PRED ZIMO SI OKREPIMO SVOJ IMUNSKI SISTEM. Anja Janeš, univ.dipl.inž. živilske tehnologije

Transcript

1 PRED ZIMO SI OKREPIMO SVOJ IMUNSKI SISTEM Anja Janeš, univ.dipl.inž. živilske tehnologije

2 Kaj je imunski sistem? Organ šestega čuta? (six( sense organ) poleg vida, vonja, sluha, otipa in okusa Skupek organov in celic Prsna žleza: : nastanek T-limfocitovT Vranica: : filtrira kri in razgrajuje nesnago Limfni vozli in žile: : razstrupljanje Bezgavke in mandeljni: : filtracija odpadkov Slepič: : bogat z limfnimi celicami Levkociti: : limfociti,

3 Naloge imunskega sistema Preprečevanje evanje vstopa Prepoznavanje in uničevanje tujkov, ki so v telo že e vstopili (patogeni virusi, bakterije, plesni, glive, zunanji dejavniki ) Varuje pred podtalnim delovanjem lastnega telesa

4 Naravna celica ubijalka»na delu- napada z virusom okuženo celico Bojevniki v mikro svetu, ki ščitijo človeško življenje Nevtrofilec pri požiranju bakterije antraksa Levkocit med eritrociti Limfocit Makrofag, ki požira bakterijo

5 Celice in organi imunskega sistema- ARMADA za uničenje sovražnika Slika: Celice in organi imunskega sistema

6 Dober imunski sistem nas lahko ubrani vseh vrst bolezni. Od manjših okužb b pa do raka! Genetska zasnova! Dejavniki iz okolja

7 Glavni dejavniki, ki vplivajo na sposobnosti človekovega IS Genetska zasnova (avtoimune bolezni, ) Dejavniki iz okolja (zunanji) od katerih sta najpomembnejša prehrana in življenjski stil!

8 Zunanji dejavniki, ki vplivajo na sposobnosti človekovega IS VIRUSI, BAKTERIJE, PLESNI STAROST TELESNA TEŽA VRHUNSKA ŠPORTNA AKTIVNOS T ONESNAŽENOST (PESTICIDI, TEŽKE KOVINE ) IMUNSKI SISTEM PSIHOFIZIČNA KONDICIJA (STRES, NAPETOSTI) MRAZ, VLAGA, VROČINA KAJENJE, ALKOHOL DROGE PREHRANA Na katere lahko vplivamo sami?

9 Ali to kar jemo, lahko vpliva na delovanje našega imunskega sistema? DA!!

10 Kaj je hrana/živilo? ENERGIJA,, gorivo, ki omogoča življenje. Skupek HRANILNIH SNOVI in vode. SNOV,, ki je predelana, polpredelana ali nepredelana in je namenjena za prehrano ljudi.

11 Kako hrana vpliva na imunski sistem? DVOSTRANSKO: Zdrava in primerna hrana podpira optimalno delovanje telesnih obrambnih mehanizmov Neprimerne prehranske navade (razvade) lahko imunski sistem močno oslabijo in povečajo občutljivost za različne bolezni (pomen zdravstveno neoporečnih nih živil)

12 SESTAVINE ŽIVILA/HRANE Umetna sladila Beljakovine Ogljikovi hidrati Maščobe Mineralne snovi Antioksidanti Aditivi Voda ŽIVILO Vlaknine Vitamini Pesticidi?! Mikroorganizmi (MKB, plesni) Ostanki zdravil in hormonov Težke kovine!?

13 Nekatere sestavine hrane lahko: Pospešujejo tvorbo celic IS (T in B-celic, B ) Uravnavajo koncentracijo belih krvničk k v krvi (levkocitov) in njihovo učinkovitostu Uničujejo bakterije in viruse (protivirusno in protibakterijsko delovanje) Spodbujajo delovanje T-ubijalskih T celic in nastajanje protiteles Spodbudijo makrofage k sintezi večjih količin in snovi, ki ubijajo tumorske celice in mikrobe.in še e in še e bi lahko naštevali..

14 Katera hranila so najboljša podpora IS? BELJAKOVINE (aminokisline) ANTIOKSIDANTI in druge BIOLOŠKO AKTIVNE SNOVI NEKATERI VITAMINI (C, B-complexB complex,, A, E) ESENCIALNE MAŠČOBNE KISLINE (omega( omega-3) MINERALI (Zn, Se, Fe, Cu) VLAKNINE OGLJIKOVI HIDRATI (Oligosaharidi-prebiotiki MIKROORGANIZMI (mlečnokislinske bakterije- GIT)

15 Beljakovine-B Študije na živalih: 25% zmanjšanje anje potrebnega dnevnega vnosa B velik vpliv na delovanje IS! Pomanjkanje B z visoko biološko vrednostjo ogrozi normalno delovanje IS. POSLEDICE: Manjšem številu imunskih celic,, ki niso v svoji polni formi (iz( izčrpane) Premalo protiteles za boj proti vsiljivcem (motena telesna sinteza)

16 iz 20 aminokislin (AK),od tega 8 esencialnih, ki jih telo potrebuje za RAST in OBNOVO tkiv, ter SINTEZO lastnih spojin (hormoni, encimi, protitelesa prekurzorske molekule,telesni imunomodulatorji,, hormoni, ) Nekatere AK so še e posebej pomembne za normalno delovanje IS! Glutamin Razmerja med AK, Bilančni minimum Arginin Cistein: mukolitik (kokošja juha kot zdravilo za sina turškega sultana)

17 Izbirajmo živila, ki vsebujejo B z visoko biološko vrednostjo,, kar pomeni, da imajo visoko vsebnost esencialnih AK TO SO PREDVSEM: - jajca, ribe, morski sadeži, kunčje in divjačinsko insko meso. - Oreščki sezam, orehi, tofu, soja, sir, kalčki, ki, - Polnozrnata žita, proso, leča, koprive,. Človekove potrebe po B: odrasli približno 0.8 g na kilogram normalne telesne teže, e, otroci, nosečnice, nice, doječe matere več (do 2-2,5g/kg 2 2,5g/kg t.t.)

18

19 Vitamini Vsi so pomembni za optimalno delovanje našega telesa,, nekateri pa še e posebej učinkovito spodbujajo delovanje IS Največ jih najdemo v sadju in zelenjavi

20 Vitamin C Prvi v obrambni liniji proti virusom gripe in prehlada! V telesu poveča a proizvodnjo belih krvničk,, protiteles in interferona Močan antioksidant, ki varuje celice pred poškodbami zaradi delovanja prostih radikalov! Deluje protivnetno ter spodbuja delovanje fagocitov in T-limfocitov T

21 Priporočeni vnosi: DACH: 100 mg/dan,, kadilci 150mg/dan Večje količine ine vit. C (do 300 mg) zmanjšujejo dolžino trajanja in intenzivnost simptomov povezanih z infekcijami zgornjih dihalnih poti (U.S. Enviromental protection Agency,, Dr. Schwartz) Viri: Citrusi,, paprika, peteršilj, melona, kivi, aronija,, kosmulja, črni ribez, brokoli, zelje, paradižnik, špinača, a, krompir, regrat, solata, kakovostni in naravni prehranski dodatki

22 Vitamin E Pospešuje delovanje IS: je bolj usklajeno in učinkovito u Deluje na novonastale limfocite T, ki učinkoviteje izločajo signalne molekule, (poskusi živali!) Vgrajen je v celične membrane,, kjer preprečuje oksidacijo nenasičenih enih m.k. (lovi proste radikale) in tako mogoča a normalno delovanje celic. Dodatki vitamina E lahko upočasnijo upadanje IS pri starejših

23 Priporočeni vnosi: DACH:15 mg/dan (do 25 l.), 14mg/dan (do 51l.) Kadilci,, ljudje ki niso telesno aktivni, in vsi, ki redno uživajo u alkohol, potrebujejo večje dnevne količine ine Viri: Oreščki in semena (sončni nično no seme),rastlinska olja, olje pšenip eničnih nih kalčkov, kov, žitarice,stročnice, jajčni rumenjak, jetra, lešniki,olje koruznih kalčkov, kov, pšenip enični kalčki ki

24 Vitamin A in družina karotenoidov Močni spodbujevalci IS Pomemben tudi za razvoj celic in različnih tkiv Aktivni metabolit retinska kislina regulira rast in izgradnjo kože e in sluznic in s tem njihovo delovanje Retinal je pomemben za vid Glavne zaloge vitamina A so v jetrih Glavni znak pomanjkanja je oslabitev IS (smrten izid imajo lahko tudi infekcije, ki so običajno manj usodne-dr države v razvoju), nočna na slepota

25 Pokrivanje potreb po vitaminu A Živila živalskega izvora vsebujejo preformiran vit. A (jetra), ribe in ribje olje, jajca in zelenjava z veliko betakarotena Provitamini, ki se preračunavajo v retinolne ekvivalente (RE): ß-karoten Drugi karotenoidi (likopen, zeaksantin,lutein lutein, ά-karoten ß-apokarotenali (tvorijo jih rastline)

26 Priporočeni vnosi (vit.a, retinol*), odrasli nad 19 let (vir.dach( vir.dach): - moški: 1,0-1, 1,1 mg retinol ekv./dan - ženske: 0,8-0,9 0,9 mg retinol ekv./dan - nosečnice: nice: 1,1 mg retinol ekv./dan -doječe e matere: 1,5 mg retinol ekv./dan PREDOZIRANJE VODI DO STRANSKIH UČINKOV! (glavoboli, povečana jetra-ciroza, motnje rasti, bolečine skeleta, spremembe na koži) * Retinol je transportna oblika vit. A v krvi; 1IE=0.3ug retinola

27 ß- karoten = prekurzor vitamina A, del družine karotenoidov ß- karoten (provitamin) vpliva na povečano sintezo makrofagov ter T-celic ubijalk in pomagalk Je zelo močan antioksidant,, ki lovi proste radikale nastale zaradi UVžarkov in zaradi procesov staranja Spodbudi nastanek snovi, ki uničujejo ujejo rakave celice

28 Zanimivi rezultati epidemioloških študij: Pri ženskah je korenček ek na dan zmanjšal al pojavnost kapi za 68% ß- karoten (iz polovice korenčka ka na dan) zmanjša nevarnost pljučnega raka za polovico tudi pri bivših ih verižnih kadilcih Zmanjšuje možnost za degenerativna obolenja oči, o, katarakto, degeneracijo rumene pege in angino pektoris A carrot a day can keep the surgeon away. (Ameriški pregovor)

29 Študije kažejo, da so karotenoidi najbolj učinkoviti skupaj, v kompleksu,, zato jih je bolje uživati u v obliki svežega ega sadja in zelenjave. Vsi so močni antioksidanti zato neodvisno od tega, da delujejo kot provitamini, zmanjšujejo tudi tveganja za razvoj različnih rakavih obolenj,, predvsem pljučnega raka, raka na požiralniku in želodcu in raka prostate. Kopičijo ijo se v plazmi in maščobnem tkivu. Zaščita je tem večja, čim več jih zaužijemo. Nevarnosti predoziranja ni!

30 Priporočeni vnosi (ß- karoten), odrasli nad 19 let (vir.dach( vir.dach): 10 mg/dan Viri ß- karotena: suhe marelice in breskve, korenje, blitva,ohrovt, špinača, a, bučke, melone, zelena solata, rožnata grenivka Karotenoidov na splošno: temno obarvana zelena zelenjava (špina( pinača, a, brokoli, bučke, ohrovt, stročji fižol, motovilec, regrat, koprive, peteršilj), rumeno/oranžno obarvana zelenjava (korenje, buče, pomaranče, paprika, koruza koruza..), paradižnik

31 Minerali- esencialni Nekateri mikroelementi so močni spodbujevalci IS Povečajo proizvodnjo imunskih celic in pospešijo njihovo delovanje Močna imunostimulanta sta predvsem cink (Zn) in selen (Se) Dobro podporo IS pa predstavljajo tudi železo (Fe), baker (Cu)) in mangan (Mn)

32 Cink - Zn Spodbuja delovanje IS, izdelavo protiteles in T-celic in dejavnost belih krvničk Lahko celo pomladi starajoči i se IS,, saj izboljša a imunske funkcije, ki se po 60 letu hitro slabšajo ajo Raziskava: živali, ki imajo premalo cinka, se ne morejo ubraniti infekcij bakterij virusov in parazitov Raziskava Otroci in odrasli,ki jim primanjkuje cinka so večkrat prehlajeni in bolj dovzetni za infekcije dihalnih poti

33 Priporočeni vnosi, odrasli nad 19 let (DACH): - moški: 10 mg* - ženske: 7 mg - nosečnice: nice: 10mg,, doječe e matere: 11mg Viri: Ostrige,raki,govedina, svinjina, jagnječje je meso, temno puranovo meso, jajca, mleko, sir, polnovredna žita, semena buč in bučk, žitarice obogatene Velja, da je absorbcija cinka iz živil živalskega izvora boljša a kot iz živil rastlinskega. Epidemiološke študije so pokazale, da imajo moški večje izgube cinka prek Izločkov in kože.

34 POZOR! Preveč cinka (več kot 75 mg/dan) zavre delovanje IS!

35 Selen - Se Vpliva na povečanje št. T-celic T ubijalk in pospeši i mobilizacijo celic, ki žrejo tumorske celice Zelo pomemben pri ohranjanju zdrave sperme pri moških (selenocisteini( selenocisteini-proteini reprodukcijskih organov) Sestavina nekaterih telesnih encimov,, ki sodelujejo pri odstranjevanju prostih radikalov Direkten protirakav učinek selena in seleno- proteinov

36 Ocenjene vrednosti za primerne vnose: odrasli nad 19 let (DACH): - Mladostniki, odrasli, nosečnice nice in doječe matere: ug/dan Viri: Brazilski oreščki (2960 ug/100g), meso, ribe, kokošja jajca, tuna, ostriž,klapavice, rakci, polnozrnati izdelki, polnovredna žita, zelenjava (odvisno od oskrbe tal s selenom), rjavi riž,, belo piščan ančje meso,sončni nična na semena, česen,tofu

37 Zanimivi rezultati epidemioloških študij: 200 µg g selena dnevno zmanjša tveganje za razvoj raka prostate za 63%, črevesja za 58% in raka na pljučih za 46%. Smrtnost se je v teh primerih zmanjšala ala za 52%. Ljudje z nizkimi količinami inami selena so skoraj štirikrat pogosteje umirali za kapjo kot tisti, ki so imeli večje količine ine selena. Ljudje z nizkimi količinami inami selena imajo veliko večje možnosti za nastanek astme.. In tudi v drugi študiji, kjer so uživali u 100 µg g selena dnevno, se jim je stanje zelo hitro izboljšalo.

38 Maščobe in omega - 3 m.k. Za IS je pomembna VRSTA in KOLIČINA INA maščob! Prevelik vnos maščob poslabša a imunost, saj je zavrta aktivnost ubijalskih in imunskih celic. Zmanjšanje anje količine ine maščob v prehrani poveča učinkovitost IS Najnevarnejše so rastlinske omega-6 6 maščobe obe, ki jih je v prehrani preveč!! (koruzno in sončni nično no olje,..) Lahko zavirajo nastajanje limfocitov, hitreje oksidirajo in ustvarjajo proste radikale!

39 Omega-3 maščobne kisline so močni spodbujevalci imunskega sistema! Povečajo aktivnost fagocitov,, ki jejo" bakterije! Otroci, ki vsak dan popijejo pol žličke lanenega olja imajo nižjo obolevnost za respiratornimi infekti. Viri: Ikre, laneno olje in semena, modre ribe kot losos, tuna, skuša, sardele, temno-listna zelenjava.

40 Jogurt in ostali probiotični izdelki Jogurt krepi IS ubija in onesposoblja bakterije Pospešuje nastajanje gamainterferona, spodbuja dejavnost ubijalskih celic in pospešuje nastajanje protiteles Žive kulture Lactobacillusa bulgaricusa in Streptococusa thermophilusa in ostalih probiotičnih mikroorganizmov (Bifidus( Bifidus, Acidpohilus)

41 Ostala hrana, ki izboljša odpornost in preprečuje infekcije Šitake : protivirusna snov lentinan je močan imunostimulans Uravnava biološki odziv celic Spodbuja delovanje makrofagov in T-limfocitovT Spodbuja razmnoževanje T-limfocitovT Česen: alicin,naravni naravni antibiotik,, značilno protivirusno, protibakterijsko in antikancerogeno delovanje Česnov izvleček ek je spodbudil makrofage k sintezi večjih količin in snovi, ki ubijajo tumorske c. in mikrobe

42 Začimbe in zelišča Polnovredna žita Kalčki (moč mladega življenja) Jagodičevje Semena in oreščki Alge Aloe vera in izdelki iz nje Med in drugi čebelji pridelki Pikantna hrana: gorčica, pekoča a paprika Ingver uničuje uje viruse gripe Čebula (astma)

43 Za konec naj zaključim z besedami, ki jih je izrekel oče o e moderne medicine Hipokrat: HRANA NAJ BO NAŠE E ZDRAVILO IN ZDRAVILA NAJ BODO HRANA. Hvala za pozornost!