VETRNE ELEKTRARNE PRIPRAVA
|
|
- Ἡρακλῆς Ράγκος
- 5 χρόνια πριν
- Προβολές:
Transcript
1 VETRNE ELEKTRARNE PRIPRAVA Za učitelje: 1. Cilji vaje 1.1 Pri vaji pridobljeno znanje in razumevanje: Spoznajo, da je veter je obnovljiv vir energije. Merijo hitrost vetra. Očitati hitrost vetra iz anemometra. Pretvorba enot m/s v km/h. Vetrna turbina pretvarja kinetično energijo vetra v mehansko delo, tako da se vrti vetrnica. Izkoristek vetrnice nam pove kolikšen delež vetrne energije se je pretvoril v električno energijo oziroma v mehansko delo. Izkoristek vetrne turbine manjši od 100 % (max. 59 %). Izračun izkoristka vetrne elektrarne. Na izkoristek vetrne elektrarne vplivajo različni parametri, kot so velikost lopatic, oblika lopatic, število lopatic. Sestavni deli vetrne elektrarne in njihova naloga. Učenci spoznajo kaj je parameter in hipoteza. 1.2 Pri vaji pridobljene spretnosti in veščine: Uporaba miselnih procesov, ki jih uporabljajo tudi znanstveniki pri razlagi pojavov: tvorba idej in razlag na ustvarjalen način in testiranje teh idej in razlag. Testiranje vsebuje načrtovanje testnih eksperimentov, napovedovanje izida na podlagi razlag, idej in predhodnih izkušenj, praktični izvedbo testnih eksperimentov ter presojo razlag in idej na podlagi izida testnega eksperimenta. Risanje in primerjanje nelinearnih grafov. Kritični razmišljanje ob presojanju o hipotezah na podlag izidov eksperimentov. Sposobnost ocene tveganj in varno delo v laboratoriju. Veščina pridobivanja ter analize podatkov iz različnih virov (eksperimenti, članki ) ter uporaba teh podatkov za vrednotenje razlag in idej. Uporaba strokovno ustreznega jezika in metod, vključno z ICT, za medsebojno komuniciranje, sporočanje znanstvenih idej ter pogovarjanje o dani tematiki. Sposobnost utemeljevanja idej. 2. Potrebno predznanje Pred izvedbo vaje naj bi učenci poznali: Pojem električne energije. Merske enote kot je npr. km/h, m/s... Tehnološke postopke kot so rezanje pločevine, vrtanje z vrtalnim strojem, piljenje, vijačenje. Zveze, kot je lepljenje. 1
2 Varstvo pri delu - pri rezanju pločevine, vrtanju z vrtalnim strojem, piljenju, vijačenju. Vrtalni stroj in uporabo le-tega. Pravila tehničnega risanja. Branja podatkov iz tehnične risbe. Potrebne veščine/spretnosti: Zmožnost kontroliranega gibanja v učni delavnici, sposobnost tveganja pri uporabi materialov in rezalnimi orodji. Navajenost na delo v skupinah. Zmožnost sodelovanja med seboj v skupini. Zmožnost komuniciranja znotraj skupine ter med skupinami. 3. Pripomočki za izvedbo prvega dneva vaje Pripomočki, stroji in orodja Na skupino Na 5 skupin Zarisovalna igla 1 5 Svinčnik 1 5 Vzvodna škarje / 3 Škarje za pločevino / 3 Pila za kovino 1 5 Primež / 3 Rokavice 1 5 Očala 1 5 Klešče / 3 Vrtalni stroj / 1 Sveder φ3 / 1 Anemometer / 2 Križni vijač 1 5 Kladivo 1 5 Žebelj za označevanje 1 5 Sekundarno lepilo / 2 Material Na skupino Na 5 skupin Vrvica 130 cm 650 cm Uteži (matice po 5, 10 in 25 g) Kovinska žica Nosilna lesena palica φ30 50 cm 250 cm Lesena palica φ10 13 cm 65 cm Postružen rotor 1 5 Kroglična ležaja 2 10 Vijaki 3X Pocinkana pločevina debeline 115 x x 240 0,55 mm Lesena deska za stojalo Ventilator premer 40 cm in moči 45W 1 5 Za demonstracijo: 2
3 Sestavljen model vetrne elektrarne. Pripomočke, ki jih bojo učenci potrebovali za drugi tehnični dan, določimo proti koncu prvega tehničnega dne. Na drugem tehničnem dnevu učenci dobijo materiale, ki smo jih določili. 4. Varnostna opozorila Pri izdelavi modela vetrne elektrarne moramo biti pozorni: Na postavitev ventilatorja. Postavimo ga tako, da ne bi le-ta pihal tudi k skupinam v bližini. Na osebno zaščito pri delu s stroji, orodji ter pripomočki. Pri preizkušanju oziroma izvedbi meritev, da v ventilator ne vtikamo raznih stvari. Pri preizkušanji pazimo, da učenec v sam rotor ne posega. Paziti moramo, da v bližini ni prisotna voda. Pazljivi moramo biti pri delu s pločevino, saj je njen odrezan rob zelo oster. Le-te popilimo. Pri izboljšanem modelu uporabljamo enake parametre, kot pri preprostem modelu. Spreminjamo zgolj en parameter. 5. Kratek opis vaje Učenci raziskujejo različne parametre, ki vplivajo na delovanje vetrne elektrarne. Takšni parametri so: - velikost lopatic, - število lopatic, - sprememba kota lopatic, - material vetrnice, - višina postavitve vetrnice, - itd. Aktivnost je razdeljena na tri dni. Prvi dan znotraj sklopa Vetrne elektrarne 1, učenci spoznajo osnovne elemente vetrne elektrarne, delovanje vetrne elektrarne ter fizikalne osnove delovanja vetra. Učenci, ki so razdeljeni po skupinah, sestavijo preprost model vetrne elektrarne ter izvedejo meritve. Na koncu dneva učenci sestavijo hipoteze o izboljšavi modela vetrne elektrarne. Drugi dan tehniškega dne učenci sestavijo izboljšan model svoje vetrne elektrarne ter izvedejo meritve. Na podlagi meritev svoje hipoteze sprejmejo ali ovržejo. Tretji dan učenci predstavijo svoje ugotovitve in meritve ostalim sošolcem ter oblikujejo skupne zaključke. 3
4 Shema poteka aktivnosti: 1.DAN Uvodna predstavitev in seznanitev učencev s temo, branje delovnega lista Vetrne elektrarne 1. Sestavljanje preprostega modela. Meritve, izračuni, risanje grafov. Tvorjenje hipotez za izboljšan model. Metoda DAN Sestavljanje izboljšanega modela. Raziskava, testiranje hipotez (ovržba ali potrditev). Meritve, izračuni izboljšanega modela. Zapis ugotovitev. Izmenjava ugotovitev med skupinami in razprava o njih. 3.DAN Priprava poročila, zapis zaključkov. 4 Refleksija.
5 6. Izvedba Pri izvedbi smo pozorni na učne oblike, ki jih uporabimo ter na časovno usklajenost. Pri izvedbi mora biti dostopna elektrika, saj le-ta omogoča delovanje ventilatorja. 6.1 Učne oblike Učenci delajo individualno in v manjših skupinah. Za vsako od aktivnosti se predlaga naslednje učne oblike: Tabela 1: Aktivnosti skozi tehniške dni. FAZA AKTIVNOSTI Uvodna prestavitev in seznanitev učencev s temo, branje delovnega lista Vetrne elektrarne 1. Sestavljanje preprostega modela. Meritve, izračuni, risanje grafov. Postavitev hipotez. Metoda 635. Sestavljanje izboljšanega modela. Raziskava, testiranje hipotez (ovržba ali potrditev). Meritve, izračuni izboljšanega modela. Zapis ugotovitev. Izmenjava ugotovitev med skupinami in razprava o njih. Priprava poročila, zapis zaključkov. Refleksija. OBLIKA Frontalna oblika, učenci niso razdeljeni v skupine. Delo v manjših skupinah, največ 3-4 učenci. Delo v manjših skupinah, največ 3-4 učenci. Delo v manjših skupinah, največ 3-4 učenci. Delo v manjših skupinah, največ 3-4 učenci. Delo v manjših skupinah, največ 3-4 učenci. Delo v manjših skupinah, največ 3-4 učenci. Delo v manjših skupinah, največ 3-4 učenci. Delo v manjših skupinah, največ 3-4 učenci. Skupinska oblika - vključen celoten razred. Individualna oblika. Individualna oblika. 6.2 Časovna usklajenost Projekt je razdeljen na tri tehniške dni, ki potekajo tri šolske dni. Prvi in drugi dan potekajo aktivnosti od 5 do 6 šolskih ur. Tretji dan pa se lahko aktivnost skrajša, odvisno od časa, ki ga vzame poročanje skupin. Tretji šolski dan se lahko izvede tudi razredna konferenca, zanjo pa je potrebno malo več časa. 1. dan 6.3 Opis aktivnosti Učitelj učencem razdeli delovne liste, ki naj poleg tabel, v katere učenci sproti vpisujejo svoje komentarje, ugotovitve in rezultate, vsebujejo tudi sestavek Vetrne elektrarne 1. Ko si učenci sami preberejo sestavek Vetrne elektrarne 1, se skupaj z učiteljem pogovorijo o prebranem. Učitelj na preprostem modelu pokaže kako deluje vetrna elektrarna ter obrazloži ozadje njenega delovanja. Vsaka skupina izdela svoj preprost model vetrne elektrarne ter izvede meritve. Podatke si skrbno zapisujejo v tabelo, izračunajo izkoristek ter narišejo graf odvisnosti. Kasneje predlagajo kako bi lahko model še izboljšali. Učitelj se z učenci pogovori o njihovi nalogi in preveri razumevanje pojma, kaj je to parameter. Skupaj naštejejo nekaj parametrov. Na koncu prvega tehničnega dne učenci na podlagi lastnih vsakdanjih izkušenj postavijo hipoteze o možnih izboljšavah. Učenci načrtujejo poskuse, pri čemer so pozorni, da vsakič spreminjajo le en parameter. Učenci 5
6 spišejo seznam pripomočkov in materialov, ki jih bodo potrebovali naslednji dan. Učitelj do naslednjega dne priskrbi vse zapisane pripomočke, orodja in materiale. 2. dan Učenci z izbranimi pripomočki in materiali sestavijo in izdelajo svoj model vetrne elektrarne in s tem preverjajo hipoteze, le-te sprejmejo ali ovržejo. Ko sestavijo model, izvedejo meritve in si jih zapisujejo. Ob končanih meritvah učenci izračunajo izkoristek njihovega modela ter narišejo graf. Na koncu med seboj primerjajo grafa in zapišejo ugotovitve. Učiteljeva naloga je, da učence spremlja, jih opozarja na varnost pri delu. 3. dan Tretji dan učenci predstavijo ugotovitve svojim sošolcem. Pred tem napišejo poročilo po skupinah. 7. Možnost nadaljnjega raziskovanja Učencem lahko tekom drugega tehničnega dne ne uspe sestaviti modela vetrne elektrarne. Lahko jim to nalogo zastavimo, kot domači projekt. Doma naj razmislijo tudi o dodatnih izboljšavah, predlogih. 6
7 Priloga 1: Delovni listi za učence VETRNE ELEKTRARNE Obnovljivi viri energije so v splošnem opredeljeni kot energija, ki se naravno obnavlja. Mednje spadajo sonce, veter, dež, plimovanje, valovi, biomasa in geotermalna energija. Obnovljive vire lahko tudi izkoriščamo za ogrevanje prostorov, ogrevanje sanitarne vode, pridobivanje električne energije. Približno 16% svetovne končne energije je pridobljene iz obnovljivih virov. Izkoriščanje obnovljivih virov se povečuje. Mednje spada tudi izkoriščanje vetra z zato prilagojenimi vetrnimi elektrarnami [1]. NEKAJ BESED O VETRU NA SPLOŠNO Ozračje, ki obdaja Zemljo lahko poimenujemo tudi zemeljska atmosfera. Razdelimo jo na več slojev: troposfero, stratosfero, mezosfero, termosfero ter eksosfero (slika 1) [2]. Slika 1: Atmosfera [2]. V troposferi so velika področja nizkega in visokega zračnega tlaka. Ker je zemljino površje zelo raznoliko in tudi polno vode, se ta segreva različno hitro. Spremembe v temperaturah povzročajo vetrove, saj se zrak meša. Hitrost vetrov se meri v metrih na sekundo (m/s) z napravami, ki jim pravimo anemometri [3, 4]. Vetrovi spadajo med obnovljive vire, ki jih lahko tudi izkoriščamo tako, da postavimo vetrno elektrarno. Namen vetrne elektrarne je, da kinetično energijo vetra pretvori v električno energijo. Pri tem uporabi dva sistema: prvi sistem pretvarja kinetično energijo v mehansko delo, drugi pa mehansko delo v električno energijo[5]. 7
8 VETRNA ELEKTRARNA Vetrna elektrarna v grobem sestoji iz rotorja, generatorja električne energije, strojnice, sistema za sledenje vetra, stolpa vetrnice in temeljev (slika 2) [6]. Slika 2: Deli vetrne elektrarne [7]. Vetrna elektrarna za delovanje potrebuje veter, ki piha s hitrostjo med 4 m/s do 25 m/s. Veter vrti rotor z določeno hitrostjo. Tako se kinetična energija pretvori v mehansko delo. Nato generator mehansko delo pretvori v električno energijo. Ta gre v transformator in naprej v električno postajo, ki električno energijo pošlje v električno omrežje. Koliko kinetične energije vetra se pretvori v električno energijo prikažemo z izkoristkom. Izkoristek ne more biti večji od 100 % (max. 59 %, realno %). Izkoristek vetrne elektrarne lahko povečamo ali zmanjšamo z oblikovanjem različnih parametrov kot so: število lopatic na rotorju, oblika lopatic, velikost lopatic, obrnjen kot lopatic, material rotorja, višina postavitve rotorja, itd. Slika 3 (na naslednji strani) prikazuje kako pomembna je lokacija postavitve vetrnice. 8
9 Slika 3: Namestitev vetrnic v okolici dreves [8]. IZKORISTEK VETRNE ELEKTRARNE Tudi preprostemu modelu vetrne elektrarne, ki kinetično energijo vetra spremeni v mehansko delo lahko izračunamo izkoristek. Mehansko delo dobimo tako, da opazujemo za kolikšno višino dvigne rotor določeno maso, pomemben je tudi čas dvigovanja. Upoštevati je potrebno tudi velikost vetrnice in moč vetra. Pri izračunu izkoristka torej potrebujemo naslednje podatke: - moč vetra P 1, - hitrost vetra v, - gostoto zraka ρ, - površino rotorja skozi katero gre zrak S, - potencialno energijo W p, - maso m, - gravitacijski pospešek g in - čas vzdigovanja uteži t. S temi podatki lahko izračunamo izkoristek η [5]. 9
10 FORMULE, S KATERIMI IZRAČUNAMO POTREBNE KOLIČINE Moč vetra P 1 : kjer je ρ gostota zraka in znaša 1,2 kg/m 3. S v3 P 1 = ρ, 2 Delo vetrnice je enako spremembi potencialne energije: W p = m g h, Kjer je g gravitacijski pospešek in vedno znaša 10 m/s 2. Moč vetrnice: Izkoristek: P 2 = W p t. η = P 2 P Dobljeni izkoristek bo vedno neko število med 1 in 100 in izraženo v odstotkih (%). To je delež pretvorjene kinetične energije vetra v mehansko delo. V našem primeru je to delež moči vetrnice z deležem moči vetra [5]. 10
11 Priloga 2: Zasnova preprostega modela vetrne elektrarne 1. Mehanizem delovanja vetrne elektrarne Na sliki 4 je prikazan osnovni model delovanje vetrne elektrarne, katero bomo izdelali. parametri, ki vplivajo na izkoristek vetrne elektrarne. Vključeni so Slika 4: Sistem delovanja modela vetrne elektrarne. RAZLAGA DELOVANJA VETRNE ELEKTRARNE Ventilator, ki ima večji premer kot rotor modela elektrarne, ustvari veter z določeno hitrostjo. Ta povzroči, da se rotor oziroma vetrnica vrti. Ob vrtenju rotor z določeno hitrostjo dviga maso (slika 3). KAKO IZVESTI MERITVE? Meritve bodo izvedene tako, da merimo čas, ki ga potrebuje vetrnica, da dvigne maso na višino 1m. Meritve izvedemo trikrat, potem pa se izračuna povprečen čas, ki ga upoštevamo pri izračunu izkoristka modela vetrne elektrarne. 11
12 OPIS VETRNICE IN TEHNIŠKE RISBE Osnovni element vetrne elektrarne je rotor oziroma vetrnica. Na rotor so pritrjene lopatice. Lopatic je 8, ki takšne oblike, kot prikazuje slika 5. Slika 5: Oblika ene lopatice. Lopatice pritrdimo na rotor z vijakom dimenzij 3x12 mm, tako kot prikazuje slika 6. Lopatice naj bodo zasukane za kot 30. Slika 6: Pritrjene lopatice na rotor. 12
13 Vse sestavne dele zložimo skupaj, tako kot prikazuje slika 7. Slika 7: Sestavljena vetrnica. 13
14 14
15 Priloga 3: Tabele in izračuni za preprosti model Tabela 1: Podatki za določeno maso. Masa [kg] Hitrost vetra [km/h] Čas [s] 15
16 Tabela 2: Izračuni izkoristka preprostega modela. P 1 - moč vetra (kg*m 2 /s 3 ) v - hitrost vetra (m/s) m - masa (kg) t - povprečen čas (s) S - presek površine vetrnice (m 2 ) W p - potencialna energija vetrnice (kg*m 2 /s 2 ) P 2 - moč vetrnice (kg*m 2 /s 3 ) η - izkoristek (%) 16
17 PRAZNA STRAN ZA IZRAČUNE 17
18 PRAZNA STRAN ZA RISANJE GRAFOV 18
19 Priloga 4: Tabele in izračuni za izboljšan model Tabela 3: Podatki za določeno maso glede na parameter, ki ga spreminjamo. Masa [kg] Hitrost vetra [km/h] Čas [s] Parameter 19
20 Tabela 4: Izračuni izkoristka izboljšanega modela. P 1 - moč vetra (kg*m 2 /s 3 ) v - hitrost vetra (m/s) m - masa (kg) t - povprečen čas (s) S - presek površine vetrnice (m 2 ) W p - Potencialna energija vetrnice (kg*m 2 /s 2 ) P 2 - moč vetrnice (kg*m 2 /s 3 ) η izkoristek (%) 20
21 PRAZNA STRAN ZA IZRAČUNE 21
22 PRAZNA STRAN ZA RISANJE GRAFOV 22
23 LITERATURA [1] Obnovljivi viri [ [2] S. Medved, P. Novak, Varstvo okolja in obnovljivi viri energije (Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo, 2000). [3] Atmosfera [ [4] Nastanek vetra [ [5] T. Skrt, Obravnava vetrnih elektrarn v tehniškem izobraževanju, diplomsko delo (Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2013). [6] S. Medved, C. Arkar, Energija in okolje: Obnovljivi viri energije (Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta, 2009). [7] Delovanje vetrne elektrarne [ [8] Postavitev elektrarne med drevesi [ 23
VETRNE ELEKTRARNE PRIPRAVA. Za učitelje:
VETRNE ELEKTRARNE PRIPRAVA Za učitelje: 1. Cilji vaje 1.1 Pri vaji pridobljeno znanje in razumevanje Spoznajo kateri so obnovljivi viri Spoznajo, da je veter je obnovljiv vir energije. Spoznajo, da lahko
Διαβάστε περισσότεραFunkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2
Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a
Διαβάστε περισσότεραZaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,
Διαβάστε περισσότεραDiferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci
Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja
Διαβάστε περισσότεραOdvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki
Διαβάστε περισσότεραPONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.
Διαβάστε περισσότερα1. Trikotniki hitrosti
. Trikotniki hitrosti. Z radialno črpalko želimo črpati vodo pri pogojih okolice z nazivnim pretokom 0 m 3 /h. Notranji premer rotorja je 4 cm, zunanji premer 8 cm, širina rotorja pa je,5 cm. Frekvenca
Διαβάστε περισσότεραTretja vaja iz matematike 1
Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +
Διαβάστε περισσότεραUNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Katedra za energetsko strojništvo VETRNICA. v 2. v 1 A 2 A 1. Energetski stroji
Katedra za energetsko strojništo VETRNICA A A A Katedra za energetsko strojništo Katedra za energetsko strojništo VETRNICA A A A Δ Δp p p Δ Katedra za energetsko strojništo Teoretična moč etrnice Določite
Διαβάστε περισσότεραOdvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena
Διαβάστε περισσότεραVodna turbina. Za učitelje: Znanje in razumevanje
Vodna turbina Za učitelje: Znanje in razumevanje Voda je najpomembnejši obnovljivi vir energije. Za izkoriščanje vodne energije potrebujemo vodne stroje/turbine. Vodni vir ima določen padec in pretok.
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx
Διαβάστε περισσότεραKotne in krožne funkcije
Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma
Διαβάστε περισσότεραBooleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke
Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre
Διαβάστε περισσότεραKODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK
1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24
Διαβάστε περισσότεραSKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK
SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi
Διαβάστε περισσότεραGRADIVO PROJEKTA OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE V ŠOLI Energija vode in vetra
GRADIVO PROJEKTA OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE V ŠOLI Energija vode in vetra Gradiva, namenjena učiteljem in učencem osnovnih šol in vzgojiteljem v vrtcih Gradivo je nastalo v okviru projekta Po kreativni poti
Διαβάστε περισσότεραTransformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II
Transformator Transformator je naprava, ki v osnovi pretvarja napetost iz enega nivoja v drugega. Poznamo vrsto različnih izvedb transformatorjev, glede na njihovo specifičnost uporabe:. Energetski transformator.
Διαβάστε περισσότεραKontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.
Kontrolne karte KONTROLNE KARTE Kontrolne karte uporablamo za sprotno spremlane kakovosti izdelka, ki ga izdeluemo v proizvodnem procesu. Izvaamo stalno vzorčene izdelkov, npr. vsako uro, vsake 4 ure.
Διαβάστε περισσότεραOsnove elektrotehnike uvod
Osnove elektrotehnike uvod Uvod V nadaljevanju navedena vprašanja so prevod testnih vprašanj, ki sem jih našel na omenjeni spletni strani. Vprašanja zajemajo temeljna znanja opredeljenega strokovnega področja.
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,
Διαβάστε περισσότεραdr. Boris Vidrih dvoriščna stavba soba N3 T: 01/ E: W:
dr. Boris Vidrih dvoriščna stavba soba N3 T: 01/ 477 1231 E: boris.vidrih@fs.uni-lj.si W: www.ee.fs.uni-lj.si Sistemi za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije Obnovljivi viri energije
Διαβάστε περισσότεραNEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE
NEPARAMETRIČNI TESTI pregledovanje tabel hi-kvadrat test as. dr. Nino RODE Parametrični in neparametrični testi S pomočjo z-testa in t-testa preizkušamo domneve o parametrih na vzorcih izračunamo statistike,
Διαβάστε περισσότεραMATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU
I FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Jadranska cesta 19 1000 Ljubljan Ljubljana, 25. marec 2011 MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU KOMUNICIRANJE V MATEMATIKI Darja Celcer II KAZALO: 1 VSTAVLJANJE MATEMATIČNIH
Διαβάστε περισσότερα13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa
13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa Bor Plestenjak NLA 25. maj 2010 Bor Plestenjak (NLA) 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 25. maj 2010 1 / 12 Enostranska Jacobijeva
Διαβάστε περισσότερα8. Diskretni LTI sistemi
8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z
Διαβάστε περισσότερα*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center
Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:
Διαβάστε περισσότερα1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...
ΑΠΟΖΗΜΙΩΣΗ ΘΥΜΑΤΩΝ ΕΓΚΛΗΜΑΤΙΚΩΝ ΠΡΑΞΕΩΝ ΣΛΟΒΕΝΙΑ 1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου... 3 1 1. Έντυπα αιτήσεων
Διαβάστε περισσότεραK U P M Metka Jemec. Konferenca o učenju in poučevanju matematike, M a r i b o r, 2 3. i n 2 4. avgusta
U K 20 P K U P M 2 0 1 2 ROZETA 12 M Metka Jemec Konferenca o učenju in poučevanju matematike, M a r i b o r, 2 3. i n 2 4. avgusta 2 0 1 2 Kaj je rozeta? Rozeta je oblika vzorca, narejena v obliki simetrične
Διαβάστε περισσότεραSplošno o interpolaciji
Splošno o interpolaciji J.Kozak Numerične metode II (FM) 2011-2012 1 / 18 O funkciji f poznamo ali hočemo uporabiti le posamezne podatke, na primer vrednosti r i = f (x i ) v danih točkah x i Izberemo
Διαβάστε περισσότεραAirborne vetrne turbine
Univerza v Ljubljani Pedagoška fakulteta Airborne vetrne turbine Beti Mikuž Seminarska naloga pri predmetu Didaktika tehnike s seminarjem I Mentor: doc. dr. Janez Jamšek Ljubljana, 2013 Povzetek Seminarska
Διαβάστε περισσότεραDelovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev
KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.
Διαβάστε περισσότεραmatrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):
4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n
Διαβάστε περισσότεραNumerično reševanje. diferencialnih enačb II
Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke
Διαβάστε περισσότερα+105 C (plošče in trakovi +85 C) -50 C ( C)* * Za temperature pod C se posvetujte z našo tehnično službo. ϑ m *20 *40 +70
KAIFLEX ST Tehnični podatki Material Izjemno fleksibilna zaprtocelična izolacija, fleksibilna elastomerna pena (FEF) Opis Uporaba Temperaturno območje Toplotna prevodnost W/(m K ) pri različnih srednjih
Διαβάστε περισσότεραSATCITANANDA. F = e E sila na naboj. = ΔW e. Rudolf Kladnik: Fizika za srednješolce 3. Svet elektronov in atomov
Ruolf Klnik: Fizik z srenješolce Set elektrono in too Električno olje (11), gibnje elce električne olju Strn 55, nlog 1 Kolikšno netost or releteti elektron, se njego kinetičn energij oeč z 1 kev? Δ W
Διαβάστε περισσότεραPoglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM
Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Fakulteta za elektrotehniko 1 Slika 7. 2: Principielna shema regulacije AM v KSP Fakulteta za elektrotehniko 2 Slika 7. 3: Merjenje komponent fluksa s
Διαβάστε περισσότεραCM707. GR Οδηγός χρήσης... 2-7. SLO Uporabniški priročnik... 8-13. CR Korisnički priručnik... 14-19. TR Kullanım Kılavuzu... 20-25
1 2 3 4 5 6 7 OFFMANAUTO CM707 GR Οδηγός χρήσης... 2-7 SLO Uporabniški priročnik... 8-13 CR Korisnički priručnik... 14-19 TR Kullanım Kılavuzu... 20-25 ENG User Guide... 26-31 GR CM707 ΟΔΗΓΟΣ ΧΡΗΣΗΣ Περιγραφή
Διαβάστε περισσότεραLogatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013
WP 14 R T d 9 10 11 53 d 2015 811/2013 WP 14 R T 2015 811/2013 WP 14 R T Naslednji podatki o izdelku izpolnjujejo zahteve uredb U 811/2013, 812/2013, 813/2013 in 814/2013 o dopolnitvi smernice 2010/30/U.
Διαβάστε περισσότεραp 1 ENTROPIJSKI ZAKON
ENROPIJSKI ZAKON REERZIBILNA srememba: moža je obrjea srememba reko eakih vmesih staj kot rvota srememba. Po obeh sremembah e sme biti obeih trajih srememb v bližji i dalji okolici. IREERZIBILNA srememba:
Διαβάστε περισσότεραPodobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik
Podobnost matrik Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Matjaž Željko FKKT Kemijsko inženirstvo 14 teden (Zadnja sprememba: 23 maj 213) Matrika A R n n je podobna matriki B R n n, če obstaja obrnljiva
Διαβάστε περισσότεραENERGETSKI STROJI. Energetski stroji. UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Katedra za energetsko strojništvo
ENERGETSKI STROJI Uvod Pregled teoretičnih osnov Volmetrični stroji Trbinski stroji Značilnosti Trikotniki hitrosti Elerjeva trbinska enačba Notranji izkoristek Energijska karakteristika Energetske naprave
Διαβάστε περισσότεραGOSPODARJENJE Z ENERGIJO PREDAVANJE 1
GOSPODARJENJE Z ENERGIJO PREDAVANJE 1 UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Katedra za energetsko strojništvo εργον αεργον Gospodarjenje z energijo UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO
Διαβάστε περισσότεραTabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare
Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Laboratorij za termoenergetiko Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare po modelu IAPWS IF-97 izračunano z XSteam Excel v2.6 Magnus Holmgren, xsteam.sourceforge.net
Διαβάστε περισσότεραIntegralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)
Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2
Διαβάστε περισσότεραMultivariatna analiza variance
(MANOVA) MANOVA je multivariatna metoda za proučevanje odvisnosti med več odvisnimi (številskimi) in več neodvisnimi (opisnimi) spremenljivkami. (MANOVA) MANOVA je multivariatna metoda za proučevanje odvisnosti
Διαβάστε περισσότεραMERITVE LABORATORIJSKE VAJE. Študij. leto: 2011/2012 UNIVERZA V MARIBORU. Skupina: 9
.cwww.grgor nik ol i c NVERZA V MARBOR FAKTETA ZA EEKTROTEHNKO, RAČNANŠTVO N NFORMATKO 2000 Maribor, Smtanova ul. 17 Študij. lto: 2011/2012 Skupina: 9 MERTVE ABORATORJSKE VAJE Vaja št.: 4.1 Določanj induktivnosti
Διαβάστε περισσότεραUPOR NA PADANJE SONDE V ZRAKU
UPOR NA PADANJE SONDE V ZRAKU 1. Hitrost in opravljena pot sonde pri padanju v zraku Za padanje v zraku je odgovorna sila teže. Poleg sile teže na padajoče telo deluje tudi sila vzgona, ki je enaka teži
Διαβάστε περισσότεραZaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 15. oktober 2013 Oglejmo si, kako množimo dve kompleksni števili, dani v polarni obliki. Naj bo z 1 = r 1 (cosϕ 1 +isinϕ 1 )
Διαβάστε περισσότεραFazni diagram binarne tekočine
Fazni diagram binarne tekočine Žiga Kos 5. junij 203 Binarno tekočino predstavljajo delci A in B. Ti se med seboj lahko mešajo v različnih razmerjih. V nalogi želimo izračunati fazni diagram take tekočine,
Διαβάστε περισσότεραVaja: Odbojnostni senzor z optičnimi vlakni. Namen vaje
Namen vaje Spoznavanje osnovnih fiber-optičnih in optomehanskih komponent Spoznavanje načela delovanja in praktične uporabe odbojnostnega senzorja z optičnimi vlakni, Delo z merilnimi instrumenti (signal-generator,
Διαβάστε περισσότερα13. poglavje: Energija
13. poglavje: Energija 1. (Naloga 3) Koliko kilovatna je peč za hišno centralno kurjavo, ki daje 126 MJ toplote na uro? Podatki: Q = 126 MJ, t = 3600 s; P =? Če peč z močjo P enakomerno oddaja toploto,
Διαβάστε περισσότεραIZPIT IZ ANALIZE II Maribor,
Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),
Διαβάστε περισσότεραVarjenje polimerov s polprevodniškim laserjem
Laboratorijska vaja št. 5: Varjenje polimerov s polprevodniškim laserjem Laserski sistemi - Laboratorijske vaje 1 Namen vaje Spoznati polprevodniške laserje visokih moči Osvojiti osnove laserskega varjenja
Διαβάστε περισσότεραDržavni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 12. junij 2015 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M543* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek,. junij 05 SPLOŠNA MATURA RIC 05 M543 M543 3 IZPITNA POLA Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor
Διαβάστε περισσότεραLaboratorij za termoenergetiko. Vodikove tehnologije in PEM gorivne celice
Laboratorij za termoenergetiko Vodikove tehnologije in PEM gorivne celice Pokrivanje svetovnih potreb po energiji premog 27% plin 22% biomasa 10% voda 2% sonce 0,4% veter 0,3% nafta 32% jedrska 6% geoterm.
Διαβάστε περισσότεραPROCESIRANJE SIGNALOV
Rešive pisega izpia PROCESIRANJE SIGNALOV Daum: 7... aloga Kolikša je ampliuda reje harmoske kompoee arisaega periodičega sigala? f() - -3 - - 3 Rešiev: Časova fukcija a iervalu ( /,/) je lieara fukcija:
Διαβάστε περισσότεραDržavni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M16141113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek, 1. junij 16 SPLOŠNA MATURA RIC 16 M161-411-3 M161-411-3 3 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor
Διαβάστε περισσότεραMeritev karakteristik peltonove turbine Laboratorijska vaja
Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Aškerčeva 6 1000 Ljubljana, Slovenija telefon: 01 477 12 00 faks: 01 251 85 67 www.fs.uni-lj.si e-mail: dekanat@fs.uni-lj.si Katedra za energetsko strojništvo
Διαβάστε περισσότεραGIBAJOČE LESENE IGRAČE
Osnovna šola Hudinja Celje GIBAJOČE LESENE IGRAČE avtorji: Primož Antolič, 9.b Rok Arčan, 9.b Žan Doberšek, 9.b mentorica: mag. Vida Brežnik, prof. thv. in kem. Mestna občina Celje, Mladi za Celje Celje,
Διαβάστε περισσότεραDISKRIMINANTNA ANALIZA
DISKRIMINANTNA ANALIZA Z diskriminantno analizo poiščemo tako linearno kombinacijo merjenih spremenljivk, da bo maksimalno ločila vnaprej določene skupine in da bo napaka pri uvrščanju enot v skupine najmanjša.
Διαβάστε περισσότεραČe je električni tok konstanten (se ne spreminja s časom), poenostavimo enačbo (1) in dobimo enačbo (2):
ELEKTRIČNI TOK TEOR IJA 1. Definicija enote električnega toka Električni tok je gibanje električno nabitih delcev v trdnih snoveh (kovine, polprevodniki), tekočinah ali plinih. V kovinah se gibljejo prosti
Διαβάστε περισσότεραMODERIRANA RAZLIČICA
Dr`avni izpitni center *N07143132* REDNI ROK KEMIJA PREIZKUS ZNANJA Maj 2007 NAVODILA ZA VREDNOTENJE NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA b kncu 3. bdbja MODERIRANA RAZLIČICA RIC 2007 2 N071-431-3-2 NAVODILA
Διαβάστε περισσότεραIZVODI ZADACI ( IV deo) Rešenje: Najpre ćemo logaritmovati ovu jednakost sa ln ( to beše prirodni logaritam za osnovu e) a zatim ćemo
IZVODI ZADACI ( IV deo) LOGARITAMSKI IZVOD Logariamskim izvodom funkcije f(), gde je >0 i, nazivamo izvod logarima e funkcije, o jes: (ln ) f ( ) f ( ) Primer. Nadji izvod funkcije Najpre ćemo logarimovai
Διαβάστε περισσότεραMatematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1
Mtemtik 1 Gregor Dolinr Fkultet z elektrotehniko Univerz v Ljubljni 2. jnur 2014 Gregor Dolinr Mtemtik 1 Izrek (Izrek o povprečni vrednosti) Nj bo m ntnčn spodnj mej in M ntnčn zgornj mej integrbilne funkcije
Διαβάστε περισσότεραLaboratorij za termoenergetiko. Vodikove tehnologije
Laboratorij za termoenergetiko Vodikove tehnologije Pokrivanje svetovnih potreb po energiji premog 27% plin 22% biomasa 10% voda 2% sonce 0,4% veter 0,3% nafta 32% jedrska 6% geoterm. 0,2% biogoriva 0,2%
Διαβάστε περισσότεραVaje: Električni tokovi
Barbara Rovšek, Bojan Golli, Ana Gostinčar Blagotinšek Vaje: Električni tokovi 1 Merjenje toka in napetosti Naloga: Izmerite tok, ki teče skozi žarnico, ter napetost na žarnici Za izvedbo vaje potrebujete
Διαβάστε περισσότεραIZZIVI DRUŽINSKE MEDICINE. U no gradivo zbornik seminarjev
IZZIVI DRUŽINSKE MEDICINE Uno gradivo zbornik seminarjev študentov Medicinske fakultete Univerze v Mariboru 4. letnik 2008/2009 Uredniki: Alenka Bizjak, Viktorija Janar, Maša Krajnc, Jasmina Rehar, Mateja
Διαβάστε περισσότεραPOPIS DEL IN PREDIZMERE
POPIS DEL IN PREDIZMERE ZEMELJSKI USAD v P 31 - P 32 ( l=18 m ) I. PREDDELA 1.1 Zakoličba, postavitev in zavarovanje prečnih profilov m 18,0 Preddela skupaj EUR II. ZEMELJSKA DELA 2.1 Izkop zemlje II.
Διαβάστε περισσότερα1. člen (vsebina) 2. člen (pomen izrazov)
Na podlagi 64.e člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07 uradno prečiščeno besedilo in 70/08) in za izvrševanje četrte alinee tretjega odstavka 42. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah
Διαβάστε περισσότεραPOROČILO 3.VAJA DOLOČANJE REZULTANTE SIL
POROČILO 3.VAJA DOLOČANJE REZULTANTE SIL Izdba aje: Ljubjana, 11. 1. 007, 10.00 Jan OMAHNE, 1.M Namen: 1.Preeri paraeogramsko praio za doočanje rezutante nezporedni si s skupnim prijemaiščem (grafično)..dooči
Διαβάστε περισσότεραINTELIGENTNO UPRAVLJANJE
INTELIGENTNO UPRAVLJANJE Fuzzy sistemi zaključivanja Vanr.prof. Dr. Lejla Banjanović-Mehmedović Mehmedović 1 Osnovni elementi fuzzy sistema zaključivanja Fazifikacija Baza znanja Baze podataka Baze pravila
Διαβάστε περισσότεραUniverza v Novi Gorici Fakulteta za znanosti o okolju Okolje (I. stopnja) Meteorologija 2013/2014. Energijska bilanca pregled
Univerza v Novi Gorici Fakulteta za znanosti o okolu Okole (I. stopna) Meteorologia 013/014 Energiska bilanca pregled 1 Osnovni pomi energiski tok: P [W = J/s] gostota energiskega toka: [W/m ] toplota:q
Διαβάστε περισσότεραIterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013
Numerične metode, sistemi linearnih enačb B. Jurčič Zlobec Numerične metode FE, 2. december 2013 1 Vsebina 1 z n neznankami. a i1 x 1 + a i2 x 2 + + a in = b i i = 1,..., n V matrični obliki zapišemo:
Διαβάστε περισσότεραSlika 5: Sile na svetilko, ki je obešena na žici.
4. poglavje: Sile 5. Cestna svetilka visi na sredi 10 m dolge žice, ki je napeta čez cesto. Zaradi teže svetilke (30 N) se žica za toliko povesi, da pride sredina za 30 cm niže kot oba konca. Kako močno
Διαβάστε περισσότεραL-400 TEHNIČNI KATALOG. Talni konvektorji
30 50 30-00 TEHIČI KATAOG 300 Talni konvektorji TAI KOVEKTORJI Talni konvektorji z naravno konvekcijo TK Talni konvektorji s prisilno konvekcijo TKV, H=105 mm, 10 mm Talni konvektorji s prisilno konvekcijo
Διαβάστε περισσότερα1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja
ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost
Διαβάστε περισσότεραNajprej zapišemo 2. Newtonov zakon za cel sistem v vektorski obliki:
NALOGA: Po cesi vozi ovornjak z hirosjo 8 km/h. Tovornjak je dolg 8 m, širok 2 m in visok 4 m in ima maso 4 on. S srani začne pihai veer z hirosjo 5 km/h. Ob nekem času voznik zaspi in ne upravlja več
Διαβάστε περισσότεραPostavitev hipotez NUJNO! Milena Kova. 10. januar 2013
Postavitev hipotez NUJNO! Milena Kova 10. januar 2013 Osnove biometrije 2012/13 1 Postavitev in preizku²anje hipotez Hipoteze zastavimo najprej ob na rtovanju preizkusa Ob obdelavi jih morda malo popravimo
Διαβάστε περισσότεραStatistična analiza. doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za farmacijo
Statistična analiza opisnih spremenljivk doc. dr. Mitja Kos, mag. arm. Katedra za socialno armacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za armacijo Statistični znaki Proučevane spremenljivke: statistični znaki
Διαβάστε περισσότεραIZVODI ZADACI (I deo)
IZVODI ZADACI (I deo) Najpre da se podsetimo tablice i osnovnih pravila:. C`=0. `=. ( )`= 4. ( n )`=n n-. (a )`=a lna 6. (e )`=e 7. (log a )`= 8. (ln)`= ` ln a (>0) 9. = ( 0) 0. `= (>0) (ovde je >0 i a
Διαβάστε περισσότεραKarakteristike centrifugalnih črpalk in cevovoda
Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Aškerčeva 6 1000 Ljubljana, Slovenija telefon: 01 477 1 00 faks: 01 51 85 67 www.fs.uni-lj.si e-mail: dekanat@fs.uni-lj.si Katedra za energetsko strojništvo
Διαβάστε περισσότεραČHE AVČE. Konzorcij RUDIS MITSUBISHI ELECTRIC SUMITOMO
ČHE AVČE Konzorcij RUDIS MITSUBISHI ELECTRIC SUMITOMO MONTAŽA IN DOBAVA AGREGATA ČRPALKA / TURBINA MOTOR / GENERATOR S POMOŽNO OPREMO Anton Hribar d.i.s OSNOVNI TEHNIČNI PODATKI ČRPALNE HIDROELEKTRARNE
Διαβάστε περισσότεραΠΡΙΤΣΙΝΑΔΟΡΟΣ ΛΑΔΙΟΥ ΑΕΡΟΣ ΓΙΑ ΠΡΙΤΣΙΝΙΑ M4/M12 ΟΔΗΓΙΕΣ ΧΡΗΣΗΣ - ΑΝΤΑΛΛΑΚΤΙΚΑ
GR ΠΡΙΤΣΙΝΑΔΟΡΟΣ ΛΑΔΙΟΥ ΑΕΡΟΣ ΓΙΑ ΠΡΙΤΣΙΝΙΑ M4/M12 ΟΔΗΓΙΕΣ ΧΡΗΣΗΣ - ΑΝΤΑΛΛΑΚΤΙΚΑ H OLJLAJNYOMÁSÚ SZEGECSELŐ M4/M12 SZEGECSEKHEZ HASZNÁLATI UTASÍTÁS - ALKATRÉSZEK SLO OLJNO-PNEVMATSKI KOVIČAR ZA ZAKOVICE
Διαβάστε περισσότεραGimnazija Krˇsko. vektorji - naloge
Vektorji Naloge 1. V koordinatnem sistemu so podane točke A(3, 4), B(0, 2), C( 3, 2). a) Izračunaj dolžino krajevnega vektorja točke A. (2) b) Izračunaj kot med vektorjema r A in r C. (4) c) Izrazi vektor
Διαβάστε περισσότερα0,00275 cm3 = = 0,35 cm = 3,5 mm.
1. Za koliko se bo dvignil alkohol v cevki termometra s premerom 1 mm, če se segreje za 5 stopinj? Prostorninski temperaturni razteznostni koeficient alkohola je 11 10 4 K 1. Volumen alkohola v termometru
Διαβάστε περισσότεραKvantni delec na potencialnem skoku
Kvantni delec na potencialnem skoku Delec, ki se giblje premo enakomerno, pride na mejo, kjer potencial naraste s potenciala 0 na potencial. Takšno potencialno funkcijo zapišemo kot 0, 0 0,0. Slika 1:
Διαβάστε περισσότερα- Učenci rešijo odprte probleme, razčlenijo problemsko situacijo in postavljajo raziskovalna vprašanja.
NAVODILA ZA UČITELJE Pogoji za uporabo učnega lista: Učni list je namenjen med obravnavo enakostraničnega trikotnika. Učenci v programu GeoGebra ugotavljajo lastnosti enakostraničnega trikotnika ob predpostavki,
Διαβάστε περισσότεραKotni funkciji sinus in kosinus
Kotni funkciji sinus in kosinus Oznake: sinus kota x označujemo z oznako sin x, kosinus kota x označujemo z oznako cos x, DEFINICIJA V PRAVOKOTNEM TRIKOTNIKU: Kotna funkcija sinus je definirana kot razmerje
Διαβάστε περισσότεραKarakteristike centrifugalnih črpalk in cevovoda
Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Aškerčeva 6 1000 Ljubljana, Slovenija telefon: 01 477 1 00 faks: 01 51 85 67 www.fs.uni-lj.si e-mail: dekanat@fs.uni-lj.si Katedra za energetsko strojništvo
Διαβάστε περισσότεραVEKTORJI. Operacije z vektorji
VEKTORJI Vektorji so matematični objekti, s katerimi opisujemo določene fizikalne količine. V tisku jih označujemo s krepko natisnjenimi črkami (npr. a), pri pisanju pa s puščico ( a). Fizikalne količine,
Διαβάστε περισσότερα1. VAJA IZ TRDNOSTI. (linearna algebra - ponovitev, Kroneckerjev δ i j, permutacijski simbol e i jk )
VAJA IZ TRDNOSTI (lnearna algebra - ponovtev, Kroneckerev δ, permutacsk smbol e k ) NALOGA : Zapš vektor a = [, 2,5,] kot lnearno kombnaco vektorev e = [,,,], e 2 = [,2,3,], e 3 = [2,,, ] n e 4 = [,,,]
Διαβάστε περισσότεραVAJE IZ NIHANJA. 3. Pospešek nihala na vijačno vzmet je: a. stalen, b. največji v skrajni legi, c. največji v ravnovesni legi, d. nič.
VAJE IZ NIHANJA Izberi pravilen odgovor in fizikalno smiselno utemelji svojo odločitev. I. OPIS NIHANJA 1. Slika kaže nitno nihalo v ravnovesni legi in skrajnih legah. Amplituda je razdalja: a. Od 1 do
Διαβάστε περισσότεραCO2 + H2O sladkor + O2
VAJA 5 FOTOSINTEZA CO2 + H2O sladkor + O2 Meritve fotosinteze CO 2 + H 2 O sladkor + O 2 Fiziologija rastlin laboratorijske vaje SVETLOBNE REAKCIJE (tilakoidna membrana) TEMOTNE REAKCIJE (stroma kloroplasta)
Διαβάστε περισσότερα1 Fibonaccijeva stevila
1 Fibonaccijeva stevila Fibonaccijevo število F n, kjer je n N, lahko definiramo kot število načinov zapisa števila n kot vsoto sumandov, enakih 1 ali Na primer, število 4 lahko zapišemo v obliki naslednjih
Διαβάστε περισσότεραARHITEKTURA DETAJL 1, 1:10
0.15 0.25 3.56 0.02 0.10 0.12 0.10 SESTV S2 polimer-bitumenska,dvoslojna(po),... 1.0 cm po zahtevah SIST DIN 52133 in nadstandardno, (glej opis v tehn.poročilu), npr.: PHOENIX STR/Super 5 M * GEMINI P
Διαβάστε περισσότεραIZDELAVA UČILA ZA PRIKAZ ENERGIJSKIH PRETVORB PRI POUKU FIZIKE
RAZISKOVALNA NALOGA IZDELAVA UČILA ZA PRIKAZ ENERGIJSKIH PRETVORB PRI POUKU FIZIKE Avtorji: Jan KOKALJ, 8. b Dejan RAMOVŠ, 8. b Denis ŽALIG, 8. b Mentor: Jože BERK, prof. fiz. in mat. Mestna občina Celje
Διαβάστε περισσότεραPARCIJALNI IZVODI I DIFERENCIJALI. Sama definicija parcijalnog izvoda i diferencijala je malo teža, mi se njome ovde nećemo baviti a vi ćete je,
PARCIJALNI IZVODI I DIFERENCIJALI Sama definicija parcijalnog ivoda i diferencijala je malo teža, mi se njome ovde nećemo baviti a vi ćete je, naravno, naučiti onako kako vaš profesor ahteva. Mi ćemo probati
Διαβάστε περισσότεραGospodarjenje z energijo
Sočasna proizvodnja toplote in električne energije Značilnosti: zelo dobra pretvorba primarne energije v sekundarno in končno energijo 75 % - 90 % primarne energije se spremeni v želeno obliko uporaba
Διαβάστε περισσότερα