih reje lahko plemensko vrednost natančneje ocenimo, ker je fenotipska varianca s poenotenjem vplivov okolja zmanjšana in približana genetski varianci. Razliko v varianci poizkušamo pojasniti z različnimi sistematskimi vplivi. Metoda testiranja Testiranje se izvaja po referenčni ICAR metodi APT. Mesto testiranja Lastni test bikcev opravlja priznana testna postaja (odobrena organizacija v govedoreji), v tem poglavju Testna postaja. Pogoji reje Vsi biki v testu morajo imeti izenačene pogoje reje. Reja je lahko prosta ali vezana. Pri prosti reji morajo biti jasli pregrajene tako, da lahko vsak bik samostojno je in ga drugi bik ne more od jasli odriniti. Bikci, vhlevljeni v skupinske bokse na rešetkah morajo imeti vsaj 3 m2 prostora. Hlev mora biti primerno zračen, s pasivnim ali aktivnim prezračevanjem, vendar brez prepiha. Hlev mora biti primerno osvetljen, če naravna osvetlitev ni zadostna, mora biti dopolnjena z osvetlitvijo z lučmi. 24

25 Merilne naprave Za tehtanje uporabljamo tehtnico, ki mora biti umerjena (imeti umeritveni certifikat) kot to določajo pravila ICAR. Prehrana v testu Vsi bikci enakih starostnih kategorij morajo imeti enako sestavljen obrok. Obroki morajo biti sestavljeni tako, da omogočajo prek celotnega obdobja testiranja v povprečju 1200 g prirasta telesne mase na dan. Voda za napajanje in krma mora biti stalno dostopna, v čistih napajalnikih in jaslih. Pozimi je potrebno preprečiti zamrzovanje vode. Način in izvajanje krmljenja mora biti za vse živali v testu enak. Če se test izvaja na več lokacijah, morajo biti krmni obroki med lokacijami primerljivi. Letno število bikcev v poizkusu Po vsakem mladem biku vhlevimo bikcev. Število vključenih mladih bikov kot očetov testiranih bikcev je določeno s selekcijskim programom. Pogoji za sprejem bikcev v test Testiranje je namenjeno oceni plemenske vrednosti mladih bikov za parametre rasti, klavnost in klavno kakovost. Splošni pogoji za vhlevitev bikca v testno postajo so: - bikec mora biti potomec plemenskega bika s statusom mladega bika, tako kot je to določeno v selekcijskem programu - bikec mora biti pravilnih telesnih oblik brez prirojenih napak - bikce se vključuje čim prej, vendar vsaj do starosti 120 dni oz. telesni masi do 150 kg - med bikci v isti skupini/boksu naj bo največ 90 dni razlike v starosti Trajanje testa Od vhlevitve in prvih 28 dni traja predtest, v katerem se bikci privadijo na novo rejo. Predtest ne sme biti krajši od 28 dni. Test traja do klavne zrelosti oziroma najmanj do starosti 480 dni oz. do telesne mase 550 kg. Izvedba testa V testu bikcem redno merimo telesno maso. Tehtanje je lahko enojno ali pa dvojno. Kot masa bikca pri dvojnem tehtanju se šteje povprečna vrednost najmanj dveh tehtanj v dveh zaporednih dneh. Tehta se v pregonskem hodniku s prehodno tehtnico, na kateri lahko žival ujamemo z lesami. Maso tehtanja odčitamo, ko se žival umiri. Ob vsakem tehtanju je potrebno zabeležiti maso in datum tehtanja. - Takoj ob vhlevitvi se bikca stehta. Tehtanje se ponovi takoj naslednji dan (dvojno tehtanje). - Bikce tehtamo vedno po istem vrstnem redu boksov. - Dokler najlažji bikec v skupini ne preseže 150 kg tehtamo na 28 dni s ponovitvijo naslednji dan. - Ko najlažji bikec v skupini preseže 150 kg tehtamo na 56 dni, brez ponovitve naslednji dan. - Proti koncu testa spet tehtamo na 28 dni s ponovitvijo tehtanja naslednji dan. S tem lahko natančneje določimo klavno zrelost. - Ob klavni zrelosti gredo biki v klanje. Po vsakem očetu naključno izberemo šest polbratov. Od vsakega eno polovico razsekamo za oceno klavnosti in klavne kakovosti. 25

26 Vodenje dokumentacije Ob vhlevitvi bikca v testno postajo ga morajo spremljati naslednji dokumenti: - potni list živali, kot to določa Pravilnik o identifikaciji in registraciji goved (UL RS, št. 16/03) - zdravstveno spričevalo, ki potrjuje zdravstveno neoporečnost teleta v skladu z veljavnimi veterinarskimi predpisi, ki urejajo področje premikov živali - potrdilo o osemenitvi, ki izkazuje očeta in mati teleta - ostali podatki oz. rezultati merjenj proizvodnih in drugih lastnosti oz. ocen teleta pred vhlevitvijo na testno postajo, npr. rojstna masa, morajo biti dokumentirani ob vhlevitvi na testno postajo. Takoj ob vhlevitvi se nastavi dokument, ki se imenuje Kontrolni list za bikca. Na ta dokument se vpišejo podatki o poreklu, datumu vhlevitve in telesni masi ob vhlevitvi. Ob vsakem tehtanju se v ta dokument vpišejo datum tehtanja, telesna masa, prirast v kilogramih od zadnjega tehtanja in prirast na dan med zadnjim in predzadnjim tehtanjem v gramih. Obvezno se beležijo tudi vsi pogini, poškodbe, bolezni in zdravljenje, veterinarski posegi in druge opombe. Sprotno, ob vsakem tehtanju se podatku o telesni masi in izmerjenih telesnih lastnostih preko spletnega obrazca vpišejo v podatkovno zbirko. Kontrolni list za bikca in ostala dokumentacija se arhivira in se v arhivu v papirni obliki hrani 5 let, v računalniški obliki pa neomejeno dolgo. OBRAČUN TESTA Povprečni dnevni prirast od 150 kg do zakola Izračuna se ga po sledeči formuli: DP = (TK 150) x 1000/(SK S150) DP dnevni prirast TK masa ob zakolu(v kilogramih) SK starost ob zakolu (v dnevih) S150 starost pri 150 kg (v dnevih) S x (starost pri x kg) izračunamo po sledeči formuli: S x = S x-1 +(x T x-1 )*( S x+1 + S x-1 )/( T x+1 T x-1 ) x - masa, na katero priredimo starost S x - starost pri masi x kilogramov (v dnevih) T x-1 - masa na zadnje tehtanje pred maso x kilogramov T x+1 - masa na prvo naslednje tehtanje po masi x kilogramov S x-1 - starost ob zadnjem tehtanju pred maso x kilogramov (v dnevih) S x+1 - starost ob prvem naslednjem tehtanju po masi x kilogramov (v dnevih) Dnevni prirast od rojstva do zakola P = (Tz Tr)*1000/ Sz 26

27 Tz Tr Sz - masa ob zakolu (v kilogramih) - rojstna masa (v kilogramih) - starost ob zakolu (v dnevih) Neto prirast (v gramih) NP = masa toplih polovic * 1000 / starost ob zakolu Klavnost ( v %) klavnost = masa toplih polovic * 100 / masa ob zakolu Dolžina trupa Dolžina trupa se meri na desnih klavnih polovicah in sicer od sprednjega roba sramne kosti do sredine kranialnega roba prvega rebra. Globina prsi Globina prsi se izmeri od spodnjega roba kanala dvanajstega vretenca do ventralnega roba presekane prsnice v višini petega rebra. Ocena mesnatosti in zamaščenosti Po slovenskem pravilniku EUROP se oceni mesnatost (EUROP) in zamaščenost (1-5) Indeks konformacije Indeks konformacije pomeni relativno debelino klavnih polovic. IK = ( TP * 1000 )/( DT * GP ) TP DT GP - masa toplih polovic (v kilogramih) - dolžina trupa ( v centimetrih) - globina prsi (v centimetrih) Razsek Pri razseku razkosamo klavne polovice najprej na pomembnejše kose mesa, nato pa ločimo meso (mišičnino), lahko ločljiv loj, kosti in kite. S tem dobimo skupno količino mesa, loja, kosti in kit. Izračunamo lahko tudi njihovo razmerje. Obvezne meritve in ocene ter drugi podatki: - identifikacijska številka živali, - datum vhlevitve, - telesna masa ob vhlevitvi, - datum ponovnega tehtanja vhlevitvene mase (datum vhlevitve + 1), - telesna masa ob ponovnem tehtanju vhlevitvene mase, - datum tehtanja ob začetku testa, - telesna masa ob začetku testa, - datum ponovnega tehtanja ob začetku testa (datum začetka testa + 1), - telesna masa ob ponovnem tehtanju ob začetku testa, 27

28 - datum tehtanja ob koncu testa, - telesna masa ob koncu testa, - datum ponovnega tehtanja ob koncu testa (datum konca testa + 1), - telesna masa ob ponovnem tehtanju ob koncu testa, - datumi vmesnih tehtanj med testom, - telesne mase vmesnih tehtanj med testom, - datum zakola, - telesna masa ob zakolu, - masa toplih polovic, - EUROP ocena klavnega trupa. Naloge testne postaje - Testna postaja zbira in odkupuje bikce za testiranje od rejcev, vhlevi bikce, jih krmi, tehta in podatke o telesni masi in telesnih merah vpisuje v podatkovno zbirko, ki jo vodi pooblaščena organizacija, ki ima status druge priznane organizacije v govedoreji. - Skrbi za izvajanje veljavnih veterinarskih predpisov, ki zagotavljajo preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni v govejih čredah. - Proda živali v zakol, ko dosežejo klavno zrelost. - Razsek živali organizira Priznana rejska organizacija. 4.5 Lastna preizkušnja in preizkušnja sorodnikov v pogojih reje kontrola mlečnosti po metodi A4/2 Metoda testiranja Testiranje se izvaja po referenčni ICAR metodi A4/2. Pogoji za vključitev v kontrolo Kontrolo opravljamo pri vseh živalih v čredi. Pogoji reje Vse živali v eni čredi naj imajo iste pogoje reje. Izvedba testa 1) Kontrolo opravi pooblaščena oseba (kontrolor). 2) Dopusten razmak med dvema zaporednima kontrolama je od vključno 22 do 37 dni, na leto pa mora biti v čredi opravljenih najmanj 11 kontrol. Kjer je čreda suha določeno obdobje v letu, se najmanjše število kontrol določi na podlagi obdobja proizvodnje. Najmanjše število kontrol je 85 odstotkov od normalnega števila. 3) Kontrolo opravimo tako, da mleko, namolzeno v 24 urah, stehtamo in vzamemo proporcionalne količine za določitev vsebnosti sestavin mleka (min 30 ml). Vzorec mleka označimo s črtno kodo z identifikacijsko številko živali. Če so živali molzene drugače kot dvakrat v 24 urah, moramo to posebej navesti (npr. enkrat, trikrat, 1.4 krat ). Pri intervalih med molžama v istem obdobju dveh zaporednih dni (dnevni interval), različnimi od 24 ur, se količina mleka preračuna na interval 24 ur po formuli: 28

29 MK = 24/T * M MK kilogrami mleka, preračunani na 24 ur T dnevni interval med molžama M kilogramov mleka, namolzenega v času T 4) Na kontrolni dan mora molža potekati ob enakih urah kot na nekontrolirane dneve. 5) Dnevni zapis o proizvodnji mleka mora vsebovati količino namolzenega mleka v kilogramih, odstotek mlečne maščobe in odstotek beljakovin. Če kateri od podatkov manjka ali celo vsi, zapis obravnavamo kot manjkajoči. 6) Manjkajoči zapisi (izjeme) se dovolijo samo v primerih: - dopusta (enkrat letno); - ko je podatek izven dopustnih meja; - bolezni, poškodb, pojatve, udeležbe na razstavi; - nesreče (vzrok mora biti zapisan) ; - ko manjka rezultat analize mleka; - prestavitve živali v drugo rejo ali na pašo. 7) Podatki o dnevni kontroli morajo biti znotraj določenih meja. V primeru, da temu ni tako, se obravnavajo kot manjkajoči podatki. Meje za dnevno kontrolo: min max kg mleka 3,0 99,9 % mlečne maščobe 1,5 9,0 % beljakovin 1,0 7,0 8) Pri živali, ki jo molzemo, se dnevni test opravi v vsakem primeru. Opozorilo rejca, da je žival bolna, poškodovana ali zdravljena, se poja, ali pa je bila na razstavi, se zapiše, rezultat pa se obravnava kot manjkajoč le v primeru, da je namolzenega mleka pri živali manj kot 50 odstotkov od prejšnje kontrole ali manj kot 60 odstotkov od pričakovane vrednosti. 9) Intervali med dvema dnevnima zapisoma o proizvodnji mleka morajo biti v predpisanih mejah, to pa ne velja za začetek in konec laktacije. Razmak med dvema dnevnima zapisoma (noben del zapisa ne sme manjkati; mleko, maščoba, beljakovine morajo biti znane) je izjemoma lahko do vključno 75 dni. To velja za posamezno žival in vso čredo pri letnem dopustu (enkrat na leto) ali veterinarski omejitvi. Če se veterinarska omejitev nanaša na območje, je razmak lahko do vključno 100 dni. 10) Dnevni zapis do vključno 4. dne po telitvi se ne upošteva pri izračunu laktacije. Prva kontrola mora biti opravljena najkasneje med vključno 15. in 51. dnem po telitvi ali izjemoma do 80. dne po telitvi. 11) Če pri dnevnem zapisu manjka posamezen del zapisa o vsebnosti mleka, ga nadomestimo pri izračunu laktacije s tem, da za manjkajočo vrednost vzamemo povprečje med prejšnjo in naslednjo kontrolo. Če se to zgodi pri prvem zapisu, 29

30 vzamemo za izračun vrednost drugega zapisa. Tega ne smemo narediti pri izvoru podatkov, temveč le pri izračunu laktacije. 12) Pri izračunu laktacije moramo navesti, na podlagi koliko veljavnih kontrol, je bila laktacija izračunana. 13) Doba laktacije je omejena z začetkom in koncem laktacije. 14) Laktacija se začne: - ko žival teli (dan po telitvi je prvi dan laktacije); - če dan telitve ni točno poznan, ga ocenimo; - pri prezgodnji prekinitvi brejosti in znani obrejitvi štejemo, da se nova laktacija začne, če je bila žival breja več kot polovico normalne brejosti. Za normalno brejost 280 dni. Nova laktacija se prične pri zvrgu po 140 dneh brejosti. Če obrejitev ni znana, je pa poznana predhodna telitev ter je od telitve do zvrga pretekla doba daljša od 75% normalne brejosti (210 dni po telitvi), se z zvrgom začne nova laktacija. 15) Laktacija se konča: - z dnem, ko se žival presuši (ne molzemo je več vsak dan); - na dan kontrole, če je žival sesana na dan kontrole, razen pri prvi kontroli (med 15. in 51. dnem); - na dan kontrole, če da manj kot 3 kg mleka na dan, ali manj kot 1 kg mleka na molžo; - če se žival ne presuši, z zadnjim dnem pred začetkom nove laktacije; - če datum presušitve ni natanko znan, ga ocenimo ali pa za dan presušitve vzamemo 15. dan po zadnji kontroli; - če na dan kontrole ni podatka o mlečnosti živali zaradi njene odsotnosti ali bolezni, to ne šteje za prekinitev laktacije. 16) Pri živalih, ki so daljši čas sesane, laktacije ne moremo izračunati, lahko pa izračunamo proizvodnjo za dobo molže. Doba molže se začne prvi dan po prenehanju sesanja, konča pa kot doba laktacije. 17) Proizvodnjo lahko izračunavamo za določeno časovno obdobje. V tem primeru se vežemo na poslovno ali koledarsko leto. Začetek novega obdobja je dan po koncu prejšnjega. 18) Če navajamo proizvodnost v dobi molže ali v določenem časovnem obdobju, moramo to jasno in natančno navesti. Obračun laktacije 1) Rezultat kontrole mlečnosti je obračunana laktacija. Laktacija se izračuna po standardni metodi izračuna laktacij (ICAR International Agreement of Recording Practices, ): M + M n i i MY = I M Ii + I n i= 1 2 M n 30

31 F + F n i i FY = I F I i + I n i= 1 2 F n FP FY = MY 100 Pri tem pomenijo: MY količina mleka v laktaciji FY količina mlečne maščobe v laktaciji FP - % mlečne maščobe v laktaciji n število kontrol za obračun laktacije M 1 količine mleka na dan prve kontrole v kg, navedene na 1 decimalko natančno M i količine mleka na dan kontrole v kg, navedene na 1 decimalko natančno M n količine mleka na dan zadnje kontrole v kg, navedene na 1 decimalko natančno F i, količine mlečne maščobe na dan kontrole, izračunane z množenjem količine mleka na dan kontrole in % mlečne maščobe na dan kontrole (% mlečne maščobe se navaja na dve decimalki natančno) I i intervali med dvema kontrolama v dnevih I 0 interval (število dni) od datuma telitve (začetek laktacije) do datuma prve kontrole I n interval (število dni) od datuma zadnje kontrole do datuma presušitve (konca laktacije) 2) Enaka formula, kot je za izračun količine in odstotka mlečne maščobe v laktaciji, se uporabi za izračun količine in odstotka ostalih sestavin mleka, kot so beljakovine in laktoza. 3) Izračun mleka, mlečne maščobe in ostalih sestavin mleka v natanko določenih dnevih (100, 200, 305, ) izračunamo po formuli: MYK = MYK -1 + (K K -1 ) * (MK -1 + MK +1 )/2 Pri tem pomenijo: MYK količina mleka do dne K MYK -1 količina mleka do datuma zadnje kontrole pred dnem K MK -1 količina mleka zadnje kontrole pred dnem K MK +1 količina mleka prve kontrole za dnem K K datum, ki ga dobimo, ko telitvi prištejemo želeno število dni K -1 datum zadnje kontrole pred dnem K 4) Enako formulo kot za izračun količine mleka uporabimo tudi za izračun količine mlečne maščobe in beljakovin. 4.6 Lastna preizkušnja in preizkušnja sorodnikov v pogojih reje kontrola mlečnosti po metodi AT4 Metoda testiranja Testiranje se izvaja po referenčni ICAR metodi AT4. 31

32 Pogoji za vključitev v kontrolo Kontrolo opravljamo pri vseh živalih v čredi. Pogoji reje Vse živali v eni čredi naj imajo iste pogoje reje. Izvedba kontrole 1) Kontrolo opravi pooblaščena oseba (kontrolor). 2) Kontrolo opravljamo izmenično zjutraj ali zvečer. Izjemoma je kontrola lahko dvakrat zaporedoma zvečer ali zjutraj, vendar ne več kot enkrat letno. Rejec o datumu kontrole predhodno ni obveščen. Dopusten razmak med dvema zaporednima kontrolama je od vključno 22 do 37 dni, na leto pa mora biti v čredi opravljenih najmanj 11 kontrol. Kjer je čreda suha določeno obdobje v letu, se najmanjše število kontrol določi na podlagi obdobja proizvodnje. Najmanjše število kontrol je 85 odstotkov od normalnega števila. Ob kontroli izpolnjujemo predtiskan formular. Zabeležimo datum in uro začetka kontrole, uro začetka prejšnje molže in način kontrole (AT4). Na formular vpišemo podatke o količini mleka, o osemenitvah, telitvah, izločitvah, presušitvah, planinski paši in število molž na dan za vsako kravo posebej (kadar je različno od 2). Podatke pošljemo na mesto vnosa v podatkovno zbirko. 3) Kontrolo pri posamezni kravi opravimo tako, da mleko stehtamo (oz. izmerimo količino mleka z merilcem mleka) in vzamemo proporcionalno količino za določitev vsebnosti sestavin mleka (min 30 ml). Vzorec mleka označimo s črtno kodo z identifikacijsko številko živali. Če so živali molzene drugače kot dvakrat v 24 urah, moramo to posebej navesti (npr. enkrat; 1X). Označene vzorce pošljemo v pooblaščeni laboratorij za analizo mleka, kjer se mleko analizira na vsebnost maščobe, beljakovin in laktoze. Na željo rejca se analizira tudi število somatskih celic v mleku in vsebnost sečnine. Laboratorij posreduje rezultate analiz v elektronski obliki na mesto vnosa podatkov v podatkovno zbirko. Na formular se zapiše tudi vse dogodke, ki so se pri posamezni kravi zgodili od zadnje kontrole (osemenitve, telitve, presušitve, izločitve in drugo). 4) Na kontrolni dan mora molža potekati ob enakih urah kot na nekontrolirane dneve. 5) Dnevni zapis o proizvodnji mleka mora vsebovati količino namolzenega mleka v kilogramih, odstotek mlečne maščobe in odstotek beljakovin. Če kateri od podatkov manjka ali celo vsi, zapis obravnavamo kot manjkajoči. 6) Manjkajoči zapisi (izjeme) se dovolijo samo v primerih: - dopusta (enkrat letno), - ko je podatek izven dopustnih meja, - bolezni, poškodb, pojatve, udeležbe na razstavi, - nesreče (vzrok mora biti zapisan), - ko manjka rezultat analize mleka, - prestavitve živali v drugo rejo ali na pašo. 32

33 7) Podatki o posamezni kontroli morajo biti znotraj določenih meja. V primeru, da temu ni tako, se obravnavajo kot manjkajoči podatki. Meje za posamezno kontrolo: min max kg mleka 1,0 50,0 % mlečne maščobe 1,5 8,0 % beljakovin 1,0 7,0 8) Pri živali, ki jo molzemo, se kontrola opravi v vsakem primeru. Opozorilo rejca, da je žival bolna, poškodovana ali zdravljena, se poja, ali pa je bila na razstavi, se zapiše. Rezultat se obravnava kot manjkajoč le v primeru, da je namolzenega mleka pri živali manj kot 50 odstotkov od prejšnje kontrole ali manj kot 60 odstotkov od pričakovane vrednosti. 9) Intervali med dvema dnevnima zapisoma o proizvodnji mleka morajo biti v predpisanih mejah, to pa ne velja za začetek in konec laktacije. Razmak med dvema dnevnima zapisoma (noben del zapisa ne sme manjkati; mleko, maščoba, beljakovine morajo biti znane) je izjemoma lahko do vključno 75 dni. To velja za posamezno žival in vso čredo pri letnem dopustu (enkrat na leto) ali veterinarski omejitvi. Če se veterinarska omejitev nanaša na območje, je razmak lahko do vključno 100 dni. 10) Dnevni zapis do vključno 4. dne po telitvi se ne upošteva pri izračunu laktacije. Prva kontrola mora biti opravljena najkasneje med vključno 15. in 51. dnem po telitvi ali izjemoma do 80. dne po telitvi. 11) Če pri dnevnem zapisu manjka posamezen del zapisa o vsebnosti mleka, ga nadomestimo pri izračunu laktacije s tem, da za manjkajočo vrednost vzamemo povprečje med prejšnjo in naslednjo kontrolo. Če se to zgodi pri prvem zapisu, vzamemo za izračun vrednost drugega zapisa. Tega ne smemo narediti pri izvoru podatkov, temveč le pri izračunu laktacije. 12) Pri izračunu laktacije moramo navesti, na podlagi koliko veljavnih kontrol, je bila laktacija izračunana. 13) Doba laktacije je omejena z začetkom in koncem laktacije. 14) Laktacija se začne: - ko žival teli (dan po telitvi je prvi dan laktacije) - če dan telitve ni točno poznan, ga ocenimo - pri prezgodnji prekinitvi brejosti in znani obrejitvi štejemo, da se nova laktacija začne, če je bila žival breja več kot polovico normalne brejosti. Za normalno brejost 280 dni. Nova laktacija se prične pri zvrgu po 140 dneh brejosti. Če obrejitev ni znana, je pa poznana predhodna telitev ter je od telitve do zvrga pretekla doba daljša od 75% normalne brejosti (210 dni po telitvi), se z zvrgom začne nova laktacija. 15) Laktacija se konča: - z dnem, ko se žival presuši (ne molzemo je več vsak dan) 33

34 - na dan kontrole, če je žival sesana na dan kontrole, razen pri prvi kontroli (med 15. in 51. dnem) - na dan kontrole, če da manj kot 3 kg mleka na dan, ali manj kot 1 kg mleka na molžo - na dan kontrole, če je žival molzena le še enkrat na dan - če se žival ne presuši, z zadnjim dnem pred začetkom nove laktacije. - če datum presušitve ni natanko znan, ga ocenimo ali pa za dan presušitve vzamemo 15. dan po zadnji kontroli. - če na dan kontrole ni podatka o mlečnosti živali zaradi njene odsotnosti ali bolezni, to ne šteje za prekinitev laktacije 16) Pri živalih, ki so daljši čas sesane, laktacije ne moremo izračunati, lahko pa izračunamo proizvodnjo za dobo molže. Doba molže se začne prvi dan po prenehanju sesanja, konča pa kot doba laktacije. 17) Proizvodnjo lahko izračunavamo za določeno časovno obdobje. V tem primeru se vežemo na poslovno ali koledarsko leto. Začetek novega obdobja je dan po koncu prejšnjega. 18) Če navajamo proizvodnost v dobi molže ali v določenem časovnem obdobju, moramo to jasno in natančno navesti. Obračun laktacije AT kontrole 19) Rezultat kontrole mlečnosti je obračunana laktacija, katero izračunamo v dveh korakih. V prvem koraku iz podatkov večerne ali jutranje kontrole izračunamo dnevno količino mleka, odstotek maščobe in odstotek beljakovin na dan kontrole. Za preračun uporabimo korekcijske faktorje za količino mleka, odstotek maščobe in odstotek beljakovin. Količino mleka ob jutranji ali večerni molži (oz. odstotek maščobe ali beljakovin) pomnožimo z ustreznim korekcijskim faktorjem da dobimo dnevno količino mleka (oz. odstotek maščobe ali beljakovin). V drugem koraku laktacijo izračunamo po standardni metodi izračuna laktacij (ICAR International Agreement of Recording Practices, ): M + M n i i MY = I M Ii + I n i= 1 2 F + F n i i FY = I F I i + I n i= 1 2 F n M n FP FY = MY 100 Pri tem pomenijo: MY količina mleka v laktaciji FY količina mlečne maščobe v laktaciji FP - % mlečne maščobe v laktaciji n število kontrol za obračun laktacije 34

35 M 1 količine mleka na dan prve kontrole v kg, navedene na 1 decimalko natančno M i količine mleka na dan kontrole v kg, navedene na 1 decimalko natančno M n količine mleka na dan zadnje kontrole v kg, navedene na 1 decimalko natančno F i, količine mlečne maščobe na dan kontrole, izračunane z množenjem količine mleka na dan kontrole in % mlečne maščobe na dan kontrole (% mlečne maščobe se navaja na dve decimalki natančno) I i intervali med dvema kontrolama v dnevih I 0 interval (število dni) od datuma telitve (začetek laktacije) do datuma prve kontrole I n interval (število dni) od datuma zadnje kontrole do datuma presušitve (konca laktacije) 20) Enaka formula, kot je za izračun količine in odstotka mlečne maščobe v laktaciji, se uporabi za izračun količine in odstotka ostalih sestavin mleka, kot so beljakovine in laktoza. 21) Izračun mleka, mlečne maščobe in ostalih sestavin mleka v natanko določenih dnevih (100, 200, 305, ) izračunamo po formuli: MYK = MYK -1 + (K K -1 ) * (MK -1 + MK +1 )/2 Pri tem pomenijo: MYK količina mleka do dne K MYK -1 količina mleka do datuma zadnje kontrole pred dnem K MK -1 količina mleka zadnje kontrole pred dnem K MK +1 količina mleka prve kontrole za dnem K K datum, ki ga dobimo, ko telitvi prištejemo želeno število dni K -1 datum zadnje kontrole pred dnem K Enako formulo kot za izračun količine mleka uporabimo tudi za izračun količine mlečne maščobe in beljakovin. 22) Korekcijski faktorji za izračun dnevne količine mleka, odstotka maščobe in beljakovin pri AT kontroli se izračunajo na podlagi ICAR-jeve standardne metode (ICAR International Agreement of Recording Practices, The AM/PM milkings and the T and C Methods) ali katere druge metode. Lahko se uporabijo tudi korekcijski faktorji iz literature. Tok podatkov kontrole 23) Odvzeti vzorec mleka se opremi s črtno kodo z oznako živali. Vzorce s pripadajočim Zapisnikom o odvzemu vzorcev in formularjem za kontrolo pošlje v laboratorij na analizo. V laboratoriju zapisnik opremijo s številko zapisnika in kopijo pošljejo pooblaščeni organizaciji v obračun. Zabeležijo čas analize, tip kontrole (kontrola, nadkontrola) in ali je kontrola dopoldanska ali popoldanska. Rezultate analiz pošljejo elektronsko. Pooblaščena organizacija oz. druga priznana organizacija (DPO) pošlje obračunane mesečne zaključke, formularje za kontrolo in črtne kode rejcu po pošti na dom. 35

36 4.7 Nadkontrola pri kontroli mlečnosti po metodi ma4 Metoda Nadkontrola se izvaja po modificirani referenčni ICAR metodi ma4. Izvedba nadkontrole 1) Nadkontrolo opravi uradno pooblaščena oseba. Nadkontrolo na območju enega kontrolorja lahko opravlja drug kontrolor, vodja kontrolorjev, ki ni zadolžen za tega kontrolorja, ali druga uradno pooblaščena oseba, ki ni neposredno povezana s kontrolorjem. Kontrolor in rejec o nadkontroli nista obveščena vnaprej. Za izvedbo nadkontrole se pripravi mesečni načrt dela. Obseg nadkontrole in kriterije za izbiro kmetij se določi na začetku leta. 2) Nadkontrolo opravljamo takoj po redni kontroli AT in sicer 12 ur ali 36 ur po redni kontroli. Ob kontroli izpolnimo predtiskan formular. Zabeležimo, da gre za nadkontrolo, datum in uro večerne in jutranje kontrole in uro prejšnje molže. Označimo tudi A4 kot metodo kontrole. Na formular vpišemo podatke o količini mleka ob večerni in jutranji molži. Dogodkov v čredi ni potrebno beležiti. 3) Kontrolo pri posamezni kravi opravimo na enak način, kot pri metodi A4. Razlika je v tem, da za vsako kravo vzamemo dva vzorca mleka; enega za večerno in enega za jutranjo molžo. Vzorec mleka označimo s črtno kodo z oznako živali. 4) Ob nadkontroli mora molža potekati ob enakih urah kot na nekontrolirane dneve. 5) Korekcijski faktorji za izračun dnevne količine mleka, odstotka maščobe in beljakovin iz podatkov AT nadkontrole so enaki kot pri AT kontroli. Primerjava nadkontrole in kontrole 6) Po opravljeni kontroli se izmerjene vrednosti primerjajo z vrednostmi kontrole. Primerjajo se vse krave, ki so imele izmerjene vrednosti ob redni kontroli in ob nadkontroli in podatek ni označen kot manjkajoč (glej Lastna preizkušnja in preizkušnja sorodnikov v pogojih reje kontrola mlečnosti (AT4), točka 6). 7) Za vse krave, ki pridejo v poštev, primerjamo izračunano dnevno količino mleka za kontrolo in nadkontrolo. Primerjamo jutranjo oz. večerno kontrolo z jutranjo oz. večerno nadkontrolo. Podobno primerjamo odstotek maščobe in beljakovin. Če razlika med kontrolo in nadkontrolo pade izven dopustnih meja, potem se pri izračunu laktacij upoštevajo rezultati nadkontrole. Dopustne meje sprejme Strokovni svet rejske organizacije na predlog organizacije, ki vodi obračun kontrole prireje. Tok podatkov za potrebe nadkontrole 8) Nadkontrolor odvzeta vzorca mleka opremi s črtno kodo. Vzorce s pripadajočim Zapisnikom o odvzemu vzorcev in formularjem za kontrolo pošlje v laboratorij na analizo. Na zapisniku natančno označi položaj vzorcev večerne kontrole v zabojčku in položaj vzorcev jutranje kontrole v zabojčku. V laboratoriju zapisnik opremijo s številko zapisnika in kopijo pošljejo pooblaščeni organizaciji v obračun. Zabeležijo čas analize, tip kontrole (kontrola, nadkontrola) in ali je kontrola jutranja ali večerna. Pomembno je, da večerne in jutranje vzorce 36

37 analizirajo ločeno in pri rezultatih analiz označijo ali gre za večerni ali jutranji vzorec. Rezultate analiz pošljejo elektronsko na mesto vnosa podatkov v podatkovno zbirko. Na podlagi mesečnega načrta dela nadkontrole pooblaščena organizacija pošlje formularje za kontrolo in črtne kode (dva seta; za večerno in jutranjo molžo) nadkontrolorju po pošti na dom. Pošiljanje je tedensko in to vsak četrtek za nadkontrole naslednjega tedna. 4.8 Nadkontrola pri kontroli mlečnosti po metodi A4/2 Metoda Nadkontrola se izvaja po referenčni ICAR metodi A4/2. Izvedba nadkontrole 1) Nadkontrolo opravi uradno pooblaščena oseba. Nadkontrolo na območju enega kontrolorja lahko opravlja drug kontrolor, vodja kontrolorjev, ki ni zadolžen za tega kontrolorja, ali druga uradno pooblaščena oseba, ki ni neposredno povezana s kontrolorjem. Kontrolor o nadkontroli ni obveščen vnaprej. Za izvedbo nadkontrole pripravijo mesečni načrt dela. Obseg nadkontrole in kriterije za izbiro kmetij se določi na začetku leta. 2) Nadkontrolo opravljamo takoj po redni kontroli A4. Ob kontroli izpolnimo predtiskan formular. Zabeležimo, da gre za nadkontrolo, datum in uro večerne in jutranje kontrole in uro prejšnje molže. Označimo tudi A4 kot metodo kontrole. Na formular vpišemo podatke o količini mleka ob večerni in jutranji molži. Dogodkov v čredi ni potrebno beležiti. 3) Kontrolo pri posamezni kravi opravimo na enak način, kot pri metodi A4. Skupni zorec mleka označimo s črtno kodo z oznako živali. 4) Ob nadkontroli mora molža potekati ob enakih urah kot na nekontrolirane dneve. Primerjava nadkontrole in kontrole 5) Po opravljeni kontroli se izmerjene vrednosti primerjajo z vrednostmi kontrole. Primerjajo se vse krave, ki so imele izmerjene vrednosti ob redni kontroli in ob nadkontroli in podatek ni označen kot manjkajoč (glej Lastna preizkušnja in preizkušnja sorodnikov v pogojih reje kontrola mlečnosti (A4/2), točka 6). 6) Za vse krave, ki pridejo v poštev, primerjamo dnevno količino mleka za kontrolo in nadkontrolo. Podobno primerjamo odstotek maščobe in beljakovin. Če razlika med kontrolo in nadkontrolo pade izven dopustnih meja, potem se pri izračunu laktacij upoštevajo rezultati nadkontrole. Dopustne meje sprejme Strokovni svet rejske organizacije na predlog organizacije, ki vodi obračun kontrole prireje. Tok podatkov za potrebe nadkontrole 7) Nadkontrolor odvzeti vzorec mleka opremi s črtno kodo z oznako živali. Vzorce s pripadajočim Zapisnikom o odvzemu vzorcev in formularjem za kontrolo pošlje v laboratorij na analizo. Na zapisniku natančno označi položaj vzorcev v zabojčku. 37

38 V laboratoriju zapisnik opremijo s številko zapisnika in kopijo pošljejo pooblaščeni organizaciji v obračun. Zabeležijo čas analize in tip kontrole (kontrola, nadkontrola). Rezultate analiz pošljejo elektronsko na mesto vnosa podatkov v podatkovno zbirko. Na podlagi mesečnega načrta dela nadkontrole pooblaščena organizacija pošlje formularje za kontrolo in črtne kode nadkontrolorju po pošti na dom. Pošiljanje je tedensko in to vsak četrtek za nadkontrole naslednjega tedna. 4.9 Nadkontrola pri kontroli mlečnosti po metodi AT4 Metoda Nadkontrola se izvaja po modificirani referenčni ICAR metodi AT4. Izvedba nadkontrole 1) Nadkontrolo opravi uradno pooblaščena oseba. Nadkontrolo na območju enega kontrolorja lahko opravlja drug kontrolor, vodja kontrolorjev, ki ni zadolžen za tega kontrolorja, ali druga uradno pooblaščena oseba, ki ni neposredno povezana s kontrolorjem. Kontrolor o nadkontroli ni obveščen vnaprej. Za izvedbo nadkontrole pripravijo mesečni načrt dela. Obseg nadkontrole in kriterije za izbiro kmetij se določi na začetku leta. 2) Nadkontrolo opravljamo takoj po redni kontroli AT in sicer 24 ur po redni kontroli. Ob kontroli izpolnimo predtiskan formular. Zabeležimo, da gre za nadkontrolo, datum in uro kontrole in uro prejšnje molže. Označimo tudi AT4 kot metodo kontrole. Na formular vpišemo podatke o količini mleka ob molži. Dogodkov v čredi ni potrebno beležiti. 3) Kontrolo pri posamezni kravi opravimo na enak način, kot pri metodi AT4. Vzorec mleka označimo s črtno kodo z oznako živali. 4) Ob nadkontroli mora molža potekati ob enakih urah kot na nekontrolirane dneve. 5) Korekcijski faktorji za izračun dnevne količine mleka, odstotka maščobe in beljakovin iz podatkov AT nadkontrole so enaki kot pri AT kontroli. Primerjava nadkontrole in kontrole 6) Po opravljeni kontroli se izmerjene vrednosti primerjajo z vrednostmi kontrole. Primerjajo se vse krave, ki so imele izmerjene vrednosti ob redni kontroli in ob nadkontroli in podatek ni označen kot manjkajoč (glej Lastna preizkušnja in preizkušnja sorodnikov v pogojih reje kontrola mlečnosti (AT4), točka 6). 7) Za vse krave, ki pridejo v poštev, primerjamo izračunano dnevno količino mleka za kontrolo in nadkontrolo. Podobno primerjamo odstotek maščobe in beljakovin. Če razlika med kontrolo in nadkontrolo pade izven dopustnih meja, potem se pri izračunu laktacij upoštevajo rezultati nadkontrole. Dopustne meje sprejme Strokovni svet rejske organizacije na predlog organizacije, ki vodi obračun kontrole prireje. Tok podatkov za potrebe nadkontrole 38

39 8) Nadkontrolor odvzeti vzorec mleka opremi s črtno kodo z oznako živali. Vzorce s pripadajočim Zapisnikom o odvzemu vzorcev in formularjem za kontrolo pošlje v laboratorij na analizo. Na zapisniku natančno označi položaj vzorcev kontrole v zabojčku. V laboratoriju zapisnik opremijo s številko zapisnika in kopijo pošljejo pooblaščeni organizaciji v obračun. Zabeležijo čas analize, tip kontrole (kontrola, nadkontrola) in ali je kontrola večerna ali jutranja. Rezultate analiz pošljejo elektronsko na mesto vnosa podatkov v podatkovno zbirko. Na podlagi mesečnega načrta dela nadkontrole pooblaščena organizacija pošlje formularje za kontrolo in črtne kode nadkontrolorju po pošti na dom. Pošiljanje je tedensko in to vsak četrtek za nadkontrole naslednjega tedna Merilne naprave za merjenje količin mleka Za spremljanje količine mleka in jemanje vzorcev se smejo uporabljati samo tiste merilne naprave, ki jih je potrdila mednarodna organizacija za spremljanje kontrole proizvodnosti (ICAR). Seznam dovoljenih merilnih naprav za spremljanje količine mleka in jemanje vzorcev je naveden v publikaciji: The approval and checking of milk recording equipment, ki se dopolnjuje vsako leto. Pri kontroli proizvodnosti živali se lahko uporabljajo samo brezhibne, čiste in nepoškodovane merilne naprave. Ob poškodbi ali sumu na netočnost, jih je treba takoj umakniti iz uporabe in jih dostaviti na pooblaščeni servis, kjer opravijo pregled in popravilo ali pa moramo serviserje poklicati na kmetijo, kjer so te merilne naprave vgrajene. Vse merilne naprave, ki se uporabljajo za uradno kontrolo proizvodnosti živali, morajo biti umerjene. Umeritev je treba uradno zabeležiti, na merilno napravo pa je potrebno na vidno mesto nalepiti nalepko z letom in mesecem servisiranja. Vse merilne naprave je treba testirati na točnost merjenja in brezhibno delovanje najmanj enkrat na leto in vedno, ko obstaja sum na netočno merjenje. Pri menzurah v molzišču je dovoljeno umerjanje enkrat na dve leti. Testiramo in umerjamo na način, opisan v publikaciji The approval and checking of milk recording equipment, Arnhem, junij Ta publikacija se sproti dopolnjuje in obnavlja v primeru priznanja novih merilnih naprav in tehničnih sprememb v načinu delovanja že obstoječih merilnih naprav, ki jih proizvajalci posredujejo ICAR-ju. Za umerjanje merilnih naprav mora poskrbeti njihov lastnik. Prav tako morajo poskrbeti za vgrajene merilne naprave v molziščih. To urejajo z medsebojno pogodbo med dobaviteljem opreme in njimi samimi. V podatkovni zbirki mora obstajati natančna evidenca o številu, vrsti merilnih naprav, ki se uporabljajo za kontrolo proizvodnosti in datumu zadnjega pregleda. Ta evidenca mora zajemati tudi naprave, ki so last rejcev. Merilne naprave, ki so last rejcev in jih uporabljajo kontrolorji za kontrolo proizvodnosti, obravnavamo enako kot tiste, ki so last pooblaščene organizacije za izvajanje kontrole. Če merilna naprava ni brezhibna in ni bila umerjena, je ne smemo uporabljati za uradno kontrolo proizvodnosti. Z merilnimi napravami je treba ravnati v skladu z navodili izdelovalca merilne naprave. 39

40 4.11 Spremljanje mlečne vztrajnosti Mlečna vztrajnost opisuje hitrost padanja laktacijske krivulje. Le-ta po telitvi doseže vrh in upada proti koncu laktacije. Merimo jo tako, da standardno laktacijo razdelimo na tri dele in izračunamo količino mleka, maščob in beljakovin v prvih 100 dneh (P1), v drugih 100 dneh (P2) in v zadnjih 105 dneh (P3) (glej izračun laktacije). Mlečna vztrajnost je dobra, če je razmerje med P1 in P2 večje od 0,8, ter če je razmerje med P1 in P3 večje od 0, Merjenje hitrosti iztoka mleka Iztok mleka se meri s pretočnimi merilci mleka pri vseh bikovskih materah, z linearno oceno pa pri vseh prvesnicah Merjenje hitrosti iztoka mleka pri bikovskih materah Hitrost iztoka mleka pri bikovskih materah se izmeri s pretočnimi merilci. Za merjenje potrebujemo še štoparico, s katero merimo čas v sekundah. Pretočni merilec se namesti na molzno enoto. Ko ob začetku molže pretok mleka naraste na 0,2 litra na minuto, začnemo meriti čas. Merjenje ustavimo, ko pretok mleka pade pod 0,2 litra na minuto. Rezultat merjenja je podan v litrih na minuto, izračunamo pa ga tako, da celotno količino mleka ob molži delimo s izmerjenim časom Ocenjevanje hitrosti iztoka mleka pri prvesnicah (razvojna naloga) Pri vseh prvesnicah se hitrost iztoka mleka oceni ob redni kontroli in sicer ob drugi in tretji kontroli po telitvi. Hitrost iztoka mleka je ocenjena z ocenami od 1 do 5. Ocena je subljektivna in po njej se povpraša rejca. 1 pomeni zelo počasen iztok mleka, 2 manj počasen, 3 normalen, 4 hitrejši in 5 zelo hiter iztok mleka Spremljanje prireje mesa v rejah dojilj Pri spremljanju prireje mesa v čredah krav dojilj merimo predvsem mase in priraste telet. V takšnih rejah je tele skoraj edini dohodek rejca, naj ga proda za nadaljnje pitanje ali v zakol. Teleta spremljamo v obdobju, ko tele samo sesa ter kasneje, ko tudi že samo je. Spremljanje prireje mesa lahko poteka tako v rejah v čisti mesni pasmi, kot tudi v rejah kombiniranih pasem ter križank. Sistem spremljanja zajema širok rang lastnosti, od tistih z majhno heritabiliteto (dednostni delež) npr. reprodukcijske lastnosti, preko lastnosti z nekoliko večjo heritabiliteto npr. masa ob odstavitvi, do lastnosti z relativno visoko heritabiliteto npr. omišičenost. Osnovni namen kontrole rodovniških čred mesnih pasem (šarole, limuzin) je zbiranje informacij, ki omogočajo odbiro najboljših živali za potrebe osemenjevanja in naravnega pripusta. Glavni namen kontrole pri kombiniranih 40

41 pasmah in križankah pa je odbira najboljših živali primernih za sisteme reje krav dojilj, tako znotraj pasme, kot med samimi pasmami in križanci. Podatki o spreminjanju mase živali so nam v pomoč ne samo pri ugotavljanju prirastov, ampak tudi pri ocenjevanju opravljenih ukrepov za boljšo rast ruše, učinkovitost zdravstvenega varstva ali sprememb v tehnologiji reje krav dojilj Spremljanje prireje mesa vključuje - registracijo rejca in črede, - označitev vseh živali v čredi z identifikacijsko številko, - vodenje seznama vseh živali v čredi, - vodenje evidence o izločitvi živali, - spremljanje proizvodnih lastnosti Pogoji za izvajanje kontrole - v kontroli morajo biti vedno vse živali, ki so v čredi, - teleta v čredi dojilj morajo sesati najmanj 4 mesece, - rejec mora na kmetiji ali na pašniku zagotoviti prostor, kamor se živali ujame in kjer se jih tudi tehta, ocenjuje in meri (npr. lovilna ograda), - kontrolo izvaja s strani priznane rejske organizacije pooblaščena oseba Lovilna ograda Lovilna ograda je na pašniku, kjer pasemo krave dojilje s teleti nepogrešljiva, za opravljanje kontrole pa nujno potrebna. V rejah krav dojilj je v primerjavi s hlevom celo bolj pomembna in to v večini klimatskih pogojev. Z njeno pomočjo lahko hitro in na lahek način ulovimo živali. Tako ujete živali so pripravljene na veterinarski pregled, zdravljenje, jemanje krvi, kot tudi označevanje, tehtanje, prevoz ali prodajo. Lovilna ograda mora biti urejena tako, da delo poteka hitro, s čim manjšim naporom za ljudi in nepotrebnim vznemirjanjem živali Prijava rejcev Rejce krav dojilj, ki želijo, da bi se v njihovi čredi spremljala prireja mesa, bo obiskal pooblaščenec RO. Če bo reja primerna za spremljanje prireje mesa bo RO z rejcem podpisala pogodbo o izvajanju kontrole Potek spremljanja prireje mesa Spremljanje prireje mesa se vedno nanaša na kravo dojiljo skupaj z njenim teletom. Kontrola je sestavljena iz 3 delov. Rejec mora delavcu, ki opravlja kontrolo, omogočiti normalno izvajanje le-te. Prva kontrola (ob rojstvu teleta) Rejec mora stehtati tele takoj po rojstvu in ne kasneje kot v 48 urah. V tem času mora rejec o rojstvu teleta obvestiti kontrolorja in se dogovoriti za označitev in registracijo teleta. Tudi v primeru, da rejec sam označi tele, kontrolor izpolni obrazec 41

42 Telitev in označitev živali. Na omenjenem obrazcu je potrebno rojstno maso teleta vpisati v rubriko Teleta mesnih čred, ki je v spodnjem desnem kotu obrazca. Druga kontrola (ob starosti teleta 90 ± 45 dni oziroma ob odhodu na pašo) Kontrolo opravljajo s strani rejske organizacije pooblaščene osebe. Pri drugi kontroli morajo biti zbrani naslednji podatki o kravi in njenem teletu: PODATKI O KRAVI: - masa krave ali obseg prsi, - kondicija krave (ocene od 1-5). PODATKI O TELETU: - masa teleta, - kondicija teleta (ocene od 1-5), - omišičenost teleta (ocene od 1-9), - telesne oblike teleta (ocene od 1-9). Tretja kontrola (ob starosti teleta 210 ± 45 dni oziroma ob prihodu iz paše) Kontrolo opravljajo s strani rejske organizacije pooblaščene osebe. Pri tretji kontroli morajo biti zbrani naslednji podatki o kravi in njenem teletu: PODATKI O KRAVI: - masa krave ali obseg prsi, - kondicija krave (ocene od 1-5). PODATKI O TELETU: - masa teleta, - kondicija teleta (ocene od 1-5), - omišičenost teleta (ocene od 1-9), - telesne oblike teleta (ocene od 1-9), - višina vihra, - višina križa, - dolžina telesa. Maso krav in telet se izmeri s pomočjo elektronske tehtnice. V čredah, kjer tehtanje krav ni mogoče, je potrebno izmeriti prsni obseg in ga vpisati v centimetrih. Preračunavanje prsnega obsega v maso in vpisovanje tako ocenjene mase v kontrolni list ni dovoljeno. Maso telet je potrebno ugotavljati izključno s tehtanjem. Meritev prsnega obsega je v korelaciji s telesno maso, kar se upošteva pri izračunu plemenskih vrednosti tam, kjer telesna masa in izmerjena. Kondicijo krave in telet se ocenjuje z ocenami od 1 do 5. Masa živali ne vpliva na dodelitev ocene. Najnižja ocena je 1, najvišja pa 5. Pri ocenjevanju se upošteva predvsem debelino plasti podkožnega loja v ledvenem predelu in na sednih kosteh, ostrino vretenčnih podaljškov v ledvenem predelu in napetost kože okrog repnega korena. Pri živalih z oceno 1 so okrog korena repa vidne vdolbine. Med sednimi kostmi in korenom repa še ni podkožnega loja. Koža je v tem predelu prožna. Podaljški ledvenih vretenc so na dotik ostri, poleg tega pa je prisotna tudi vdrtina. Pri živalih z oceno 2 sta okrog korena repa še prisotni manjši vdobini, ki sta podloženi s tanjšo plastjo loja. Le-ta je prisoten tudi med sednima kostema in korenom repa. Podaljški ledvenih vretenc so zaobljeni in se dajo ločiti ob pritisku s prsti. 42

43 Pri živalih z oceno 3 je koža v predelu korena repa gladka. Podkožni loj je viden okrog korena in med sednima kostema ter repnim korenom. Podaljške ledvenih vretenc lahko otipamo le ob močnem pritisku s prsti. Pri živalih z oceno 4 so okrog korena repa in na sednih kosteh lahko vidne plasti podkožnega loja. Podaljškov ledvenih vretenc ni mogoče otipati, ledveno področje je napeto. Pri živalih z oceno 5 so koren repa in sedne kosti zalite s podkožnim lojem. V ledvenem predelu struktura kosti ni vidna. Podaljški ledvenih vretenc so prekriti z lojem. Omišičenost telet se ocenjuje z ocenami od 1 do 9. Živali z najslabšo omišičenostjo dobijo oceno 1, živali z najboljšo omišičenostjo pa oceno 9. Ti dve oceni se dodelita le v izjemnih primerih. Običajno se ocene gibljejo med 4 in 7. Pri ocenjevanju omišičenosti telet se upošteva predvsem širina živali v predelu vihra in hrbta, izbočenost in širino stegna ter debelino ledvene mišice. Oblika živali je v veliki meri odvisna od proizvodnega tipa živali (v tem primeru mesnih pasem), temu pa je prilagojeno tudi ocenjevanje telesnih oblik. Telesne oblike telet se ocenjujejo z ocenami od 1 do 9. Po možnosti se mora žival med ocenjevanjem gibati, ocenjevalec pa mora biti od nje oddaljen vsaj nekaj metrov. Pri dodelitvi ocene je potrebno upoštevati tudi spol in starost teleta. Višino vihra, križa in dolžino telesa se pri teletih izmeri le v primeru, če teh živali ni mogoče stehtati. V tem primeru je potrebno navedene mere izmeriti z litinovo palico Potek tehtanja Živali morajo biti pred pričetkom tehtanja zaprte v lovilni ogradi, oziroma v podobnem manjšem prostoru. Pri tehtanju najpogosteje uporabljamo elektronsko tehtnico, zato opisujemo primer tehtanja z njo. V pregonski hodnik namestimo pregonsko tehtnico, ki je preko povezovalne žice povezana s prikazovalnim ekranom (indikatorjem). Tehtnica mora biti položena na trdno podlago. Ker imata tako računalnik, kot prikazovalni ekran svojo lastno baterijo, ni potrebno, da je v bližini mesta tehtanja električna napeljava. Živali moramo eno za drugo spraviti v pregonski hodnik. Ko žival stopi na tehtnico, jo zaustavimo. Za to so najprimernejša manjša kovinska ali lesena vrata pred in za živaljo. Na prikazovalnem ekranu dobimo izpisano maso živali. Poleg samega tehtanja moramo žival, odvisno od njene starosti, tudi oceniti in izmeriti. Ko žival zapusti tehtnico se izbriše masa živali, ki je izpisana na spodnjem večjem prikazovalnem ekranu, ostane pa izpisana masa na zgornjem manjšem ekranu. Masa živali, ki je bila predhodno tehtana, ostane izpisana vse do prihoda naslednje živali, oziroma do pritiska tipke za tehtanje. Vsi podatki se vpišejo na poseben obrazec, na katerem so že izpisani osnovni podatki o živalih v čredi. Tehtanje živali, zbranih v lovilni ogradi lahko postane rutina, če ima rejec priročno elektronsko tehtnico in je lovilna ograda preudarno zgrajena Prenos podatkov Vsi podatki, pridobljeni ob spremljanju prireje mesa, se vnesejo v centralno podatkovno zbirko podatkov in obdelajo. Rejci dobijo po drugi in tretji kontroli izpis podatkov in po slednji tudi izpis obdelanih podatkov z izračunanimi masami živali na določene dneve in izračunanimi prirasti v določenih časovnih obdobjih. 43

44 4.14 Spremljanje lastnosti plodnosti Lastnosti plodnosti se na področju Slovenije spremlja že več desetletij. Lastnosti plodnosti se vrednotijo v skladu s pravili ICAR. Spremljajo se naslednje lastnosti plodnosti: - Servisni interval (SI); obdobje od poroda do prve osemenitve; - Servis perioda (SP); obdobje od prve do uspešne osemenitve; - Poporodni premor (PP); obdobje od telitve do uspešne osemenitve; - Doba med telitvama (DMT); obdobje med dvema telitvama; - Indeks osemenitev IO, število osemenitev, potrebnih za eno telitev; - Spremljanje težavnosti telitev: o težavnost telitev po biku očetu telet, o težavnost telitev po biku očetu krav; - Spremljanje deleža živali zdravljenih/izločenih zaradi plodnostnih motenj; - Spremljanje NON - RETURNa (% NR), to je deleža krav oziroma telic, ki se niso ponovno osemenjevale oziroma pripuščale v določenem obdobju po prvi osemenitvi (24, 56, dni) Podatki, ki se zbirajo za potrebe spremljanja lastnosti plodnosti Podatki o osemenitvah, pripustih in prenosih zarodkov se zbirajo z namenom določitve in potrditve porekla telet in spremljanja lastnosti plodnosti. Zapis o osemenitvi Pojem osemenitev zajema osemenjevanje in pripust. Zapis o osemenitvi mora biti napisan na kmetiji oz. pripustni postaji na dan osemenitve. Po možnosti je pri osemenjevanju na potrdilo pri rejcu pritrjena osemenjevalna slamica. Pri osemenitvi bikovskih mater je to obvezno. Zapis o osemenitvi/pripustu Za beleženje podatkov o osemenitvi se uporablja Potrdilo o osemenitvi in Potrdilo o ponovni osemenitvi, pregledu in zdravljenju, za beleženje pripustov pa Potrdilo o pripustu za govedo. Primeri dokumentov so v prilogi tega RP. Zapis o osemenitvi mora vsebovati: - ID osemenjene živali, - ime in naslov rejca živali, - KMG-MID reje, - ID in/ali republiško številko in ime bika osemenitve, - datum osemenitve, - zapis ali gre za osemenjevanje ali pripust, - zapis ali gre za "dvojno" ali "ponovno" osemenitev ("dvojna osemenitev" je nova osemenitev do vključno 17. dneva po prejšnji osemenitvi, "ponovna osemenitev" je nova osemenitev od vključno 18. dneva) in datum predhodne osemenitve, - enolično številko potrdila o osemenitvi, - kodo in podpis izvajalca. 44

45 Poleg obveznih zapisov naj bo na zapisu o osemenitvi po možnosti vpisano še: - ime živali, - ID ali republiška številka očeta osemenjene živali. Če je v čredi (prosta reja ali paša) licenciran plemenjak, se potrdilo o pripustu napiše na podlagi pregleda na brejost, kar pa mora biti natančno označeno. Poreklo se prizna le, če je natančno vodena evidenca živali v čredi. Voden mora biti datum prihodov živali v čredo in odhodov iz nje. Pri telitvi živali iz prejšnjega odstavka se izračuna predvideni dan obrejitve tako, da se od datuma telitve odšteje povprečna doba brejosti pasme očeta. Če mati teleta 18 dni pred ali 18 dni po tem datumu ni mogla priti v stik z drugim plemenjakom, se poreklo teleta prizna. Če ni tako, se poreklo prizna le na podlagi laboratorijske potrditve porekla. Potrdilo o osemenitvi/pripustu izda izvajalec osemenjevanja/rejec plemenskega bika ob opravljeni osemenitvi/pripustu. Zapis pri prenosu zarodkov Pri postopku pridobivanja in prenosa zarodkov morajo biti na kmetiji zapisani in shranjeni podatki o uporabi hormonov, izpiranju zarodkov in vsajanju zarodkov prejemnicam. Veljajo le potrdila, ki jih je napisala uradno pooblaščena oseba. Zapis o uporabi hormonov mora vsebovati: - ID živali, po možnosti tudi ime, - KMG-MID reje, - ime in naslov rejca živali, - datum uporabe hormonov, - kodo in podpis uradno pooblaščene osebe, ki je opravila poseg. Zapis izpiranju zarodkov mora vsebovati: - ID živali, po možnosti tudi ime, - KMG-MID reje, - ime in naslov rejca živali, - datum uporabe hormonov, - številko pravilno izpolnjenega potrdila o osemenitvi, ki mora biti priloženo (pri rejcu), - ID in/ali republiško številko in ime bika osemenitve, - datum izpiranja, - število zbranih zarodkov, - število zarodkov, primernih za prenos, - postopek z zarodki, - uporaba embrev (število zamrznjenih in sveže uporabljenih), - enolično številko dokumenta o izpiranju, - kodo in podpis uradno pooblaščene osebe, ki je opravila poseg. Zapis o prenosu zarodka mora vsebovati: - ID prejemnice (recipientke), - KMG-MID reje, 45

46 - ime in naslov rejca živali, - datum prenosa, - republiško številko ali ID in ime očeta zarodka (embria), - ID darovalke (donorke), po možnosti tudi ime, - enolično številko dokumenta o izpiranju, pri katerem je bil zarodek pridobljen, - tip zarodka (svež ali zamrznjen), - enolično številko dokumenta o prenosu zarodka, - kodo in podpis uradno pooblaščene osebe, ki je opravila poseg. Poleg obveznih zapisov na dokumentu o prenosu zarodka naj bo po možnosti vpisano še: - ime prejemnice, - razvrstitev prejemnice glede na to ali je telica, prvesnica ali starejša krava. Podatki in dokumentacija o osemenitvah in prenosu zarodkov (ET) Podatki o osemenitvah in ET se vnašajo in zbirajo v podatkovni zbirki v okviru IS opisanega v poglavju 12. Pooblaščeni izvajalci osemenjevanja in rejci plemenjakov v pripustu pošiljajo podatke o osemenitvah/pripustih (lahko tudi po elektronskem mediju) priznani rejski organizaciji oziroma pooblaščeni drugi priznani organizaciji v govedoreji. Podobno velja za potrdila o izpiranju zarodkov in prenosu zarodkov. Podatke je v podatkovno zbirko potrebno vnesti čimprej po dogodku, vendar ne kasneje kot v štirih mesecih. Podatki o osemenitvah in prenosu zarodkov se uporabljajo tudi pri obveznem preverjanju porekla v okviru kontrole in registracije porekla plemenskih živali. Za zapis podatkov o osemenitvi so trenutno v rabi uradno objavljeni dokumenti (v prilogi), ki niso v skladu z veljavno zakonodajo. Ko bodo objavljeni novi, z zakonodajo usklajeni dokumenti, se bodo uporabljali le-ti. Izvirni dokumenti o osemenitvah, izpiranju, prenosu zarodka, telitvah in poreklu so pri rejcu (dokumenti morajo biti urejeni), kopija pa se shrani na mestu vnosa, kjer se podatki vnesejo v podatkovno zbirko. V papirnati obliki se ti podatki arhivirajo najmanj za dobo 5 let, v elektronski obliki pa neomejeno dolgo Ocenjevanje zunanjosti živali Ocenjevanje zunanjosti je sestavni del odbire in selekcije govedi. Pri ocenjevanju bomo upoštevali zunanje značilnosti pasme, kondicijo živali ter ocenili noge, stojo in drugo. Izbor in definicija lastnosti ter način ocenjevanja so usklajeni s pravili ICAR in podani v prilogi pod naslovom:»merjenje in opisovanje telesnih lastnosti pri lisasti pasmi« Preizkušnja na osnovi podatkov, zbranih ob prodaji Ker se podatki ob prodaji, kot so na primer telesna masa ter prodajna cena živali, ne zbirajo sistematično za potrebe selekcije, v rejskem programu predvidevamo razvojno nalogo, ki bi omogočila zajem le-teh. 46

47 4.17 Preizkušnja na osnovi podatkov, zbranih v klavnicah Za potrebe selekcije rejski program, v skladu s predpisom, ki ureja ocenjevanje in razvrščanje govejih trupov na liniji klanja, predvideva zajemanje v klavnicah izmerjenih in ocenjenih lastnosti klavne kakovosti. Način ocenjevanja govejih trupov in polovic vseh starostnih kategorij je določen v Pravilniku o ocenjevanju in razvrščanju govejih trupov na klavni liniji (Uradni list RS, št. 103/ 01, 34/02 popr., 31/04-spremembe in dopolnitve). Ocenjevanje živali opravlja akreditirana organizacija INSPEKT, ki jo je z javnim razpisom izbralo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Naloga je zajeta med razvojne naloge Preizkušnje v laboratorijih Laboratorijske analize mleka Laboratorijske analize se bodo izvajale na vsebnost hranilnih snovi v mleku, analize na število somatskih celic in na sečnino. Vzorčenje na terenu opravljajo pooblaščene osebe (kontrolorji) in v skladu z dogovorom dostavljajo vzorce v laboratorij. Vsi vzorci so označeni s črtnimi kodami. Kodo odčita čitalec tik pred pipetiranjem oz. analizo in s tem identificira vzorec. Rezultati analiz se posredujejo v elektronski obliki v podatkovno zbirko za nadaljnjo obdelavo. Točnost in natančnost aparatur se kontrolira vsakih 50 vzorcev s pilotskimi vzorci, enkrat mesečno in pa po vseh posegih v aparaturo (popravila), se opravi kontrola in po potrebi tudi umerjanje s kontrolno/kalibracijskimi vzorci, z znano vsebnostjo, ki jih dobavlja pooblaščena organizacija oz. druga priznana organizacija (DPO). Ti vzorci so analizirani po naslednjih klasičnih referenčnih metodah: - maščoba: Gerber metoda (11ml) ISO 2446: 1976 (IDF 105:1981) - beljakovine: Kjeldahl metoda (skupni dušik x 6.38) (IDF 20B:1993) - laktoza: Encimska metoda (laktoza anhidrid) (IDF 79B:1991), Boehringer Mannheim kit - ŠSC: mikroskopska metoda (IDF 148A:592495) Dvakrat letno so mlečni laboratoriji vključeni v nenapovedane medlaboratorijske primerjalne kontrole. 47

48 Seznam aparatur za analizo mleka: Aparatura Analizirani Enota Metoda parametri Milkoscan 4200 maščoba % infrardeča spektrometrija /IDF standard beljakovine % infrardeča spektrometrija 141a:1999/ laktoza % infrardeča spektrometrija suha snov brez % preračun maščobe Fossomatic 5200 somatske celice št./ml pretočna citometrija Fossomatic 6000 maščoba beljakovine laktoza suha snov brez maščobe somatske celice sečnina št./ml % % % št./ml % infrardeča spektrometrija infrardeča spektrometrija infrardeča spektrometrija preračun pretočna citometrija Aparatura Analizirani parametri Enota Milkoscan NK 2 maščoba % beljakovine % laktoza % suha snov brez % maščobe Somacount 150 somatske celice št./ml CL 10 sečnina % Milkoscan 135 maščoba beljakovine laktoza suha snov brez maščobe % % % % Metoda infrardeča spektrometrija infrardeča spektrometrija infrardeča spektrometrija preračun infrardeča spektrometrija infrardeča spektrometrija infrardeča spektrometrija preračun Laboratorijski pregledi semena plemenjakov Analiza kakovosti semena se opravlja na več nivojih. Pridobljen ejakulat se najprej pregleda makroskopsko, kjer se ugotavlja barva, vonj, količina in morebitna prisotnost nečistoč. Ejakulate, ki makroskopsko ustrezajo kriterijem, pregledamo mikroskopsko, kjer ugotavljamo gibljivost semena in na podlagi tega sledi ocena uporabnosti ali neuporabnosti. Sledi ugotavljanje koncentracije spermijev s pomočjo fotometra, prirejenega za ugotavljanje gostote semena pri bikih in funkcijo izračunavanja predvidene razredčitve ter predvidenih proizvedenih doz. Sledi ponovni mikroskopski pregled razredčenega semena z namenom ugotavljanja kvalitete semena pred zamrzovanjem. Naslednja analiza je po končanem postopku zamrzovanja z namenom ugotavljanja kvalitete v skladu z normativi in predpisanih norm za kvalitetno seme. Te analize se opravljajo na spermaanalizatorju ali pa sledi 48

49 naknadni mikroskopski pregled semena, ki se izvaja po tajanju semena in po 24-urni inkubaciji le tega v hladilniku pri +4ºC (Müllerjev rezistenčni test). Dokončna potrditev pa je opravljena na s pomočjo spermaanalizatorja Metode za izvajanje genske diagnostike Že od leta 1974 s krvnimi skupinami preverjamo poreklo bikcev namenjenih na testno postajo. S to metodiko bomo nadaljevali tudi v prihodnosti in jo bomo dopolnili z metodo genotipizacije s standardnim setom mikrosatelitov, določenim v ISAG (International society of animal genetics). Z istimi metodami bomo identificirali tudi posamezne živali. V Genetskem laboratoriju imamo uvedeno paleto laboratorijskih tehnik za rutinsko DNA diagnostiko in preverjanje porekla živali. Postopki so standardizirani in v skladu z mednarodnimi standardi za gensko diagnostiko. V nadaljevanju so navedene diagnoze, ki jih izvajamo in posamezni analitski sklopi, ki sestavljajo diagnostične metode. Diagnostične metode: - Tipizacija laktoproteinskih genov - Analiza mikrosatelitov za preverjanje porekla - Analiza mitohondrijske DNA za karakterizacijo populacij - Diagnoza BLAD Pregled posameznih metodoloških sklopov IZOLACIJA DNA IZ KRVI SESALCEV μl krvi μl TE pufra premešamo, centrifugiramo 2 min na g, odlijemo supernatant, ponovimo 3 krat. 2. Pelet resuspendiramo v 200 μl lysis pufra + 4 μl proteinaze K, inkubiramo čez noč na 42 C. 3. Dodamo enak volumen PCI (fenol: kloroform: izo-amil alkohol; 25:24:1). Centrifugiramo 15 min pri g. Odpipetiramo zgornjo fazo. 4. Dodamo enak volumen CI (kloroform: izoamil alkohol; 24:1). Centrifugiramo 10 min pri g. Odpipetiramo zgornjo fazo. 5. Dodamo 2,5 vol 96% etanola (-20 C), rahlo obračamo do nastanka meduljice. Pustimo 2h na -20 C. 6. Centrifugiramo 15 min na g. Odlijemo. Dodamo 500 μl 70% ledeno hladnega etanola. 7. Centrifugiramo 7 min na g. Odlijemo etanol. 8. Pelete posušimo do voskaste konsistence. 9. Raztopimo v 25 μl vode. 10. Količino izolirane DNA preverimo na gelu. Redčimo glede na namen uporabe. 49

50 IZOLACIJA DNA IZ ALTERNATIVNIH VIROV Pogosto nimamo na voljo kvalitetnih virov DNA (kri, tkivo jeter ) in se moramo zadovoljiti z alternativnimi viri, kot so koža ali dlaka. Metode za izolacijo DNA iz kože ali lasnih mešičkov temeljijo na naslednjih korakih: 1. Približno 0,5 g tkiva (uho, rep, ustrezno število lasnih mešičkov) odstrižemo v 1,5 ml epico in dodamo 100 μl lysis pufra + 4 μl proteinaze K. 2. Inkubiramo čez noč na 56 C. 3. Denaturacija 15 min na 95 C. 4. Dobljen DNA lizat uporabimo za PCR. 5. Po potrebi lizat redčimo pred uporabo za PCR DOLOČANJE GENOTIPOV ZA κ-kazein 1. Verižna reakcija s polimerazo (PCR): 2. Reakcijska zmes (25 μl): 10 pmol cas-s 10 pmol cas-as 0,2mM zmes dntp 1x konc. 10x PCR pufra 1,5 mm Mg Cl2 0,5 enot polimeraze Taq ng genomske DNA 3. Program: 1. 5 min 95 C 2. 1 min 95 C, 35x 3. 1 min 55 C, 35x 4. 1 min 72 C, 35x 5. 5 min 72 C RESTRIKCIJSKA ANALIZA Restrikcijski encim HindIII smo uporabljali za razlikovanje med genotipi AA, AB in BB, HaeIII za alelno obliko E in MaeII za ostale alelne oblike (C, F, G). Restrikcijska zmes: 12 μl PCR produkta 2 μl ustreznega 10x restrikcijskega pufra 0,5 μl restrikcijskega encima (5 enot) bidestilirano vodo do 20 μl Reakcija je tekla 2-4 h pri 37 C. Dobljene fragmente analiziramo z elektroforezo v TBE pufru. GENOTIPIZACIJA Z MIKROSATELITI Za genotipizacijo mikrosatelitnih lokusov uporabljamo čim bolj kvalitetno genomsko DNA, ki jo izoliramo po eni od zgoraj navedenih metod. Amplifikacija s PCR temelji na enostavnih ali multipleks reakcijah, analizo pa opravimo na avtomatskem DNA sekvenatorju ABI Prism

51 Pri govedu se za genotipizacijo uporablja 9 mikrosatelitnih markerjev (t.i. International Marker Set): BM1824, BM2113, INRA023, SPS115, TGLA122, TGLA126, TGLA227, ETH10, ETH225. Amplificira se vsakega posebej v PCR reakciji. ANALIZA MITOHONDRIJSKE DNA ZA KARAKTERIZACIJO POPULACIJ Genetske polimorfizme v mitohondrijski DNA uporabljamo pogosto za karakterizacijo populacij. Kot vir mtdna je navadno dovolj dobra izolacija celotne DNA, v izjemnih primerih pa uporabimo specialne metode za izolacijo mtdna (frakcioniranje in centrifugiranje jeder in mitohondrijev). Analiza poteka na ravni sekvenciranja regulatorne regije (začetni oligonukleotidi v konzerviranih predelih mtdna) ali kodogenih regij (citokrom, rrna). Analizo sekvenc izvedemo z ustreznimi računalniškimi programi (Clustal, Phylip). DIAGNOZA BLAD Diagnozo BLAD (Bovine Leukocyte Adhesion Defficiency) izvajamo v PCR formatu na osnovi amplifikacije polimorfizma D128G, ki predstavlja nefunkcionalno obliko proteina CD18. Identifikacija polimorfizma poteka z restrikcijsko analizo. 5 SHRANJEVANJE DOKUMENTACIJE Shranjevanje dokumentacije o kontroli prireje in poreklu živali: 1) pri rejcu Ob kontroli kontrolor izpolni predtiskan formular. Na formular vpiše podatke o količini mleka, o osemenitvah, telitvah, izločitvah, presušitvah, planinski paši in število molž na dan za vsako kravo posebej. Zadnjo kopijo formularja pusti na kmetiji. V hlevski knjigi morajo biti tudi uradni obračuni laktacij za vsako aktivno kravo posebej ter kopije dokumenta Telitev in označitev živali za živali rojene v njegovem hlevu oziroma zootehniškega dokumenta za kupljene živali dokler rejec ne sporoči podatka o izločitvi živali. 2) na mestu vnosa Kronološko urejeni dokumenti (formularji), s katerih so se vnašali podatki na elektronski medij se shranjujejo za dobo treh let. Dokumenti o poreklu in pregledu teleta (Telitev in označitev živali), zootehniški dokumenti, dokumenti o osemenitvah, izpiranju ter prenosu zarodka in drugi dokumenti, ki izhajajo iz tega rejskega programa se shranjujejo za najmanj 5 let. Na elektronskih medijih se podatki shranjujejo časovno neomejeno. Rejska organizacija shranjuje zapisnike, s pripadajočim gradivom, organov rejske organizacije in strokovnega sveta PRO, ki se tičejo tega rejskega programa, za najmanj 20 let. 51

52 6 SPREJETJE ČISTOPASEMSKEGA PLEMENSKEGA GOVEDA ZA PLEME 6.1 Sprejetje ženskih živali za pleme Sprejetje čistopasemskih ženskih živali za pleme poteka v več stopnjah Ženske potomke staršev vpisanih v RK prvič odbiramo potem, ko imajo znane podatke biološkega testa in se v skladu s pravili za vodenje RK (poglavje Napaka! Vira sklicevanja ni bilo mogoče najti.) lahko vpišejo v RPPŽ. Odbiro izvajajo tudi rejci sami, ko med potomkami plemenskih živali, odbirajo in obdržijo najprimernejše za nadaljnjo rejo. Za pomoč pri odločitvi uporabljajo podatke o prireji in plemenskih vrednostih staršev, oceno biološkega testa in oceno prvesnic. Naslednja faza odbire je potem, ko je znan in potrjen prvi podatek o plodnosti (potrjena brejost, telitev), ko se čistopasemska ženska žival lahko vpiše v rodovniško knjigo, v razdelek B. Ob vsakokratnem novem obračunu plemenskih vrednosti se preveri tudi izpolnjevanje pogojev za vpis ženskih živali vpisanih v RPPŽ v glavni del rodovniške knjige v skladu s pogoji, ki so opisani v poglavju o vodenju rodovniške knjige (poglavje 14). Po zaključku prve laktacije in ob vsakokratnem novem obračunu plemenskih vrednosti se preveri izpolnjevanje pogojev za vpis čistopasemske ženske živali v razdelek A glavnega dela rodovniške knjige v skladu s pogoji, ki so opisani v poglavju o vodenju rodovniške knjige (poglavje 14) Sprejetje elitnih ženskih živali za pleme Območni selekcionisti odberejo potencialne bikovske matere (BM) na podlagi rezultatov plemenskih vrednosti in ogleda zunanjosti živali. Končno odbiro in potrditev opravi strokovni tajnik za pasmo. Pri odbiri BM imajo prednost krave linij, ki so v populaciji manj zastopane. Odbrane BM se vpišejo v evidenco BM (ti. register BM), ki se vodi v podatkovni zbirki v okviru IS opisanega v poglavju 12. Ob registraciji BM se zabeležijo naslednji podatki: - ID BM - leto statusa BM - višina vihra v cm, - višina križa v cm, - dolžina telesa v cm, - obseg prsi v cm, - ocena (1-9) za omičišenost, - ocena (1-9) za oblike, - ocena (1-9) za vime, - ocena (1-9) za okvir, - tip (A ali B). 52

53 Register BM se sproti dopolnjuje. Enkrat letno se pripravi katalog BM, ki poleg podatkov iz registra BM vključuje vse dostopne podatke in rezultate o prireji, plodnosti in testiranju posamezne BM. Strokovni tajnik (lahko tudi v sodelovanju s selekcionistom) pripravi program osemenjevanja BM glede na poreklo ter proizvodne in telesne lastnosti posamezne BM in elitnih bikov predvidenih za načrtno osemenjevanje. Posamezni bikovski materi se izbere plemenjaka, ki izboljšuje lastnosti, ki jih želimo pri potomcu izboljšati. Vsaki bikovski materi se določi najprimernejšega plemenjaka in drugega za primer, če ni možna osemenitev z najprimernejšim plemenjakom. Za zagotavljanje nesorodstvenega parjenja BM in elitnih bikov se izvajajo ukrepi opisani v poglavju 9. Potrebno število bikovskih mater računamo glede na potrebno število plemenjakov za osemenjevanje in pripust. Odberemo le 0,3 do 0,4 % plemenic. Kriteriji za odbiro BM lisaste pasme (350 do 400 BM v A in B tipu skupaj) : Kriteriji za odbiro BM lisaste pasme A-tip (225 do 250) so: Standardizirane plemenske vrednsti (PV 12) za lastnosti: IBM 124 ali več, telesne oblike 109 ali več in oblike vimena 115 ali več. Oceni telesnih lastnosti v točkah za vime in oblike najmanj 6. Lastnost oblike predstavlja skupno oceno za oblike in lastnost vime predstavlja skupno oceno za vime. Obe oceni sta subjektivni oceni ocenjevalca ocenjevani v intervalu od 1 do 9, kjer 5 pomeni povprečje populacije, ena najslabšo in 9 najboljšo oceno. Pri odbiri je potrebna pozornost na delež tuje pasme. Trenutno odbiramo BM, ki imajo do 50 % tuje pasme ene populacije (RH ali MB). V naslednjih letih bomo postopoma izločali BM, ki imajo več kot 25 % tuje pasme. Bikovska mati se osemeni z bikom, določenim z načrtom osemenjevanja, ki ga pripravi selekcionist območne selekcijske službe ali strokovni tajnik. Potomci načrtnega parjenja bikovskih mater (BM) in elitnih bikov, ki se vhlevljajo v vzrejališče imajo lahko največ 25 % tuje pasme, pod pogojem da ta izvira le iz ene pasme namenjene oplemenjevanju (RH ali MB). Kriteriji za odbiro BM lisaste pasme B-tip (125 do 150) so: Standardizirane plemenske vrednsti (PV 12) za lastnosti: IBM* , telesne oblike 106 ali več, oblike vimena 106 ali več, višino vihra 100 ali več, širino 109 ali več, globino 118 ali več, omišičenost 118 ali več. V B-tip populacijo se odberejo bikovske matere z največ 13 % pasem RH ali MB. Bikovska mati se osemeni z bikom, določenim z načrtom osemenjevanja, ki ga pripravi selekcionist območne selekcijske službe ali strokovni tajnik. 53

54 *Za reje dojilj visoka mlečnost ni zaželena, zato smo pri kriterijih za odbiro BM v mesno-mlečnem tipu omejili plemensko vrednost za IBM navzgor. Pri kriterijih za odbiro dajemo prednost lastnostim za prirejo mesa. Bikovske matere v mesnomlečnem tipu trenutno odbiramo v rejah, ki so v kontroli prireje mleka. Leta 2003 smo pričeli spremljati kontrolo prireje tudi v rejah dojilj lisaste pasme. Ko bo znano več rezultatov, da jih bomo lažje ovrednotili in primerjali med sabo, bomo pričeli z odbiro BM tudi v teh rejah. 6.2 Sprejetje moških živali za pleme Sprejetje čistopasemskih moških živali za pleme poteka v več stopnjah: Moške potomce načrtnih parjenj (potomce staršev vpisanih v RK), to je bikce v vzrejališčih ali bike v alternativni vzreji, prvič odbiramo potem, ko imajo znane podatke, ki se zbirajo za biološki test in se v skladu s pravili za vodenje RK (poglavje Napaka! Vira sklicevanja ni bilo mogoče najti.) lahko vpišejo v RPPŽ. Naslednja faza odbire je odbira bikov na testni postaji in v osemenjevalnih središčih. Na podlagi te odbire je bik odbran za osemenjevanje ali pripust, v skladu s pravili za vodenje RK (poglavje Napaka! Vira sklicevanja ni bilo mogoče najti.), lahko uvrščen v glavni del RK. Biki odbrani za pripust se lahko vpišejo največ v B razdelek glavnega dela RK Potek odbire plemenjakov Bike v osemenjevalnih središčih in testni postaji bo odbirala delovna skupina za oceno bikov, ki jo imenuje priznana rejska organizacija, v sestavi: - dva predstavnika rejcev, - strokovni tajnik za posamezno pasmo in - dva predstavnika drugih priznanih organizacij na področju govedoreje, ki izvajajo naloge rejskega programa. Na testnih postajah bo odbira in ocenitev bikov praviloma petkrat letno. Bikom, ki so odbrani na testnih postajah za vključitev v osemenjevanje ali pripust, delovna skupina odobri tudi njihovo uporabo. V osemenjevalnih središčih je letna odbira in ocenitev bikov v jesenskem času in mora biti zaključena v oktobru. Na njej delovna skupina pripravi in sprejme letni program rabe plemenjakov za naslednje leto. Uporaba mladih bikov je omejena do porabe predvidenega števila doz semena oziroma največ eno leto. Po vsakem obračunu plemenskih vrednosti (štirikrat letno) delovna skupina pregleda rezultate obračunov in po potrebi dopolni letni program rabe plemenjakov. Druge priznane organizacije v govedoreji priznane za območje ene ali več upravnih enot bodo vodile potrjevanje plemenjakov v pripustu. Selekcionist pristojen za ocenjevanje lastnosti zunanjosti posamezne pasme bo ocenil, odbral in določil obdobje uporabe plemenskega bika, če le ta še ni bil odbran in ocenjen s strani delovne skupine za oceno bikov. 54

55 Odbira in testiranje plemenskih bikov za osemenjevanje: 1. Letno bodo odbrani 3 do 4 elitni biki za načrtno osemenjevanje v A tipu in 2 do 3 biki v B tipu. Izbor opravi delovna skupina na predlog strokovnega tajnika. Pri odbiri se smiselno upoštevajo kriteriji, ki jih uporabljamo pri odbiri BM. Upoštevati je potrebno podatke INTERBUL-a in podatke o plemenskih vrednostih iz posameznih dežel ter preveriti stopnjo sorodstva v populaciji zaradi preprečevanja inbridinga. Vsak odbran elitni bik mora izhajati druge linije. 2. Iz načrtnega parjenja se po kontroli prirojenih in konstitucijskih napak ter zdravstvenih pregledih na testno postajo letno vhlevi 80 do 90 bikcev v A tipu in 40 do 50 v B tipu, za lastno preizkušnjo. Postopek testa je opisan v poglavju Po končanem testu delovna skupina za odbiro bikov oceni bike in jih razporedi v naslednje skupine: - za osemenjevalni center (OC), - pripust (PP) in - izločitev (IZ). Letno se iz postaje za direktni test, alternativne vzreje in uvoza vključi v OC 15 do 18 bikcev v mlečnem tipu ter 7 do 10 v mesno-mlečnem tipu. 4. Od vsakega bika se vzame doz semena za potrebe testiranja z naslednjimi fazami testa: biološki test, test na lastnosti zunanjosti, test na pitovne in klavne lastnosti ter test na mlečnost. 5. Pred izločitvijo mladih bikov iz OC se pripravi najmanj doz zaloge semena oziroma v skladu z odločitvijo delovne skupine za odbiro bikov. Seme se hrani najmanj do zaključka testa. Čakajoči bik lahko tudi počaka rezultate testov, nato delovna skupina, ki odbira bike, odloči o njegovi usodi. 6. Po zadostnem številu zbranih in obdelanih podatkov se napovejo plemenske vrednosti (priloge 3 9) za posamezne lastnosti, ki jih biki za osemenjevanje prenašajo na potomce. Te lastnosti so obdelane v sedmih sklopih: - Za dobo med telitvama in starost ob prvi telitvi - Za potek telitve - Za telesne lastnosti telet - Za telesne lastnosti prvesnic, temperament in iztok mleka - Za lastnosti mlečnosti v standardni laktaciji - Za lastnosti mlečnosti za dnevne kontrole - Za prirast in klavno kakovost na osnovi preizkušnje potomcev na testni postaji (progeni test) Plemenske vrednosti za posamezno lastnost so osnova za izračun skupnega selekcijskega indeksa (priloga 10), v katerem imajo posamezne lastnosti glede na tržno situacijo določene ekonomske teže. Vse plemenske vrednosti se izražajo absolutno v enotah merjenja in v relativnih vrednostih. Metode napovedovanja plemenskih vrednosti so podrobno opisane v prilogah. 55

56 7. Delovna skupina za odbiro bikov za osemenjevanje in pripust letno vključi v osemenjevanje 7 do 9 testiranih bikov v A tipu in 3 do 5 testiranih bikov v B tipu Program uporabe plemenjakov Programi rabe plemenjakov za osemenjevanje Program vsebuje več strokovnih opravil z namenom izvajanja določil iz tretjega odstavka 61. člena Zakona o živinoreji ki zahtevajo: Preprečevanje negativnih posledic parjenja v sorodstvu Kontrola staršev in starih staršev bikovskih mater in bikov za načrtno osemenjevanje je ukrep s katerim zagotavljamo plemenjake različnega porekla, kar rejcem in osemenjevalcem omogoča dovolj veliko izbiro plemenjakov različnega porekla za osemenjevanje. Vsako leto se izda katalog bikov za osemenjevanje v tekočem letu. Med podatki o plemenjakih so tudi podatki o starših in starih starših, kar omogoča rejcem izbiro plemenjakov, ki niso v sorodu z njihovimi plemenskimi živalmi. Namensko razmnoževanje Namensko razmnoževanje se izvaja z biki za osemenjevanje bikovskih mater, mladimi biki, testiranimi biki in biki za gospodarsko križanje pasme šarole, limuzin in belgijske belo-plave pasme. Bikovske matere osemenjujemo z elitnimi domačimi in tujimi biki. Elitni domači biki so testirani biki, ki zelo izboljšujejo večino lastnosti (mleko, plodnost, telesne lastnosti ). Izbor tujih bikov je opravljen na osnovi plemenskih vrednosti za posamezne lastnosti ali sklopu lastnosti (mlečnost, telesne oblike ). Z mladimi biki osemenjujemo z namenom njihovega testiranja na podlagi podatkov njihovih potomcev. S čakajočimi biki praviloma ne osemenjujemo. Za osemenjevanje s testiranimi biki uporabljamo seme bikov, ki so zaključili test na potomcih in imajo nadpovprečne plemenske vrednosti. Obseg uporabe posameznega plemenjaka je določena v letnem programu rabe plemenjakov. Potomci gospodarskega križanja z biki šarole, limuzin in belgijske belo-plave pasme so namenjeni za prirejo mesa. Mesna pasme dobro prenašajo pitovne in klavne lastnosti na svoje potomce in to izkoriščamo z gospodarskim križanjem. V rejah plemenskih živali se gospodarsko križanje izvaja samo pri živali z nižjo plemensko vrednostjo. Potomci takšnega križanja niso namenjeni za plemensko rejo. Izkoriščanje heterozisa Za izboljšanje pitovnih in klavnih lastnosti uporabljamo gospodarsko križanje z mesnimi pasmami, predvsem šarole, limuzin in belgijsko-belo plave pasme. 56

57 6.2.3 Letni programi uporabe plemenjakov Za osemenjevanje se uporablja testirane in mlade bike ter izjemoma čakajoče bike. Z mladimi biki osemenjujemo vse prvesnice lisaste pasme v kontroli prireje, na željo rejca pa tudi druge plemenice. Obseg uporabe mladih bikov in posameznega testiranega bika se določi z letnim programom osemenjevanja, ki jih pripravlja delovna skupina za odbiro bikov. Predlog za nakup/uvoz semena elitnih plemenskih bikov iz tujih populacij za potrebe načrtnega osemenjevanja bikovskih mater pripravi strokovni tajnik za pasmo, sklep o nakupu/uvozu pa sprejme delovna skupina za odbiro bikov. Seme plemenskih bikov, namenjeno za osemenjevanje bikovskih mater je praviloma na voljo tudi za osemenjevanje ostalih plemenic. Na pobudo rejcev ali strokovnih služb komisija razpravlja in odloči tudi o nakupu/uvozu semena testiranih bikov iz tujih populacij, ki izboljšujejo posamezne lastnosti (bikov melioratorjev). Povzetek letnega programa uporabe bikov: št doz. Letna potreba doz semena Seme mladih bikov (22-28 bikov po 3000 doz) Seme za načrtno osemenjevanje bikovskih mater Seme bikov melioratorjev Seme bikov mesnih pasem za križanje Seme pozitivno testiranih bikov Skupno število doz semena je določeno na osnovi števila plemenic in povprečne porabe semena za uspešno osemenitev. Pretežni delež populacije želimo osemenjevati s testiranimi biki, za potrebe testiranja mladih bikov, pa vključimo v osemenjevanje vsako leto 30 do 40 % mladih bikov Plodnost plemenjakov Spremljanje, sprotna analiza in vrednotenje reprodukcijskih parametrov plemenjakov NR% je indirektni pokazatelj plodnosti. Je delež krav oziroma telic, ki so bile prvič osemenjen s posameznim plemenjakom in se niso ponovno osemenjevale oziroma pripuščale v določenem obdobju (24, 56, dni). Na omenjeni parameter vpliva več faktorjev vključno s čredo, osemenjevalci, starostjo krav, sezono ter direktnimi in indirektnimi vpliv bika oziroma doze za osemenjevanje. Lahko pa tudi vplivajo drugi faktorji, ki niso direktni vzrok za netočno vrednost NR%, kot je na primer slaba identifikacija živali, neodkrivanje pojatve, netočna evidenca NR% je rezultat vsaj dveh dogodkov na eni strani koncepcije ob osemenitvi (oploditve) in na drugi sposobnosti obrejitve po oploditvi. Spremljanje in ugotavljanje oploditvene sposobnosti semena Pri pregledu plemenjaka oziroma njegovega ejakulata je potrebno z laboratorijskimi preiskavami napovedati njegovo oploditveno sposobnost. V laboratorijski pregled semena je vključeno določanje gostote semenčic v vzorcu, njihove gibljivosti, morfološke značilnosti in še nekatere biokemijske značilnosti. Oploditveno sposobnost plemenjaka se lahko ocenjuje z različnimi laboratorijskimi metodami. Za analizo semena se je v zadnjem obdobju kot najbolj objektivna 57

58 pokazala računalniška analiza semena s pomočjo spermoanalizatorja. S pomočjo računalniške analize se lahko določa gostoto oz. koncentracijo semena in gibljivost semenčic. Gostoto semena se lahko določa tudi spektrofotometrično, elektronsko in s števnimi kamricami. Ejakulat in doza za osemenitev morata izpolnjevati določene minimalne pogoje za oploditveno sposobnost. Pri oceni gibljivosti ejakulata se ocenjuje masovno ali posamično gibanje semenčic. Pri masovnem gibanju ocenjujemo intenzivnost valovanja z ocenami od 1 do 5. Za ocenjevanje posamezne gibljivosti progresivnega gibanja semenčic je razvitih več metod. Najbolj razširjeni sta subjektivna ocena ocenjevalca pod faznokontrastnim mikroskopom in računalniška analiza. Posamično gibljivost semenčic rutinsko določamo pod faznokontrastnim mikroskopom pri 100 do 200 kratni povečavi na ogreti predmetnici pod pokrito kapljico. Po lastni presoji ocenjevalec določi parametre gibljivosti (progresivna gibljivost, motena gibljivost in negibljivost) in jih izrazi v odstotkih. Na subjektivnost presoje vpliva tudi povprečna hitrost in način gibanja semenčic v vzorcu. Ob dejstvih, da je to najcenejša in najenostavnejša metoda, je tudi močno subjektivnega značaja in ni zanesljiva za napovedovanje oploditvene sposobnosti. Za objektivno oceno gibljivosti semena je potrebna točnost, ponovljivost in nepristranskost metode, kar pa nam nudi računalniško podprta analiza semena (CASA computer assisted semen anlysis). Prednost računalniško podprte analize je tudi v številu analiziranih vzorcev, ki je mnogo večje kot v primeru, če vzorce analizira ocenjevalec po lastni presoji. Postopek analize, je mora biti standardiziran tako, da so vsi vzorci pregledani pod enakimi pogoji. Pri interpretaciji rezultatatov analiz ejakulata in semena, namenjenega za osemenjevanje, se naslanjamo na predpisane normative in načine izkoriščanja plemenjaka oziroma semena tako, da predvidevamo najoptimalnejši rezultat plodnosti. Namen preiskave osemenjevalnih doz je preprečiti gospodarsko škodo, ki bi se dogodila, če bi v uporabo prišlo seme slabše kvalitete. 6.3 Načrt oplemenjevanja Pri kravah namenjenih za intenzivno prirejo mleka želimo izboljšati lastnosti, ki so pomembne za visoko prirejo mleka. V ta namen je v omejenem obsegu dovoljeno oplemenjevanje s čistimi mlečnimi pasmami: rdeči holstein (RH) in montbeliarde (MB). Vključujejo se lahko biki čistih pasem namenjenih oplemenjevanju in njihovi potomci. Sklep o vključitvi posameznega plemenjaka za oplemenjevanje in obsegu njegove uporabe sprejme delovna skupina za oceno bikov. Potomci načrtnega parjenja bikovskih mater (BM) in elitnih bikov, ki se vhlevljajo v vzrejališče imajo lahko največ 25% tuje pasme pri A tipu in 6 % pri B tipu, pod pogojem da ta izvira le iz ene pasme namenjene oplemenjevanju (RH ali MB). Trenutno odbiramo BM, ki imajo pri A tipu do 50 % in pri B tipu do 13% tuje pasme ene populacije (RH ali MB). V naslednjih letih bomo postopoma izločali BM, ki imajo večji delež tuje pasme. 58

59 7 IZVAJANJE ZAHTEVNEJŠIH METOD RAZMNOŽEVANJA Med zahtevnejše metode prištevamo: - zbiranje, pridobivanje, priprava in prenos zarodkov - zahtevnejše tehnike osemenjevanja: - globoko intra uterino - laparoskopsko - sinhronizacija in indukcija pojatvenega ciklusa, sinhronizacija in indukcija ovulacije in preprečevanje gravidnosti. V visoko proizvodnih čredah prihaja pogosto do različnih okužb, pri čemer pa je potrebno ohraniti dragoceni genetski material v postopku sanacije rej in zmanjšati tveganje prenosa okužbe v neokužene reje. Za dosego omenjenega cilja se danes v živinorejsko razvitih državah vse več uporablja prenos lastnosti genetsko zanimivih živali s pomočjo t.i. MOET (multipla ovulacija, embriotransfer) programa. Prenos zarodkov je trenutno najvarnejša metoda izmenjave genetskega materiala ob upoštevanju vseh pravil manipulacije z zarodki od pridobivanja do presaditve. Zahtevnejše tehnike osemenjevanja se največkrat izvajajo zaradi posebnih zahtev, kot so izredno nizko število semenčic v osemenjevalni dozi (seksirano seme) in seme izredno kvalitetnih živali, ki pa po deklaraciji odstopa od priznanih standardov in podobno. Te tehnike se v rejskih programih izvajajo izjemoma oziroma po posebnem programu. 59

60 8 OHRANJANJE BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI IN ZAGOTAVLJANJE GENETSKE VARIABILNOSTI Ukrepi za ohranjanje biotske raznovrstnosti in zagotavljanje genetske variabilnosti obsegajo postopke za zagotavljanje nesorodstvenega parjenja, spremljanje in izračunavanje stopnje inbridinga in stopnje sorodstva ter zagotavljanja genetskih rezerv za lisasto pasmo v Sloveniji. Pri ohranjanju biotske raznovrstnosti in zagotavljanju genetske variabilnosti lisaste pasme upoštevamo določila zakona o živinoreji in podzakonskih predpisov, ki urejajo ohranjanje pasem in linij. Še posebej sledimo smernicam Pravilnika o ohranjanju biotske raznovrstnosti v živinoreji. Za ohranjanje biotske raznovrstnosti si prizadevamo na vseh nivojih izvajanja selekcijskega programa. Zagotavljanje biotske raznovrstnosti in genetske variabilnosti se upošteva pri odbiri in potrjevanju plemenskih bikov za osemenjevanje in pripust, pri odbiri elitnih bikov in odbiri bikov melioratorjev. Pri odbiri plemenskih bikov lisaste pasme je poudarek tudi na nesorodnosti s populacijo plemenic lisaste pasme. Opozarja se na bike, ki so v populaciji že zelo razširjeni. Z biki melioratorji v populacijo vključujemo nove, v Sloveniji še nerazširjene linije. Pred vključitvijo bika melioratorja v osemenjevanje se opravi analiza porekla bika (kandidata za melioratorja) in analiza porekla domače populacije. Upoštevati je potrebno tudi število plemenskih živali, ki so potomci linije iz katere izhaja potencialni bik meliorator. Biki iz linij, ki so v naši populaciji že prisotne, so lahko odbrani kot melioratorji le izjemoma. Z namenom preprečevanja parjenja v sorodu spremljamo koeficient sorodstva med partnerjema, ki ne sme preseči 3,5 %. To je tudi največji dopustni koeficient inbridinga za elitne živali (BM, plemenski biki za BM). Za vsako plemenico poiščemo plemenjaka s katerim ima koeficient sorodstva največ 3,5 %. Analize populacije plemenskih živali kažejo, da je to stopnjo sorodstva možno doseči. Za podporo izvajanju preprečevanja parjenja v sorodu so na voljo orodja opisana v poglavju 9. Pri izračunu stopnje sorodstva in inbridinga upoštevamo poreklo do osnovne populacije. Poleg sprotnega spremljanja koeficienta sorodstva med starši bodočih plemenskih živali je potrebno spremljati in preučiti tudi stopnjo inbridinga pri posamezni plemenski živali in v populaciji. V okviru razvojnih nalog je potrebno preučiti in spremljati tudi druge kriterije za oceno genetske variabilnosti pasme. Pri zagotavljanju genetskih rezerv upoštevamo določbe Pravilnika o ohranjanju biotske raznovrstnosti v živinoreji. Genetske rezerve predstavljajo zaloge globoko zamrznjenega semena po tem rejskem programu odbranih plemenskih bikov. Po vsakem odbranem plemenskem biku je v genetske rezerve vključenih vsaj 100 doz globoko zamrznjenega semena. Za zagotavljanje razmnoževanja in oplojevanja plemenic lisaste pasme v času izrednih razmer je v genetske rezerve vključenih doz globoko zamrznjenega semena. Uporabnost semena v genetskih rezervah se sproti preverja. V primeru slabšanja kakovosti semena se le-to nadomesti z novim. Genetske rezerve za zagotavljanje razmnoževanja in oplojevanja plemenic lisaste pasme v času 60

61 izrednih razmer se sproti osvežujejo s semenom novo odbranih testiranih in mladih bikov. 9 NAČINI IN POSTOPKI ZA ZAGOTAVLJANJE NESORODSTVENEGA PARJENJA - UKREPI ZA PREPREČEVANJE PARJENJA V SORODU Zagotavljanje nesorodstvenega parjenja in nadzorovanje stopnje inbridinga je pomemben element izvajanja tega rejskega programa. Osnova za učinkovito izogibanje inbridingu so zanesljivi podatki o poreklu živali. Potrebni so podatki o poreklu za štiri do pet generacij nazaj. Če zaradi pomanjkljivih podatkov o poreklu inbridinga ni mogoče oceniti, ga tudi ni mogoče preprečiti. Pri zagotavljanju nesorodstvenega parjenja in nadzorovanju stopnje inbridinga spremljamo dve merili. Kot merilo za inbriding uporabljamo koeficient inbridinga (F), kot merilo pri zagotavljanju nesorodstvenega parjenja pa koeficient sorodstva (R). Inbridinga se izogibamo po dveh poteh: - z načrtnim parjenjem nesorodnih staršev. Načrtno parjenje nesorodnih staršev omogoča preprečevanje inbridinga pri potomcih kot tudi zniževanje stopnje inbridinga v populaciji. Seveda mora biti efektivna velikost populacije pri tem dovolj velika. - s spremljanjem inbridinga pri posamezni živali in v populaciji. Spremlja se tudi časovni trend stopnje inbridinga v populaciji. Za zagotavljanje nesorodstvenega parjenja plemenic izbiramo plemenske bike s katerimi koeficient sorodstva med partnerjema ne presega 3,5 %. Pri izračunu stopnje sorodstva in inbridinga upoštevamo poreklo do osnovne populacije. Posebno pozornost dajemo načrtnemu parjenju odbranih bikovskih mater in elitnih bikov. Pri pripravi vsakokratnega načrta osemenjevanja bikovskih mater in izbiri elitnih bikov za posamezno bikovsko mater je obvezno preveriti stopnjo sorodstva med partnerjema, ki ne sme presegati 3,5 %. Za učinkovito podporo pri zagotavljanju nesorodstvenega parjenja vseh živali vključenih v RP za lisasto pasmo se lahko uporablja spletna aplikacija (v okviru informacijskega sistema opisanega v poglavju 12), ki je na voljo vsem izvajalcem rejskega programa. Aplikacija (ti. kalkulator sorodstva) omogoča: - Izračun koeficienta sorodstva med dvema živalma. Na ta način lahko preprečimo parjenje sorodnih živali in s tem inbriding pri potencialnih potomcih, - Izračun koeficienta inbridinga (stopnje inbridinga) za posamezno žival, - Izračun koeficienta sorodstva (stopnje sorodstva) med izbrano živaljo in plemenskimi biki (PB), ki imajo trenutno dovoljenje za uporabo. Poleg tega se na izpisih v okviru kontrole prireje mleka za vse telice starejše od leta dni in vse krave po zaključeni laktacije navede tudi vse plemenske bike, ki imajo trenutno dovoljenje za uporabo in so v sorodu s posamezno plemenico. Rejca na ta način opozarjamo na bike, katerih uporabo za posamezno plemenico v smislu preprečevanja parjenja v sorodu odsvetujemo. 61

62 10 UKREPI ZA ZAGOTAVLJANJE ŠIRJENJA GENETSKEGA NAPREDKA Širjenje genetskega napredka je poleg izvajanja ukrepov za gospodarnejšo rejo, ukrepov za zagotavljanje kakovosti živalskih proizvodov ter ukrepov varstva biotske raznovrstnosti najpomembnejši cilj tega rejskega programa. Dosledno sledenje ciljev in izvajanje vseh nalog opredeljenih v rejskem programu (ukrepi za preprečevanje parjenja v sorodu, selekcijski program, način odbiranja domačih živali in načrt uporabe plemenskih živali kot je odbira bikovskih mater in odbira plemenskih bikov, izvajanje zahtevnejših metod razmnoževanja, razvojne naloge, itd.) predstavlja temelj za zagotavljanje širjenja genetskega napredka. Širjenje genetskega napredka je v rejskem programu opredeljeno na dveh ravneh. Ukrepi na ravni rejske organizacije so: - promocija najboljših plemenskih živali, - razstave plemenskih živali, - izobraževanje rejcev, - sprotno posredovanje informacij o plemenskih živalih (katalogi bikov, javne predstavitve, publikacije, informacije na spletu ), - trženje plemenskih živali, - zagotavljanje zadostnega števila doz semena primernih bikov, - preprečevanje kužnih bolezni, -... Ukrepi na ravni rejca: - svetovalno in strokovno delo selekcionistov v čredah pri rejcih, - neposredno priporočanje plemenskih bikov za izboljševanje genetskih lastnosti v čredi pri rejcu, - ažurno posredovanje vseh informacij rejcem za lažje selekcijsko delo znotraj čred, - svetovanje in posredovanje informacij ob nakupu in prodaji plemenskih živali, - ukrepi za preprečevanje parjenja v sorodu, - uporaba zahtevnejših metod razmnoževanja, -... Pri širjenju genetskega napredka upoštevamo okoliške razmere in proizvodne usmeritve posameznih rej. 11 MEŠANO SEME Uporaba mešanega semena za osemenjevanje plemenic lisaste pasme po tem rejskem programu ni predvidena. 62

63 12 INFORMACIJSKI SISTEM Sodobni informacijski sistem je nujen za učinkovito izvajanje rejskega programa. Jedro informacijskega sistema za potrebe izvajanja tega rejskega programa je relacijska podatkovna zbirka. V okviru podatkovne zbirke je zagotovljeno vodenje evidenc, registrov in podatkov s področja označevanja, rodovništva, razmnoževanja goveda, odbire in testiranja, prometa s plemenskim materialom in drugih evidenc po tem rejskem programu. Informacijski sistem omogoča izvajanje nalog rejskega programa in ustrezno povezanost v domače in mednarodne informacijske sisteme v živinoreji v skladu z mednarodnimi standardi. Dostop do podatkov je mogoč preko svetovnega spleta. Vstopne točke so regulirane s sistemom uporabniških imen in gesel, ko vsak uporabnik dostopa le do podatkov iz svojega področja delovanja oz. izvajanja rejskega programa. Za specifične potrebe izvajanja rejskega program se podatki lahko pripravljajo in združujejo v agregate poljubnih velikosti, vsebine in formatov, prilagojene uporabnikom in zahtevnosti nadaljnjih obdelav. Vnos in urejanje podatkov poteka z vnosnimi maskami (HTML, Java ). Informacije se prikazujejo preko dinamičnih spletnih strani (HTML), PDF, Excel, XML ali s tekstovnimi datotekami. Pregleduje se jih lahko na računalnikih, dlančnikih, mobilnih telefonih ali na drugih brezžičnih napravah, ki imajo dostop do svetovnega spleta. Poseben poudarek je na poslovnih pravilih (logične kontrole), katerih namen je, da se ob samem vnosu preveri podatke in v čim večji meri izloči subjektivne napake, ki lahko nastanejo ob beleženju podatkov in ob vnosu. Poslovna pravila se izvajajo na vseh nivojih poslovnega procesa (vnosne maske, prenosi podatkov, prikazi ). Informacijski sistem vključuje potrebno programsko opremo za potrebe vrednotenja podatkov, podporo odločanju in pripravo podatkov za nadaljnje obdelave in analize, potrebne za izvajanje tega rejskega programa. Varovanje podatkov - izdelana je rešitev izdelovanja varnostnih kopij in arhiviranja podatkov in aplikacij. Zagotovljeno je shranjevanja podatkov in izdelovanje varnostnih kopij, ki zagotavlja varovanje pred uničenjem podatkov, ki nastane kot posledica odpovedi strojne opreme, nenamernega ali namernega brisanja podatkov s strani uporabnikov, zaradi napak v delovanju programske opreme ter naravnih in drugih nesreč. Informacijski sistem je pripravljen za izdajanje predpisanih zootehniških dokumentov v skladu s tem rejskim programom. Informacijski sistem vključuje potrebne aplikacije za naročanje, pripravo in spremljanje izdaje zootehniških dokumentov po tem rejskem programu. Elektronski arhiv izdanih dokumentov je dosegljiv tudi preko svetovnega spleta. Vsi izdani zootehniški dokumenti se arhivirajo v elektronski obliki za dobo najmanj 5 let. 63

64 Slika 2: Shema informacijskega sistema 64