15. april 2010 številka 87

Μέγεθος: px
Εμφάνιση ξεκινά από τη σελίδα:

Download "15. april 2010 številka 87"

Transcript

1 15. april 2010 številka 87 4 Zaključni račun Mestne občine Murska Sobota 6 Čezmejni projekt 3Parki 8 Kmalu odprtje podvoza na Lendavski 9 95-letnica dr. Antona Vratuše 11 Skrinje odkritij za pomurske vrtce 20 Velikonočne delavnice in razstave 28 Prireditve ob svetovnem dnevu Romov 30 Obetajoče leto za Atletski klub Panvita 31 Mura 05 z novim vodstvom

2

3 Spoštovane občanke, spoštovani občani! V tokratnem kotičku bom napovedal in na kratko predstavil koledar dogodkov, ki se bodo zvrstili od maja do septembra letos. 30. aprila bo v mestnem parku že tradicionalno kresovanje, ki ga v sodelovanju z Mestno občino Murska Sobota organizira Zveza svobodnih sindikatov Pomurja. Kresovanje bo spremljal otroški in glasbenozabavni program, poskrbljeno pa bo tudi za dobro kulinariko. Starši boste imeli priložnost, da svoje nadobudneže ponovno pripeljete v mestni park 22. maja, ko se bo na zelenici pred gradom odvijal že tretji Družinski piknik. Spremljali ga bodo bogat otroški program, ustvarjalne delavnice ter športno-zabavna tekmovanja za vso družino. 29. maja bo v središču mesta Bogračiada, tradicionalno tekmovanje v kuhanju bograča. V dneh od 24. do. 27 junija bo sledil Festival Soboški dnevi, pozdrav poletju z raznolikim glasbenim in kulturnim programom za vse generacije in okuse na več lokacijah v mestu ter z osrednjim dogajanjem na velikem odru na prostem sredi mestnega parka. Že tradicionalno bodo festival odprli mladi. Priložnost nastopa bodo prvi dan festivala dobili mladi domači glasbeni izvajalci, naslednji dan pa se bo s posebnim mladinskim programom tudi letos obeležil konec šolskega leta, ko je v Soboškem parku že po tradiciji zelo živahno. V petek, 25. junija, bomo v okviru festivala posebej obeležili dan slovenske državnosti z nagovorom, ki mu bo sledil že tradicionalni ognjemet. Vrhunec dogajanja bo sobotni večer, ki bo na prizorišče pritegnil prav vse generacije. Zaključni dan festivala pa bo pred gradom mogoče začutiti tudi pridih svetovnega nogometnega prvenstva v Južni Afriki. Festival bo spremljala množica sočasnih prireditev, med katerimi jih bo posebej veliko športnorekreativnega značaja. Tako bodo v času festivala potekale tradicionalne vodne igre, na katerih vsako leto sodelujejo tudi predstavniki krajevnih skupnosti, mestnih četrti in predstavniki pobratenih mest. Poleg teh iger pa bodo krajevne skupnosti Nemčavci, Polana in Markišavci organizirale še vaške igre. Takoj po končanem festivalu se bo na Trgu kulture pričelo Soboško poletje. Deset petkovih glasbenih večerov na Trgu kulture bo v juliju in avgustu postreglo z raznolikim programom: s svetovno znanimi baladami in romancami, slovenskimi popevkami, etnom, tangom, mariachijem ter tudi z jazzom in klasično glasbo, izvedeno z baročnimi glasbili. Sobotne večere vam bomo skušali popestriti z glasbenimi prireditvami v sklopu Soboških noči na bazenu. Zaključek letošnjih poletnih dogajanj bo veliki koncert na mestnem stadionu v Fazaneriji, ki se bo zgodil ob začetku novega šolskega leta. Vstop na vse prireditve (razen zaključnega koncerta, ki pa bo imel tudi dobrodelno noto), bo prost. Mestna občina Murska Sobota kot organizatorica prireditev bo z njimi ponovno poskrbela, da bo Murska Sobota čez poletje postala pravo festivalsko mesto, ki bo svojim občankam in občanom ter ostalim obiskovalcem ponudilo bogat program glasbenih in kulturnih prireditev ter pestrih obfestivalskih vsebin. Vaš župan Anton Štihec Ob dnevu upora proti okupatorju vsem občankam in občanom Mestne občine Murska Sobota čestitam in vabim na občinsko proslavo v počastitev državnega praznika, ki bo v petek, 23. aprila 2010, ob 19. uri v grajski dvorani. 3 april 2010

4 MESTNI SVET Mestni svet o oskrbi Pomurja s pitno vodo Peter Peterka Mestni svetniki so se 22. marca 2010 sestali na tretji izredni seji, ki je bila sklicana zaradi kratkega roka za podpis prvega aneksa k pogodbi o izgradnji in obratovanju ter skupnem upravljanju regionalnega sistema oskrbe pomurskega prebivalstva s pitno vodo. Podpis aneksa je bil pogoj za prijavo in s tem pridobitev sredstev iz kohezijskega sklada EU v obdobju Na kratko, gre za izgradnjo tako imenovanega pomurskega vodovoda. Vodja Oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor Nada Cvetko Török je uvodoma pojasnila razloge za sklenitev aneksa k zgoraj omenjeni pogodbi, ki jo je Mestna občina Murska Sobota z ostalimi pomurskimi občinami in Ministrstvom za okolje in prostor sklenila 21. januarja Pomurske občine so leta 2007 bile s strani Ministrstva za okolje in prostor seznanjene o potrebni spremembi pogodbe. Bistveni razlog za sprejetje aneksa je bil v spremembi zakonodaje, še posebej na področju kohezijske politike. Nova pravila in predpisi določajo, da je investitor projekta lahko samo občina, ne pa upravljavci. Predlog Ministrstva za okolje in prostor je med drugim bil, da se enotni sistem vodooskrbe v Pomurju razdeli na tri podsisteme, bolj znane kot sistemi A, B in C. Prvi poimenuje murskosoboški, drugi prleški in tretji lendavski del. Posledično to pomeni, da bomo imeli tri upravljavce omrežij, država pa lahko po novih določilih nastopa samo kot sofinancer, zato ne more biti financer 20-odstotnega davka na dodano vrednost, zato ga po novem financirajo občine. V pristojnosti občin bo tudi oblikovanje skupne cenovne politike v skladu z zakonom in drugimi določili. Na izredni seji je bil prisoten tudi predstavnik Komunale Boštjan Zver, ki je spregovoril o cenah vode. Povedal je, da bodo v letošnjem letu poleg obstoječih postavk vpeljali tudi omrežnino. Ta predstavlja bistveni znesek, ki bo fiksen in neodvisen od količine porabljene vode. To pomeni, da bo štiričlanska družina, ki zdaj plačuje 10 evrov, po novem plačala še dodatne štiri evre. Ko bo zgrajen celoten sistem, se cena ne bo bistveno spremenila, je na koncu poudaril Zver. Mestni svetniki in svetnice so pooblastili župana Antona Štihca za podpis aneksa k pogodbi. Župani pomurskih občin so podpisali aneks naslednji dan v Hotelu Radin v Radencih. Dogodka sta se udeležila minister za okolje in prostor Roko Žarnič ter minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Henrik Gjerkeš. Rok za predvideni začetek gradnje prepotrebnega vodovoda je leto 2012, zaključek pa je predviden za leto Dan, na katerega je bila sklicana izredna seja, ima tudi pomenljivo vrednost, saj je 22. marec svetovni dan voda, ki opozarja, da je voda vir življenja in da moramo skrbeti predvsem za ohranjanje vseh njenih oblik. Lahko bi tudi rekli, da je pomurski vodovod vitalnega pomena za zdravje ljudi in zagotavljanje zdravega življenjskega okolja. In k temu bo pripomogla čim prejšnja izgradnja prepotrebnega pomurskega vodovoda. Zaključni račun proračuna za leto 2009, spremembe lokacijskih načrtov in imenovanja Peter Peterka Na 28. redni seji mestnega sveta, ki je potekala 8. aprila, je bilo prisotnih 24 mestnih svetnikov in svetnic, ki so obravnavali enajst točk dnevnega reda. Med drugim so potrdili zaključni račun proračuna za leto 2009 in sprejeli nekaj odlokov za spremembo lokacijskih načrtov. Na dnevnem redu pa so bila tudi kadrovska imenovanja. Po potrditvi zapisnika minule seje je bil na vrsti zaključni račun proračuna za leto Vodja Oddelka za proračun in finance Slavko Domjan je uvodoma podal obrazložitev predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov proračuna Mestne občine Murska Sobota za leto Skupni prihodki so za leto 2009 bili realizirani v višini nekaj čez 15 milijonov evrov od predvidenih 24 milijonov. Kapitalski prihodki so bili realizirani v višini ,22 evrov, kar predstavlja 18,6 odstotka realizacije načrta. Od teh so bili najvišji prihodki od prodaje stavbnih zemljišč. Bistveni del predstavljata prodaja v SOIC (Wolford) in prodaja zemljišča Zavarovalnici Triglav. Izpad načrtovanih prihodkov iz tega naslova pa je posledica neuspešnih prodaj zemljišč v SOIC. Kljub nizkim cenam na razpisih se nanje ni prijavil nihče, pojasnjuje Domjan in ocenjuje, da je nestabilnost na finančnih trgih povzročila popoln zastoj investicij v nepremičnine. Neprodana zemljišča so tako ostala v občinski lasti in bodo predmet prodaje v letu Svetniki in svetnice so pri realizaciji zaključnega računa proračuna zavzeli stališče, da bi lahko bilo bolje. Predvsem so bili mnenja, da je izhodišče 24 milijonov na prihodkovni strani bilo ocenjeno previsoko. Kot je dejal mag. Marjan Gujt, so v LDS-u na to opozarjali. V SDS-u pa so ocenili, da je nizka realizacija posledica krize in neučinkovitega dela občinske uprave. april

5 MESTNI SVET Po razpravi je direktor občinske uprave Bojan Petrijan podal nekaj dodatnih obrazložitev. Pojasnil je, da so proračun pripravljali v letu Torej so se kapitalski prihodki predvidevali v omenjenem letu, in sicer»na podlagi odgovornega in temeljitega premisleka«. Kot pravi, je v letu 2009 prišlo do drastičnih sprememb na področju investicij gospodarskih družb, saj se večina ni odločala za investiranje, kar se je na koncu odrazilo v zaključnem računu. Poudaril je, da občinska uprava ni sedela križem rok, temveč je naredila vse, kar je bilo možno. Kot je Petrijan pojasnil v nadaljevanju, so na primer aktivnosti, ki so jih speljali v okviru prodaje zemljišč v SOIC, bile večkrat ponovljene javne dražbe, kjer ponudnikov ni bilo; poslan dopis s povabilom na javno dražbo na sto naslovov gospodarskih podjetjih v Sloveniji, tudi podjetjem z veliko dodano vrednostjo, kot je denimo Akrapovič, ponudbo so poslali tudi podjetju Ernst&Young (New York), vendar so vsi ti poskusi ostali brez pozitivnih odgovorov. Zaključni račun proračuna so svetniki in svetnice na koncu sprejeli z 21 glasovi za in nobenim proti. V nadaljevanju so obravnavali tri odloke, med njimi tudi odlok o spremembah lokacijskega načrta za ožje mestno središče, natančneje za področje, kjer se nahajata avtobusna postaja in gramozirano parkirišče. Nov kompleks objektov je členjen na tri stavbne mase nad skupno podzemno garažo, in sicer poslovni, stanovanjski in trgovski del. V stanovanjskem objektu se uredi 49 novih stanovanj velikosti med 60 in 80 m 2, so pa tudi manjša in v zgornji etaži tudi večja s prostornimi terasami. Skupna površina stanovanj je 3550 m 2. V pritličju se uredi 1702 m 2 javnih lokalov s poslovnimi, trgovskimi in storitvenimi programi, v poslovnem delu je 2620 m 2 poslovnih površin. Za vse te programe bo v kleti na voljo 146 parkirnih mest, ustrezno število shramb ter arhivov. Povezavo med Zvezno in Slomškovo ulico predstavlja pokrita javna pasaža za pešce v trgovskem delu. Dovoz do podzemne garaže je iz Slomškove ulice. Ob izgradnji kompleksa se bodo dokončno uredile tudi zunanje javne površine. Člani Odbora za urbanizem in urejanje prostora ter gospodarsko infrastrukturo so si postavili vprašanje, kaj se bo zgodilo z investitorjem v primeru, da ne bo začel z izgradnjo novega kompleksa, kajti v pogodbi med investitorjem in občino niso predvidene sankcije. Nekateri svetniki so pred govornico izrazili željo, da se projekt izgradnje čim prej začne uresničevati, zato bi vsakršno dodatno omejevanje tega investitorja bilo nesmiselno. Nenazadnje je na tem prostoru omogočal brezplačno parkiranje. Župan Anton Štihec je povedal, da je investitor jasno nakazal, da ima tukaj interes zgraditi omenjeni objekt.»kaj pa, če ne bo? V pogodbi ni določeno nič, je pa moralna obveza investitorja. Menim, da partner projekt želi uresničiti,«je pojasnil župan. Pri deveti točki o kadrovskih zadevah so bili aktualni imenovanja in nagrade. Svetniki in svetnice so tako za vršilca dolžnosti direktorja javnega zavoda Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota za obdobje šestih mesecev imenovali Štefana Cigana, sicer zaposlenega v murskosoboški občinski upravi. V upravni odbor javnega zavoda Razvojni center Murska Sobota so kot predstavnike ustanovitelja imenovali Dušana Bencika, mag. Roberta Celca, Rudolfa Horvata in Antona Štihca. V svet zavoda Center za socialno delo Murska Sobota so kot predstavnika lokalne skupnosti imenovali Gorana Miloševiča in v Projektni svet javnega zavoda Maribor 2012 Evropska prestolnica kulture mag. Brigito Perhavec. Nov prodajni center Tehnocolor Podjetje Tehnocolor je odprlo vrata svojega prodajnega centra v Murski Soboti v marcu. Specializirana trgovina, v kateri ponujajo vse za zaključna dela v gradbeništvu, vodovod in centralno kurjavo ter železnino je v prostorih prejšnje trgovine v Lendavski ulici 29. Direktor podjetja Tehnocolor Branko Kuhar Ob odprtju novega prodajnega centra smo se pogovarjali z direktorjem podjetja Tehnocolor Brankom Kuharjem. Kako to, da sta nastali dve podjetji praktično na eni lokaciji? V dogovoru s prejšnjim lastnikom sem se odločil ustanoviti novo podjetje Tehnocolor. Podjetje iz Kranja se bo še naprej ukvarjalo z veleprodajo svojega programa na isti lokaciji. Novo, domače podjetje Tehnocolor, v katerem sem večinski lastnik, pa bo nadaljevalo druge dejavnosti. Torej, če povzamem, boste dobili v prodajnem centru Tehnocolor vse za zaključna dela v gradbeništvu, za fasade, omete, notranje in zunanje barve ter specialne barve za zaščito kovin. Tu moram omeniti, da imamo posebej ugodne izolacijske plošče iz stiropora za fasade in tla lastne blagovne znamke Tehnopor. Dajemo namreč 45-odstotni popust. Na oddelku vodovoda in centralne kurjave smo se kadrovsko bolj okrepili s poudarkom na strokovnosti in še širši ponudbi blaga. Naj povem, da smo na tem oddelku začeli sami direktno iz Nemčije uvažati blago, ki je vrhunske kakovosti in cenovno zelo ugodno. Na oddelku železnine smo poleg dosedanje ponudbe še povečali izbiro nerjavečega jekla (rostfrei), ki prihaja k nam iz daljne Švedske. Skratka, v teh kriznih časih skušamo regiji ponuditi odličen servis s kakovostnimi materiali priznanih domačih in tujih proizvajalcev. Ali v teh kriznih časih in pri poplavi trgovin in trgovskih centrov to ni preveč tvegana odločitev? No, mogoče bi vam odgovoril prav tako z vprašanjem: Ali se ljudje ne kalijo prav v težkih časih? Sicer pa, če vzamemo lastniško strukturo trgovskih centrov v Sloveniji, vidimo, da izhaja lastnina predvsem iz Ljubljane, Gorenjske ali Celja. Tu so seveda tudi tuja trgovska podjetja. Včasih smo imeli v regiji kar nekaj domačih trgovskih podjetij, za katera moramo žal ugotoviti, da so jih pokupila trgovska podjetja, ki so blizu centra moči. Še vedno pa mislim, da je v tej regiji dovolj sposobnega kadra, ki se bo s svojim znanjem, odličnostjo in fleksibilnostjo na trgu znal boriti za kupce. Upam, da se tudi kupci strinjajo, da je koristno, če kak evro več ostane domači regiji. Kaj bi dodali še za konec najinega pogovora? Že do sedaj smo poslovali z več kot 200 različnimi podjetji oziroma obrtniki. Želimo si, da bi se število kupcev še povečalo, zato vabimo vse, ki si želite prenoviti svoj dom znotraj ali obnoviti zunanjost hiše, da se oglasite v našem prodajnem centru v Lendavski 29 in se prepričate o pestri ponudbi. Oglasno sporočilo 5 april 2010

6 AKTUALNO Evropska sredstva za zelene površine v treh mestih Karlo Vratarič Murska Sobota, Gornja Radgona in Körmend bodo sodelovali pri čezmejnem projektu 3Parki/3Park. V okviru tega projekta je skoraj dva milijona evrov namenjenih revitalizaciji obstoječih zelenih površin in vzpostavitvi novih. Pomurski mesti Murska Sobota in Gornja Radgona ter madžarski Körmend so se povezali v projektu 3Parki. Cilj projekta je dvig javne zavesti o bogastvu in pomenu parkov v urbanem okolju ter vzpostavitev učinkovitega sistema upravljanja z njimi.»zelena nit projekta je ureditev zelenih površin, predvsem mestnih parkov in gozdov, ter osveščanje in promoviranje učnih in rekreacijskih poti, ki smo jih že ali jih še bomo vzpostavili,«pravi vodja projekta Nada Cvetko Török. Poleg revitalizacije obstoječih zelenih površin bodo urejene tudi nove, v sklopu projekta pa načrtujejo še pohodniške poti, kolesarski sistem, ki bo vpet v parke, in rekreacijske površine. Projekt je vreden 1,9 milijona evrov, 85 odstotkov sredstev zanj so pridobili iz evropskega sklada za regionalni razvoj, deset odstotkov sredstev bo zagotovila država, ostalo pa partnerji v projektu. Mestna občina Murska Sobota mora poskrbeti za 660 tisoč evrov stroškov, od tega mora sama občina zagotoviti 33 tisoč evrov. Četrti partner v projektu je Razvojni center Murska Sobota, ki je zadolžen za tehnično koordinacijo in administrativno podporo projektu. V Murski Soboti bodo v sklopu projekta v mestnem parku sanirali poškodovana in zasadili nadomestna drevesa, označili posebne rastlinske vrste, izdelali učne poti z informacijskimi tablami in postavili biološko čistilno napravo ob ribniku. Revitalizacija je predvidena tudi v gozdu v Fazaneriji, kjer bodo med drugim obnovili trim stezo in vzpostavili učne poti. Na obrobju mesta, med nakupovalnim središčem in Ekonomsko šolo v južnem delu območja SOIC, bo na površini dobrih dveh hektarjev nastal nov park z urejeno potjo in urbano opremo, obnovljen bo topolov drevored proti Rakičanu, v promocijske namene pa bodo izdelali še dokumentarni film o življenju v parkih. Počitnice na morju! Pohitite in izkoristite popuste za zgodnje rezervacije! Prvomajske počitnice Ugodna in raznolika ponudba počitnic ob morju Akcijske ponudbe Letalske karte Križarjenja Obiščite nas v BTC Murska Sobota, Poslovalnica TA KLAS BTC T: 02/ , E: klas.btc@apms.si april

7 Ponovna javna razgrnitev za območje»za vaškim domom«v Bakovcih AKTUALNO V prostorih Mestne občine Murska Sobota ter v prostorih vaškega doma v Bakovcih poteka ponovna javna razgrnitev osnutka občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za območje»za vaškim domom«v Bakovcih. Prvič je gradivo bilo razgrnjeno v juliju in avgustu Takrat je v območje obdelave bilo umeščenih petindvajset objektov za namen stanovanjske gradnje. Razlog za ponovno javno razgrnitev je umestitev dodatnih sedmih stanovanjskih objektov in v manjšem obsegu dodatnih poti k nekaterim novim objektom. Po presoji prostorskega načrtovalca in Krajevne skupnosti Bakovci se je ugotovilo, da se v razpoložljiv prostor lahko umesti še dodatno število objektov. S tem bosta bistveno bolj izkoriščena prostor in komunalna infrastruktura, ki jo je za to območje treba zgraditi. Ker je že bil zasnovan tudi program opremljanja zemljišča s komunalno infrastrukturo, je bilo ugotovljeno, da se z večjim številom objektov zmanjša komunalni prispevek na posameznega investitorja, kar bo zagotovilo večjo privlačnost za zainteresirane graditelje. V skladu s prostorsko zakonodajo se zaradi spremenjenega gradiva izvedeta ponovna javna razgrnitev in javna obravnava, tako da se lahko javnost izreče tudi o teh spremembah. Korigirano gradivo je ponovno javno razgrnjeno in na ogled od 30. marca 2010 do 29. aprila 2010 v prostorih občinske zgradbe Mestne občine Murska Sobota v drugem nadstropju ter na sedežu Krajevne skupnosti Bakovci, Partizanska ulica 38, v vaško-gasilskem domu. V času javne razgrnitve lahko dajo pisne pripombe vse pravne ali fizične osebe oziroma vsi zainteresirani najkasneje do vključno četrtka, 29. aprila Pripombe in pobude se lahko vpišejo tudi v knjigo pripomb na razgrnitvenih mestih oziroma se naslovijo na Oddelek za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe Mestne uprave Mestne občine Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, Murska Sobota. Ponovna javna obravnava je bila opravljena 14. aprila Vpogled v gradivo je možen tudi na spletnem naslovu Angelca Dokl-Mir, univ. dipl. inž. arh., višja svetovalka I za prostorsko in urbanistično načrtovanje 7 april 2010

8 AKTUALNO Odprtje podvoza na Lendavski ulici morda že prihodnji mesec Karlo Vratarič S prvimi pomladnimi sončnimi žarki so oživela tudi gradbišča. Eno od teh je tudi izvennivojsko križanje železnice in ceste na Lendavski ulici v Murski Soboti. Trenutno so izvajalci opravili čez osemdeset odstotkov vseh del; če bo vreme ugodno za zaključna dela, pa bi bil podvoz lahko odprt že prihodnji mesec. Zaradi ugodnih vremenskih razmer konec lanskega leta je izvajalec del SGP Pomgrad pred zimo nabral za dva do tri tedne časovnih rezerv. Ker pa so zimske razmere v letošnjem letu trajale dlje časa, so z deli nadaljevali kasneje.»načrtovali smo, da bomo v začetku februarja že nadaljevali z deli. Zaradi vremenskih razmer ni bilo tako, zato smo lahko intenzivno nadaljevali z delom šele v marcu. Iz navedenega razloga pri dokončanju objekta pričakujemo manjšo zamudo. Storili bomo vse, da podvoz dokončamo kar najhitreje, vsekakor pa lahko otvoritev pričakujemo v mesecu maju,«pravi direktor Pomgrada Tadej Ružič. Izvennivojsko križanje ceste in železniške proge ter krožišče pri Industrijski ulici že dobivata končno podobo, saj je opravljenih že več kot osemdeset odstotkov vseh del. Preostala so le še zaključna dela, med katere sodijo izolacije in asfaltiranje ter prometna in krajinska ureditev. Ti postopki zahtevajo lepo vreme in ugodne temperature. Zaključna dela utegnejo občasno motiti promet ob gradbišču, zato gradbinci prosijo za strpnost.»želimo si, da bi razumevanje stanovalcev in udeležencev v prometu bilo tako, kot smo ga bili deležni do sedaj,«dodaja Ružič. V Murski Soboti čez tri leta nov upravni center Karlo Vratarič Število upravnih zadev se je po nekajletnem naraščanju ustalilo, zaposleni v Upravni enoti Murska Sobota niso več tako obremenjeni, z njihovim delom pa so stranke zadovoljne, kar kaže tudi anketa kakovosti storitev. Negativno je bila ocenjena le urejenost prostorov, opreme in okolja. V Upravni enoti Murska Sobota je v preteklem letu storitve iskalo nekaj več kot 57 tisoč državljank in državljanov. Trenutno je v upravni enoti zaposlenih 86 upravnih delavcev z izobrazbo, ki zadovoljuje vsem zahtevam po Zakonu o upravnem postopku in odredbah.»glede na to, da so rezultati ugodni, da so z našim delom zadovoljne stranke in da so relativno zadovoljni zaposleni, ne posegamo v organiziranost in ne spreminjamo organizacijske sheme,«pravi načelnik UE Murska Sobota Geza Farkaš. Kakovost storitev so stranke ocenile z oceno 4,59 (najvišja 5). Število upravnih zadev se je po tem, ko je v zadnjih dveh letih preseglo mejo 20 tisoč postopkov, v lanskem letu spustilo pod njo. Rešili so 97,86 odstotkov zadev, s tem rezultatom pa so v murskosoboški upravni enoti zadovoljni. Pri zaostankih so bili statistično slabši, kot so načrtovali, saj 40 nerešenih zadev predstavlja 0,2-odstotni delež, kar je za 0,15 odstotne točke slabši rezultat od načrtovanega. Do zaostankov je prišlo pri kompleksnejših zadevah, kot so izdajanje odločb o statusu zavarovanega območja, kjer čakajo povratnice iz tujine, ter komasacije. Občutno manjše je število drugih upravnih nalog, ki jih je bilo v letu 2009 samo 81 tisoč, leto poprej pa kar 28 odstotkov več. Razlog za takšno zmanjšanje je zaključen vnos podatkov v matični register marca lani. Vedno bolj se uporablja tudi 139. člen ZUP-a, ki dovoljuje neposredno izmenjavo podatkov, tako da je bilo v lanskem letu izdanih za 19 odstotkov manj potrdil. Če je bilo pred kratkim odprtih denacionalizacijskih postopkov še pet, sta zdaj nerešena ostala le še dva postopka. Lani je na zadovoljstvo načelnika Farkaša prišlo do premikov pri reševanju prostorske problematike, saj so pogoji dela v zdajšnjem objektu skoraj nemogoči. Na območju stare ekonomske šole bodo po rušenju šolskega objekta na 4000 kvadratnih metrih zgradili nove prostore za upravno enoto, vse inšpekcijske službe in geodetsko upravo. Z javnim razpisom je bil za ureditev projektne dokumentacije izbran arhitekt Bojan Lebar, ki je pripravil idejno zasnovo, ki je trenutno v fazi pregleda in potrditve pri bodočih uporabnikih centra. Odkup zemljišč, ki so zdaj v lasti murskosoboške občine, je predviden še v letošnjem letu, rušitev šole naj bi sledila naslednje leto, nov center pa bi naj bil vseljiv do leta april

9 95-letnica akademika dr. Antona Vratuše AKTUALNO Aleksandra Grah V Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota je marca potekala slavnostna prireditev ob velikem jubileju, 95-letnici dr. Antona Vratuše, častnega občana Mestne občine Murska Sobota. Priznan akademik je bil rojen leta 1915 na Dolnjih Slavečih, v Občini Grad. Že zelo zgodaj se je odločil, da se želi učiti in študirati. Leta 1941 je diplomiral na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete v Ljubljani in še istega leta dosegel doktorat znanosti z disertacijo»levec in Ljubljanski zvon«. Leta 1950 je ob delu končal tretjo stopnjo študija iz družbenih ved na Visoki politični šoli v Beogradu. V svojem življenju je objavil več kot 350 razprav in člankov. Prireditev se je pričela z uvodnim pozdravom gostitelja direktorja knjižnice Jožeta Vugrinca. Nato so se z nekaterimi utrinki iz življenja dr. Antona Vratuše predstavili otroci z Osnovne šole Grad, ki so z recitalom obudili njegove mladostne spomine. Za kulturni vložek je poskrbela vokalna skupina Bel Canto pod umetniškim vodstvom Gabriele Bratina. Slavnostni govornik je bil Milan Kučan, nekdanji predsednik Republike Slovenije, ki je izpostavil več vidikov življenja in dela dr. Antona Vratuše. Med drugim se je spraševal, kaj je najbolj vplivalo na Vratuševo svetovljansko držo in širino njegovih misli. Slavljencu sta čestitala tudi murskosoboški župan Anton Štihec in župan Občine Grad Daniel Kalamar. Posebnim željam so se pridružili tudi Ernest Ebenšpanger in Marjan Šiftar, predstavnika Ustanove Dr. Šiftarjeve fundacije Petanjci, ter dr. Mitja Slavinec. Po uvodnih recitalih je sledila predstavitev knjige Mirka Munde»V svet po veliki, beli cesti: 95 let akademika dr. Antona Vratuše«. Knjigo so izdali pri murskosoboški Založbi Franc-Franc in Šiftarjevi fundaciji, je pa novinarski reportažni portret, zato je delo še toliko pomembnejše. Podrobneje so ga predstavili dr. Anton Vratuša, prof. Franci Just in avtor Mirko Munda. Knjiga je razdeljena v tri dele; prvi del nosi naslov»življenjepis«, drugi del»pričevanja«, tretji del knjige pa obsega bibliografijo, ki jo je v zelo kratkem času uspel zbrati in urediti Franc Kuzmič.»V približno sedmih letih najinega skupnega delovnega druženja sem dr. Vratuša spoznal kot osebnost, ki želi prisluhniti izkušnjam in znanju drugih ter ki pri vodenju projektov skuša sinergično združiti ustvarjalne sile,«je dejal Just. Tudi slavljenec je izrekel nekaj besed, med drugim se je dotaknil političnega dogajanja:»zelo bi bil vesel, če bi današnja politika svoje sklepe osnovala na znanosti, na argumentih, ne pa na medsebojnih prepirih.«poudaril je še pomen vztrajnosti:»tudi v najhujšem položaju ne smemo priznati, da ni izhoda. Če je človek čvrsto na lastnih nogah, če ostane zvest sam sebi, ga najde. In ni težave, ki je ne bi bilo mogoče odpraviti.«povedal je še, da je posameznikov položaj v družbi odvisen predvsem od njegovega prispevka družbi. 65 let po koncu druge svetovne vojne Letos bomo praznovali 65-letnico konca druge svetovne vojne in osvoboditve Slovenije. 9. maj v Evropi praznujemo kot dan zmage, letos pa naj bi v počastitev obletnice konca vojne pripravili še več slovesnosti. Tako bo v Ljubljani ZZB NOB na ta dan organiziral vseslovensko spominsko proslavo. Prekmurje je bilo prvo osvobojeno ozemlje v Sloveniji v letu 1945, Murska Sobota pa prvo mesto v Sloveniji, saj je bila osvobojena 3. aprila Pred petimi leti smo ob takratni 60-letnici v Murski Soboti zelo svečano počastili ta dogodek z osrednjo proslavo na Trgu zmage. Letos se bomo zgodovinskega dogodka ponovno spomnili na vsakoletni proslavi ob počastitvi državnega praznika dneva upora. Proslava bo 23. aprila v grajski dvorani v Murski Soboti. Na dan zmage, 9. maja, Mursko Soboto vsako leto obiščejo ruske in ukrajinske delegacije, ki z Mileva Veren županom in predstavniki Zveze borcev Murska Sobota med krajšo slovesnostjo položijo vence k spomeniku zmage v Murski Soboti in spominskim obeležjem NOB ter grobnici vojakov Rdeče armade na murskosoboškem pokopališču. Tudi letos bomo v Murski Soboti svečano počastili spomin na osvoboditev in konec druge svetovne vojne. Vabimo vas na obe praznovanji! 9 april 2010

10 AKTUALNO Slovensko ulico bo krasila fontana Tadej Kirinčič Najprepoznavnejša ulica v Murski Soboti letos doživlja temeljito prenovo, ki predvideva ureditve pešpoti, kolesarske steze, gostinskih letnih vrtov in paviljonov, prostorov za druženje, zelenih površin ter drobne urbane opreme. Sama prenova Slovenske ulice je bila načrtovana v treh fazah, dve sta že bili realizirani, tretja pa je ravno v teku. V okviru prvih dveh je prenove bil deležen del ulice med križiščem z Ulico Arhitekta Novaka ter Šopingom, kar je Mestno občino Murska Sobota stalo 567 tisoč evrov. Tretja faza predvideva ureditev dela ulice pred Šopingom, zaključila pa naj bi se do konca leta, ko bo tam postavljena tudi fontana. V prihodnjih letih načrtujejo še ureditev preostalega dela Slovenske ulice, torej vse do križišča z Lendavsko ulico. Za prenovo Slovenske ulice so se na mestni občini odločili, ker bi radi ponovno oživili ulico, ki predstavlja samo središče mesta, zato v mestnem središču sčasoma načrtujejo tudi spremembo prometnega režima. Slovenska ulica bo predvidoma postala enosmerna ulica, po njeni vzporednici, Kocljevi ulici, pa naj bi potekal dvosmerni promet. Nada Cvetko Török, ki na Mestni občini Murska Sobota vodi Oddelek za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe, je povedala, da z urbanistično arhitektonsko ureditvijo eni najpomembnejših ulic v središču mesta želijo dati bolj urban, mestni značaj ter dvigniti kakovost bivanja v mestu. Že pred časom so na območju Slovenske ulice predvideli sedem paviljonov enotnega videza, vendar je dosedanje povpraševanje, predvidoma zaradi pogojevanja časa najema, majhno. Zaenkrat je namreč zaseden le eden. Sedaj so za paviljone uvedli mesečne najemnine, zato upajo, da bo nov pogoj najema pritegnil več najemnikov. Cankarjeva ulica 73, 9000 Murska Sobota Tel.: (031) Oplemenitimo gradnjo. ZAVAROVALNO ZASTOPANJE BMW 2005/06 R. CLIO 2007 OPEL ASTRA 2003 PRODAJA VOZIL MENJAVA VOZIL ODKUP VOZIL PREPIS VOZIL UREJANJE KREDITA BMW 525 d avtomatic letnik 2005/ ,- RENAULT CLIO 1.2 letnik ,- OPEL ASTRA 1.4 letnik 2003 LEASING NAJBOLJŠA PONUDBA: - KERAMIČNIH PLOŠČIC - SANITARNE OPREME - OGREVANJE IN VODOVOD SALON KERAMIKE IN KOPALNIC MURSKA SOBOTA VSE NA ENEM MESTU!!! (izmere, svetovanje, izrisi, izvedba) VW PASSAT ,- VW PASSAT 1.9 TDI VAR. letnik ,- Delovni čas: pon - pet: sob: PE Tišinska ulica 14, 9000 Murska Sobota Tel.: (02) , GSM , fax milan.muler@gmail.com Štefana Kovača 23, Murska Sobota T: F: april

11 Pomurski vrtci prejeli skrinje odkritij AKTUALNO Karlo Vratarič Desetega marca je v enem od murskosoboških enot vrtca podjetje Siemens v sodelovanju s šolskim ministrstvom podelilo t. i. skrinje odkritij. Gre za skupek didaktičnih pripomočkov, ki jih bo prejelo vseh 105 enot pomurskih vrtcev. Fundacija Siemens Stiftung, ki je pomurskim vrtcem podarila omenjene skrinje, je bila kot dobrodelna fundacija v okviru podjetja Siemens ustanovljena septembra Minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič je na podelitvi skrinj odkritij poudaril pomen dostopa do znanja za vse. Ta je še zlasti bistven v regijah, ki jih je gospodarska kriza najbolj prizadela, saj manjša gospodarska moč velikokrat vodi tudi k družbeni, kulturni in predvsem izobrazbeni izključenosti.»siemensove pobude sem bil še posebno vesel, ker so ministrstvu dali popolnoma proste roke pri odločanju, kam s temi 105 skrinjami odkritij. Po premisleku smo se odločili, da gredo v Prekmurje,«je odločitev pojasnil dr. Lukšič. Skrinje odkritij so skupek didaktičnih pripomočkov, razvitih posebej za predšolske otroke, ki vsebujejo pripomočke za izvajanje 22 preizkusov s področja energije, elektrike, okolja in zdravja.»naša donacija bo vrtcem v Sloveniji omogočila dostop do izobraževalnih pripomočkov, s katerimi bodo že v najzgodnejših letih lahko odkrili in spodbujali znanstvene talente otrok,«je med drugim povedala izvršna direktorica in članica uprave Siemens Stiftung Ulrike Wahl. Skrinje odkritij že uporabljajo vrtci v 30 državah na različnih kontinentih, ki so jo prejeli v okviru širših regionalnih projektov, običajno v sodelovanju z neprofitnimi ustanovami. V prosti prodaji jih ni moč kupiti, Siemensova donacija pa je vredna nekaj manj kot 30 tisoč evrov.»dolžnost vrtca je, da otroke vzpodbujamo ter negujemo radovednost in raziskovalni duh, ki ju lahko odkrijemo v vsakem otroku. Pri večini aktivnosti za spoznavanje določene dejavnosti ne potrebujemo posebnih pripomočkov, za spoznavanje naprednega sveta in tehnologije pa jih. Zato nam bo skrinja odkritij v našem vrtcu in tudi drugje zelo prav prišla,«je na simbolični podelitvi povedala ravnateljica Vrtca Murska Sobota Bernardka Marič in dodala, da bodo zdaj imeli pomurski otroci enake možnosti. V imenu vseh pomurskih županov se je za donacijo zahvalil tudi župan Anton Štihec. Po krajši slovesnosti so otroci skupaj z visokimi gosti takoj preizkusili nove pripomočke. Waldorfske gimnazije v Rakičanu še ne bo Karlo Vratarič Po dobro obiskanem februarskem informativnem dnevu waldorfske šole iz Ljubljane se je zdelo, da bi že jeseni lahko tudi v Pomurju imeli zasebno gimnazijo. A ker so na šoli prejeli le eno prijavnico, jeseni tega programa v našem okolju še ne bo. Pred časom se je v Pomurju izkazal interes po izobraževanju po waldorfski pedagogiki, in sicer v vrtcu in gimnaziji, ne pa tudi v osnovni šoli, zato je ljubljanska waldorfska šola februarja na Biotehnični šoli v Rakičanu organizirala informativni dan, ki je bil dobro obiskan, na njem pa so podrobneje predstavili program in usmeritve šole. Za ustanovitev dislocirane enote v Rakičanu bi se moralo nanj prijaviti od 20 do 30 učencev. Predstavniki te zasebne šole so odgovarjali na vprašanja o šolninah, potrebnih znanjih in ročnih spretnostih ter tudi o maturi, ki ji z utrjevanjem znanja v četrtem letniku ne posvečajo toliko pozornosti kot v državnih šolah. Tudi v tem se skrivajo možni vzroki, ki so starše odvrnili od prijave otrok v ta program. Waldorfska šola je tako do 23. marca prejela eno samo prijavo.»vsaka novost zahteva določen pogum in mogoče čas ni temu preveč naklonjen. Mogoče se je komu zazdelo, da je odprtih vprašanj ostalo preveč. Ni bilo zagotovila, da se bo program izvajal, ampak so za to bili predstavljeni le pogoji. Težava je lahko tudi v šolnini. Vendar so vse to zgolj moja predvidevanja, saj nisem govorila z nobenim staršem,«pravi profesorica na waldorfski šoli in vodja vpisa Branka Strmole Ukmar. Kljub temu bo prva zasebna šola v Sloveniji avgusta z uvodnim seminarjem začela z novim ciklom izobraževanja za waldorfske učitelje. 11 april 2010

12 AKTUALNO Dijaka murskosoboških srednjih šol prejela zlato priznanje iz znanja zgodovine Karlo Vratarič Konec marca je v Celju potekalo deveto državno srednješolsko tekmovanje mladih zgodovinarjev, na katerem sta se izkazala dijaka murskosoboških srednjih šol Gorazd Utroša in Luka Adanič. Tekmovanje je potekalo na Poslovno-komercialni šoli v Celju, dijaki pa so tekmovali v poznavanju zgodovine slovenskega ozemlja v poznoantični in zgodnji srednjeveški dobi. Med gimnazijskimi programi je Gorazd Utroša z Ekonomske šole v konkurenci 151 dijakov zbral največ točk in si še z dvema drugima dijakoma prislužil zlato priznanje in naslov državnega prvaka. V ekipnem tekmovanju je bila Ekonomska šola med petdesetih šolami šestintrideseta, murskosoboška gimnazija pa triinštirideseta. Med srednjimi strokovnimi programi je v konkurenci 46 dijakov eno od dveh zlatih priznanj prejel Luka Adanič s Srednje poklicne in tehnične šole Murska Sobota. Za zlato priznanje je v obeh kategorijah bilo treba osvojiti več kot 91 odstotkov točk. V ekipnem tekmovanju med srednjimi strokovnimi programi je med petnajstimi šolami bila Srednja poklicna in tehnična šola Murska Sobota tretja. Pomurski osnovnošolci razpravljali v državnem zboru med drugim nagovorili predsednik države dr. Danilo Turk, predsednik državnega zbora dr. Pavel Gantar in minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič. Mladi parlamentarci so med razpravo nanizali vrsto predlogov in rešitev, s katerimi bi lahko negativne posledice stereotipov, rasizma in diskriminacije omilili: Karlo Vratarič našteli so več možnosti za spoznavanje in srečevanje z drugačnimi, več informacij o ljudeh, ki ne živijo tako kot oni, skupaj s starši in učitelji bi želeli na delavnicah spoznavati drugačne ljudi v svoji okolici in drugod po svetu, predvsem pa so sami pripravljeni opraviti s svojimi predsodki in stereotipi ter se upreti rasizmu. Devetega marca je na četrti murskosoboški osnovni šoli potekal šesti pomurski otroški parlament, na katerem so razpravljali o stereotipih, rasizmu in diskriminaciji ter po debati izbrali osem delegatov, ki so dvaindvajsetega marca nastopili v prostorih državnega zbora na 20. nacionalnem otroškem parlamentu. april 2010 Na šestem pomurskem otroškem parlamentu so se predstavili delegati-učenci iz štirih različnih upravnih enot v regiji. Regijski koordinator iz Društva prijateljev mladine mag. Bojan Nemec je poudaril pomembnost zavedanja in izražanja mladih glede predstavljene teme. Potem ko so delegati izvolili predsedstvo in zapisnikarico, so predstavniki posameznih upravnih enot predstavili mnenja, sklepe in pobude, sprejete na medobčinskih oziroma šolskih otroških parlamentih. Po koncu predstavitev je bilo izbranih osem delegatov, ki so Pomurje zastopali na državni ravni. Pot v Ljubljano so si prislužili David Grilec, Urška Kur, Tjaša Fekonja, Sandi Horvat, Petra Kramer, Tatjana Somi, Barbara Šiško in Anja Slokan. Omenjeni so 22. marca nastopili na 20. nacionalnem otroškem parlamentu. Mlade poslance so 12 Dom starejših občanov Ljutomer omogoča starejšim prijetno bivanje v izjemnem okolju in lepo urejenih prostorih ter zagotavlja kvalitetne storitve socialne oskrbe in zdravstvene nege. Cesta prvega slovenskega tabora 5, 9240 Ljutomer Telefon: info@dso-ljutomer.si www. dso-ljutomer.si

13 Svetovni dan Romov proslavili tudi v Murski Soboti AKTUALNO Tadej Kirinčič Daljnega leta 1971 so na svetovnem kongresu Romov, ki je potekal v Londonu, Romi določili 8. april kot svetovni dan Romov. Letos so svoj praznik obeležili v okviru romskega meseca Romano Čhon, v katerem so potekale mnoge slovesnosti. Poleg Ljubljane, Maribora in Novega Mesta, so dogodki potekali tudi v Murski Soboti. Tako so 10. aprila v organizaciji Zveze Romov Slovenije v telovadnici Osnovne šole III pripravili osrednjo prireditev, na kateri so kot slavnostni govorniki nastopili predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc, murskosoboški župan Anton Štihec ter minister za šolstvo in šport in predsednik vladne komisije za zaščito romske skupnosti dr. Igor Lukšič. V kulturnem programu, ki je predstavljal osrednji del slovesnosti, so nastopile folklorne in glasbene skupine Romi smo, Pušča, Kuzma in Romano ILO iz Lendave, Rom Ton ter Halgato Band. Prireditev so si v Mursko Soboto prišli ogledat tudi Romi iz ostalih delov Slovenije. GRADBENE IZOLACIJE HACK ÉPÍTÉSZETI SZIGETELÉSEK Hack Janos s.p. Dobrovnik Dobrovnik Tel.: (02) Gsm: Fax: (02) IZVAJAMO: trajna prekinitev dviga vlage v zidovih trajna odstranitev vzrokov za nastanek zidne plesni trajna hidroizolacija kletnih prostorov, ki jih zaliva voda - vključno z drenažo trajna izolacija ravnih streh, teras in balkonov, vključno s končno obdelavo površin izvedba hidroizolacijskih del pri novogradnjah, izvedba kompletnih obnovitvenih del pri starejših objektih vrtanje in rezanje opeke, betona in kamna 10-LET GARANCIJE na izvedena dela 13 april 2010

14 AKTUALNO Mednarodni znanstveni posvet Ekologija za boljši jutri Geza Grabar V organizaciji Raziskovalnoizobraževalnega središča in Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru je bil v rakičanskem dvorcu peti mednarodni znanstveni posvet, ekologija za boljši jutri, na katerem so se s svojimi prispevki v kar treh dneh predstavili zavodi iz vse Slovenije ter številni domači in tuji strokovnjaki s tega področja. Prvi dan posveta, ki je bil sicer namenjen vsem, ki so zaposleni v vzgojno-varstvenih in drugih zavodih, osnovnih ter srednjih šolah in ustanovah, ki so kakorkoli povezane z ekologijo, je bil namenjen znanstveni in strokovni ravni domačih in tujih predavateljev, ki so svoje prispevke objavili v priložnostni znanstveni monografiji pod naslovom»okolje kot edukacijska vrednota«. Preostala dva dneva sta bila v obliki delavnic namenjena predstavitvi primerov dobrih praks. Referati, projektne naloge in strokovni prispevki, ki opisujejo to področje, so bili objavljeni v obsežnem biltenu z naslovom»ekologija za boljši jutri«. Kot je dejal Dane Katalinič, predsednik organizacijskega odbora posveta, je zelo zadovoljen z udeležbo pred petimi leti so začeli s 37 slušatelji, letos so jih našteli 110 ali skupaj v tem času 437. Cilj letošnjega posvetaje bil, da s proučevanjem ekoloških problemov, katerih vir je človek, s pomočjo staršev, otrok, pedagoških delavcev in družbene sfere dvignejo zavest, saj sleherno delovanje pušča sled v okolju. Omenjeni posvet je vsaj tako pomemben, je menil, kot če bi odprli tovarno, saj tu ne šteje denar, temveč vrednote. Tudi župan Anton Štihec, ki je uvodoma pozdravil zbrane, je spomnil, da okolje moramo varovati, saj se nam narava za vsakršne negativne vplive pošteno maščuje. Ker je vpliv človeka na naravo že presegel razumne meje, se ne smemo zadovoljiti zgolj z majhnimi pozitivnimi premiki. NOVO NOVO NOVO!!! Od 01. aprila nov odpiralni čas v Restavraciji SKLEJCA ŽE OD 7.00 URE NAPREJ SVEŽI ROGLJIČEK s KAVO po ŽELJI...samo 1,90 Od 7.00 do ure Vam postrežemo z zajtrki: INTERKONTINENTALNI ZAJTRK LOKALNI ZAJTRK MANJ KALORIČNI ZDRAV ZAJTRK ZAJTRKI»ALA CARTE«Bodite priča bogastvu raznoterih okusov v NARODNI RESTAVRACIJI SKLEJCA. Pripravimo Vam izbrane kulinarične okuse po Vaši želji. Izbirate lahko med široko ponudbo: narodnih jedi - tradicionalne prekmurske jedi po receptih naših babic modernih jedi, kot so: testenine, rižote, pizze in solate. Pustite se kulinarično razvajati. Hotel Diana d.o.o., Slovenska ulica 52, 9000 Murska Sobota Telefon: 02/ , Fax: 02/ GSM: info@hotel-diana.si april

15 Dan za spremembe v Murski Soboti AKTUALNO Karlo Vratarič Konec marca je v organizaciji Slovenske filantropije tudi v Murski Soboti potekala prireditev za promocijo prostovoljstva z naslovom»dan za spremembe«. V Fazaneriji so kiparji izdelovali skulpture iz hlodov in odpadnega lesa. Slovenska filantropija, združenje za promocijo prostovoljstva, je štiriindvajsetega marca po celotni Sloveniji v sodelovanju z različnimi institucijami, društvi in organizacijami organizirala več kot 60 prostovoljnih akcij. Dnevu za spremembe, ki je letos potekal prvič, se je pridružila tudi Mestna občina Murska Sobota.»Na ta dan naj bi ljudje s prostovoljskim delom v svoji okolici nekaj spremenili na boljše,«o akciji pravi predstavnica Slovenske filantropije Barbara Goričan. Njihov cilj je vzpostaviti prostovoljstvo kot obliko osebne odgovornosti in družbeno priznano vrednoto. V Fazaneriji je potekalo izrezovanje skulptur iz hlodov ter izdelovanje figur iz odpadnih delov lesa z lepljenjem in barvanjem. Kiparske izdelke bo pregledala strokovna komisija, ki bo med njimi izbrala najzanimivejše in določila tudi, kje v mestnem prostoru bodo umeščeni. Komisijo bo imenoval Anton Štihec, za člane pa so predlagani umetnostni zgodovinar Janez Balažic, akademski slikar Sandi Červek in kot predstavnica občine Angelca Dokl-Mir. Evangeličanski večeri Aleksandra Grah Od 18. do 20. marca so v murskosoboški evangeličanski cerkvi potekali že tradicionalni evangeličanski večeri. V petek je o pomenu Abecednika in Katekizma utemeljitelja slovenskega jezika Primoža Trubarja predaval literarni zgodovinar in jezikoslovec dr. Kozma Ahačič.»Slovenščina se s Trubarjem ni začela le redno uporabljati, ampak je bila po njegovi zaslugi že od začetka visok knjižni jezik, kar je Slovence postavilo ob bok velikim narodom takratne Evrope. Čeprav je Trubar pisal za preproste ljudi, so Katekizem in Abecednik dejansko uporabljali plemiči, pridigarji in drugi izobraženi ljudje. Preprosto ljudstvo se je s tema prvima knjigama srečevalo s poslušanjem,«je povedal dr. Ahačič. V soboto je sledil nastop pevskega zbora Cantate. Razmeroma mlad pevski zbor šteje šele slaba tri leta, a je kot vsak otrok izjemno radoveden, zvedav, pripravljen na nove izzive, v glasbi vedno iskriv in predvsem iskren. Cantate sestavlja 25 članov, ki skladno sodelujejo in skušajo kar najskladneje zveneti. Vodenje mladega in energičnega pevskega zbora je prevzel zborovodja Dejan Prasl, ki se tudi sam nenehno izobražuje in dopolnjuje na področju glasbe in zborovskega petja, saj vodi še nekaj drugih pevskih zborov in je ravnatelj šole za zborovsko petje. 15 april 2010

16 AKTUALNO Denar z dobrodelne prireditve podarili centru Sonček Karlo Vratarič Sedemnajstega marca se je na Ekonomski šoli v Murski Soboti odvijala dobrodelna prireditev»duša Prekmurja v sliki«. Na njej so študentje drugega letnika Višje strokovne šole predstavili in prodajali slike, zbranih 770 evrov pa namenili centru Sonček iz Murske Sobote. Nad dvajset študentov drugega letnika Višje strokovne šole v Murski Soboti je pri predmetu trženja pod mentorstvom predavateljice Zdenke Boltavzer izvajalo učni projekt»duša Prekmurja v sliki«. Najprej so se odločili, kaj bodo tržili, in ker je bilo bistvo projekta med drugim tudi to, da je prodajni izdelek lastno in avtorsko delo, so se odločili za fotografije. Poleg samega terenskega dela, ko so fotografirali različne detajle in vidike Prekmurja, so študentje raziskali še področje fotografije in trženja, k sodelovanju pa so povabili še donatorje. Potem so izbrali sto najboljših fotografij in jih uokvirili. Pika na i uspešno izvedenega projekta je bila dobrodelna prireditev. V programu, ki so ga pripravili študentje sami, so predstavili projekt, ob tem pa so v spremljevalnem programu nastopile folklorna skupina Kroški metuljčki, ljudske pevke iz Turnišča ter folklorna skupina iz Tešanovcev.»Študentje podjetništva in trženja so z organizacijo prireditve pokazali, da so usvojili potrebne kompetence s področja projektnega dela, menedžmenta, organiziranja, vodenja in trženja, ki jih bodo s pridom uporabljali v nadaljevanju svojega poklicnega in zasebnega udejstvovanja,«je na prireditvi povedal direktor šole mag. Beno Klemenčič.»Študentje so bili pripravljeni za delo, nase pa so prevzemali tudi veliko odgovornost organizacije te predstavitve. Med projektom so bili študentje izredno kreativni in inovativni, znali so tudi potrpeti, ko ni šlo vse po načrtih,«je delo v projektu opisala mentorica Boltavzerjeva. Po končanem programu so obiskovalce povabili k ogledu fotografij in nakupu. Cena posamezne fotografije je bila sedem evrov. Skupni izkupiček od prodaje in sredstva ostalih finančnih donacij so darovali centru Sonček iz Murske Sobote. Dan žena v Markišavcih Da vsaj enkrat moški strežejo svojim ženam in dekletom, se je v kraju kljub tradicionalnemu skupnemu praznovanju 8. marca, dneva žena, uresničilo letos. Tisti večer je bilo vse v domeni moških iz Markišavcev. Že velik pozdravni napis»dobrodošle, naše žene in dekleta«na pročelju vaško-gasilskega doma, še bolj pa pred vhodom položena rdeča preproga so obetali nepozaben večer. Na voljo so jim bile tudi originalne naravne markišavske norice s certifikatom, ob njih pa so v steklenem balonu plavale zlate ribice. Moški krajank v večnamenski sobi niso presenetili samo s pecivom, pač pa tudi z obilno večerjo. Da bi pričarali pravo praznično vzdušje, so poskrbeli še za priložnostni program, v katerem so nastopili najmlajši, in živo plesno glasbo. Kajpak so se na koncu okrog 35 ženam in dekletom, ki so sprejele poziv moških, pridružili tudi njihovi gostitelji in tako so skupaj preživeli nepozaben večer, ki bo vsem ostal v lepem in trajnem spominu. Tudi zaradi rož, ki so jih moški ženskam podelili ob slovesu, in tortic v obliki srčkov. april

17 Zbor krajanov v Markišavcih AKTUALNO Geza Grabar Čeprav ta primestni kraj po velikosti sodi med manjše v mestni občini, jih živahen utrip na področju investicij in v družabnem življenju uvršča ob bok najaktivnejših. To potrjujeta tudi poročilo in program dela predsednika krajevne skupnosti Milana Horvata, saj so se krajani tudi lani vključili v prav vse akcije, ki so potekale na ravni občine, pripravili so dan krajanov, počastili starejše občane ter se udeležili vodnih družabnih iger v Bakovcih in bili zmagovalci Iger treh vasi Markišavcev, Nemčavcev in Polane. Dokaz, da lahko uresničijo vse zadane naloge, je tudi zelo plodno in uspešno sodelovanje z vsemi društvi v kraju, katerih člani so vpeti v različna področja delovanja. Dobro sodelujejo z gasilci, s katerimi so se udeležili izleta v Belo krajino, skupaj z njimi pa so povečali in na novo uredili tudi večnamensko sobo v vaškogasilskem domu. V tem objektu naj bi ob gasilskem društvu po novem imela polovični lastniški delež tudi krajevna skupnost. Podobno bi lahko zapisali tudi za žensko društvo, ki se je oblikovalo pred leti in ga uspešno vodi blagajničarka krajevne skupnosti Kristina Dovidija. Med pomembnimi lanskimi pridobitvami na komunalnem področju pa velja omeniti zaključek gradnje druge faze vodovoda, s čimer je krajevno vodovodno omrežje v celoti obnovljeno. Čeprav se je gradnja pločnikov ob glavni cesti nekoliko zavlekla to pa iz razloga modernizacije ulice v novem naselju, pa tudi širitve ulice iz smeri Polane, bodo z omenjeno investicijo, ki vključuje tudi odvodnjavanje meteorne vode, letos zaključili. Lansko leto so za grobove na krajevnem pokopališču izdelali kataster, letos bo sledila še izmeritev grobov z določitvijo višine plačila prispevkov zanje. Skoraj 30 tisoč evrov načrtovanih prihodkov v letošnjem letu za uresničitev sprejetega programa dela v tekočem letu ta vključuje tudi ureditev vaško-gasilskega doma z njegove zadnje strani in tamkajšnje okolice s postavitvijo večnamenske brunarice ter sodelovanje krajanov na številnih družabnih prireditvah, med drugim dan krajanov, ki bo na sporedu 13. junija, ter Igre treh vasi, katerih gostitelji bodo 26. junija, ne bo dovolj. Sicer pa so bili v kraju že v prvi četrtini leta zelo aktivni obnovili so kotlovnico in pripravili prvo družabno prireditev ob dnevu žena. Ker jim je doslej pri takšnih in podobnih projektih prisluhnila Mestna občina Murska Sobota, na njih računajo tudi letos. Med težavami, s katerimi se srečujejo v Markišavcih, pa je največja cestna infrastruktura, saj je po kategorizaciji glavna cesta skozi kraj državna, ureditev pločnikov in njene razsvetljave pa je na ramenih kraja in lokalne skupnosti. Zaradi tega nimajo nobenega vpliva na zmanjšanje ali upočasnitev gostega prometa skozi kraj, pa tudi precej uničeno vozišče zaradi gradnje nove železniške proge že nekaj let kliče po obnovi. Pri prekategorizaciji državne ceste v občinsko niso uspešni. S predlogom nekaterih o širitvi ceste med Polano in naprej do Nemčavcev, ki naj bi postala obvozna za promet mimo severnega dela Murske Sobote, pa večina ni soglašala, saj širitev sedaj ozkega vozišča tega ne omogoča, pa tudi dodatno povečanje prometa, ki bi presekal kraj, jim ne bi prinesla nič pozitivnega, so menili. Mnogi edino rešitev v tej smeri namreč vidijo v novi trasi severne obvoznice mesta. Tudi zavarovanje železniškega prehoda z zapornicami na cesti med Polano, ki je v smislu prometne varnosti najbolj črna točka v njihovi okolici, se kljub nenehnim opozorilom župana Antona Štihca pristojnemu prometnemu ministrstvu odmika na kasnejša leta. Direktor mestne uprave Petrijan je spomnil, da bi morda lahko v Markišavcih kot strnjenem naselju razmišljali tudi o projektu daljinskega ogrevanja, bodisi z lesno biomaso bodisi z geovrtino. Ali pa o plinifikaciji, ki naj bi jo zgradili ob načrtovani novi vojašnici, katere gradnja je še vedno nedorečena. Tudi fotovoltaika ali pridobivanje elektrike s sončno energijo je izziv iz skupine alternativnih virov energije. Ker so skupaj z Nemčavci z aprilom dobili javnega delavca, so prepričani, da bo podoba kraja in njene okolice v prihodnje še privlačnejša. 17 april 2010

18 AKTUALNO Velikonočna razstava Društva upokojencev Murska Sobota Geza Grabar Tradicionalna razstava sekcij ročnih del in likovne sekcije Mozaik tako po svoji raznolikosti kakor obisku potrjuje, da se je njihova lično postavljena razstava, vezana na največji in najstarejši krščanski praznik, dobro uveljavila. To potrjuje tudi izjemen obisk na formalnem odprtju s priložnostnim programom učencev prve osnovne šole. Kot gostje so se razstave udeležili upokojenci iz Porabja na Madžarskem, s katerimi društvo predvsem na kulturnem področju zelo dobro sodeluje. Tudi letos niz izdelkov ročnih del vezenin, kvačkanih izdelkov, pirhov, izdelanih v različnih tehnikah, velikonočnih dekoracij, v katere je vloženih veliko potrpljenja, časa in predanosti, niso prispevale le članice sekcije ročnih del, ki delujejo pod vodstvom Dragice Vlaovič, pač pa so na razstavo povabile tudi druge. Razstavo so prispevali učenci vseh štirih osnovnih šol v Murski Soboti OŠ I, OŠ II, OŠ III in OŠ IV, članice Medobčinskega društva invalidov Murska Sobota in Turističnega društva Martin Martjanci. S svojimi izdelki so potrdili, da je s trdno voljo in potrpljenjem iz papirja, sukanca, tkanine in drugih naravnih materialov mogoče izdelati veliko stvari. Na temo cvetja oziroma pomladnega prebujenja, kar je med drugim tudi sporočilo velike noči, so letos že drugo leto s svojimi likovnimi deli razstavo popestrili člani sekcije Mozaik, ki jo vodi Ernest Bransberger. Ob njem so dela prispevali Marija Makovecki, Elizabeta Tibaut, Marija Pavlič, Marija Skledar, Ivanka Lehner, Darinka Horvat, Anton Bertalanič in Lojze Veberič. Zdrava priprava hrane v mestni četrti Partizan Geza Grabar Potem ko so pred dvema letoma v tej mestni četrti, ki pokriva jugovzhodni dela mesta, uspešno zaključili s programom Zavoda za zdravstveno varstvo Murska Sobota»Živimo zdravo«, v tej smeri nadaljujejo z nizom aktivnosti. Zlasti aktiven je ženski del populacije. Poleg redne tedenske zimske športne vadbe, kjer se zbira veliko žena in deklet, so z marcem v učni kuhinji OŠ III začele še s tečajem priprave jedi. Kot je pojasnila predsednica mestne četrti Marija Babič, ne gre za klasični kuharski tečaj, pač pa je poudarek tečaja na zdravem kuhanju. Vodja tečaja Jolanda Prelec Lainščak, ki prihaja iz njihove četrtne skupnosti, sicer pa je dolgoletna vodja kuhinje in dietetične prehrane Splošne bolnišnice Murska Sobota, bo namreč petnajstim ženam in dekletom do sredine aprila v osmih dvournih srečanjih predstavila pripravo jedi, ki jih je kljub pomanjkanju časa mogoče pripraviti hitro in preprosto, za povrh pa te jedi zelo pozitivno vplivajo na prebavo in počutje. Tematski sklop jedi strošek nakupa surovin zanje nosijo tečajnice in si ga razdelijo zajema juhe, namaze in potice. Prelec Lainščakova pojasni, da je treba pri vsakdanji prehrani velik poudarek nameniti namazom in njihovi pripravi. Da bi bile surovine kar najbolj sveže, sogovornica pojasni, da je pri tem treba poudarek dati živilom iz lokalne oskrbe, poseči je treba po preprostih receptih, ki omogočajo hitro pripravo, jedi pa so okusne in biološko polnovredne. Babičeva napoveduje, da bodo tečaj zaključili s posebno kulinarično razstavo, ki naj bi jo združili z otvoritvijo novih igral za otroke v Cankarjevem naselju. april

19 AKTUALNO Iz dejavnosti Univerze za tretje življenjsko obdobje Ljudski univerzi zaključujejo različni tečaji za člane Univerze za tretje življenjsko obdobje. V društvo jih je vključenih 270, sončnemu torkovemu popoldnevu navkljub, ki je večino privabil na prosto, pa se jih je kar lepo število udeležilo aprilskega klubskega predavanja dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič o medgeneracijskem sožitju. Znana slovenska psihologinja našega rodu in družinska terapevtka je izpostavila in večkrat poudarila, kako pomembno je prisluhniti drug drugemu v družini in sicer v družbi. Poleg Kluba U3, ki bo svoja srečanja ob prvih torkih v mesecu nadaljeval v jeseni, je v pomladnem času aktualna tudi druga dejavnost društva, ki deluje pod okriljem Ljudske univerze Murska Sobota. V Univerzo za tretje življenjsko obdobje se lahko vključi vsak, ki je dopolnil 55 let in želi biti aktiven tudi na jesen življenja ter se naučiti tistega, kar mu v aktivni dobi zaposlitve ni uspelo. Tako tujih jezikov kot računalništva za generacijo, ki ni rasla s prenosniki kot sedanja, ki pa ji morda ne bi bile odveč modrost in izkušnje priletnejših ljudi v medgeneracijskih stikih. Poleg omenjene izobraževalne dejavnosti v U3, ki ima po volilnem zboru v marcu novo vodstvo, so zanjo značilne tudi dobro organizirane ekskurzije. Ogledu slovenske prestolnice v marcu, (prikazanem na sliki), sledi v aprilu (21.) obisk Hrvaške in ogled znamenitosti mesta Zagreb. V prizadevanjih, da bi bila ob redni omogočena tudi dopolnilna dejavnost Univerze za tretje življenjsko obdobje, izražena v klubskem druženju in nenazadnje tudi plesu, si novo vodstvo za starejše prizadeva pridobiti podoben prostor, kot ga imajo v Soboškem gradu mladi. To bi bilo v živo izpričano medgeneracijsko sodelovanje in možnost za srečevanje, ki ga iz aktivnega življenja izključeni še kako potrebujemo. NOVO!!! PLAČEVANJE POLOŽNIC BREZ PROVIZIJE N.C. Maximus, Ul. Št. Kovača 43, M. Sobota 02/ Fontrade d.o.o. Pred iztekom šolskega leta se na Brigita Bavčar V mesečno naročnino paketa ORTO U NULO je vključenih min. klicev, video klicev in klicev na telefonski odzivnik v omrežju Si.mobil, sporočilo SMS v Sloveniji, sporočilo MMS v Sloveniji in 100 MB za prenos podatkov v Si.mobilovem omrežju. Neporabljene min/sms/mms/mb se ne prenašajo v naslednji mesec. Morebitne prekoračitve in druge storitve se zaračunajo v skladu z veljavnim cenikom. Cena telefona velja ob vezavi za najmanj 24 mesecev na navedenem paketu in velja do oz. do razprodaje zalog. Vse cene so v EUR in vključujejo DDV. Več informacije dobite na in na Si.mobilovih prodajnih mestih. 19 april 2010

20 AKTUALNO Medgeneracijska prireditev prostovoljcev Hiše Sadeži družbe Aleksandra Grah V torek, 30. marca, je v dvorani Soboškega gradu potekala medgeneracijska prireditev pod naslovom»medgeneracijski pozdrav pomladi«, ki je bila posvečena prazniku žena in materam ter prihajajoči pomladi. Na medgeneracijsko obarvani prireditvi so se s programom predstavili mnogi prostovoljci. Z različnimi točkami so prikazali utrip dogajanja v prvi medgeneracijski hiši in dokazali, da pri njih ni nikoli dolgočasno. Program sta oblikovali Elizabeta Rožman Ruža in Greta Škerget, za dekoracijo je poskrbela Olga Varga. Dogajanje sta povezovala moderatorja Ines Cifer in Jaka Žilavec. Prireditev je obsegala medgeneracijsko plesno točko, dve gledališki igri, glasbeno točko, recital, solo pesem in sodoben ples mladih prostovoljk. Na razstavi, ki je bila v preddverju grajske dvorane, so bili razstavljeni tudi izdelki iz drugih delavnic, ki jih še izvajajo v Hiši Sadeži družbe. Velikonočne delavnice v muzeju V Pokrajinskem muzeju Murska Sobota si prizadevajo, da bi tradicijo velikonočnega časa v čim pristnejši podobi prenesli na najmlajše, zato so med tednom za organizirane skupine osnovnošolcem, ob vikendih pa tudi za druge pripravili velikonočne muzejske delavnice. Vodila jih je kustodinja Tamara Andrejek, ki je osnovnošolce seznanila tudi s šegami in običaji, povezanimi s praznovanjem velike noči v Prekmurju, pod njenim vodstvom pa so mladi v različnih tehnikah izdelovali tudi»remenke«ter velikonočne like, med katerimi so bili na prvem mestu velikonočni zajčki. V nižinskem svetu Prekmurja je najbolj tipična tehnika batik, to je okraševanje jajc z arhaičnimi vzorci z vročim voskom in barvanjem. Tam, kje je (bil) na jajcu vosek, ki se kasneje odstrani, se jajce ne obarva. Zlasti na Goričkem pa je razširjena tehnika praskanja ali»škrabanja«že obarvanih jajc. V delavnice se je vključil tudi višji kustos mag. Franc Kuzmič. Tako je mlade seznanil z različnimi običaji npr. s pritrkavanjem na zvon, ter jih seznanil z velikonočno ragljo. Da bi bilo dogajanje v muzeju čimbolj raznoliko, so se mladi preizkusili Geza Grabar tudi v nekaterih igrah, vezanih na ta praznik: gnilo jajce, lomljenje pirhov s kovanci in pritrkavanje pirhov. Urejanje pokopališča v Rakičanu Peter Peterka april 2010 Krajevna skupnost Rakičan je z obnovo pokopališča začela v letu In sicer izsekali so zastareli nasad cipres, ter ga nadomestili z novim. Do sedaj so tako zamenjali dve tretjini ograje, kar je 203 cipres v vrednosti 6.331,20 evrov, je povedal predsednik krajevne skupnosti Janez Vlaj. V mesecu decembru so zasadili še okrasne gabre v skupni vrednosti 1.248,00 evrov. Preostali del ograje, ki leži na severnem delu pokopališča, bodo zamenjali v drugi polovici tega leta, predvidoma proti jeseni. Prav tako so pokopališče nekoliko razširili, saj so prostor na jugovzhodnem predelu, kjer so včasih obiskovalci parkirali avtomobile, zaprli. Predsednik krajevne skupnosti Vlaj je pojasnil, da so se za to odločili, ker je ta predel namenjen za počitek umrlih. V sklopu celostne ureditve pokopališča predvidevajo še izgradnjo žarnega zida, je še povedal Vlaj. 20

21 »Prva šola«za bolnike s starostno degeneracijo makule in njihove svojce AKTUALNO Vetrovno sobotno popoldne v marcu smo predavanje zapuščali obogateni z novimi izkušnjami, saj je pobuda specialista oftalmologa, dr. med. Satarja Baghrizabehija, da z Medobčinskim društvom slepih in slabovidnih Murska Sobota v sklopu»prve šole«organizira predavanje o starostni degeneraciji makule, uspela. Do 200 slušateljev je imelo možnost prisluhniti zdravnikom oftalmologom, medicinskim sestram očesnega oddelka Splošne bolnišnice Rakičan in tiflopedagogu, ki so vsak po svoje prislonili kamenček v mozaik tega prečudovitega izkustvenega dne. Starostna degeneracija makule je zahrbtna bolezen, ki zajema predvsem populacijo starejših od 50 let. Za sabo pušča hude okvare, ki vodijo v slabovidnost oziroma slepoto. Bolezen je še vedno precej nepoznana. Zaradi starostne degeneracije rumene pege lahko centralni vid počasi peša več let, ob izgubi centralnega vida pa ostanejo barve in stranski, periferni vid nespremenjeni. Na predavanju smo se naučili, da so redni obiski očesnega zdravnika izrednega pomena, da je treba bolezen odkriti zgodaj in ohranjati vid. Če opazimo spremembe pri gledanju ali testiranju z Amslerjevo mrežo (uporaben in preprost pripomoček za preverjanje centralnega vida), se moramo takoj posvetovati z okulistom, izboljšati moramo prehranske navade, opustiti kajenje, uživati sveže sadje in zelenjavo ter vzdrževati telesno težo. Čeprav je določena stopnja izgube vida pri starostni degeneraciji rumene pege neizogibna, pa lahko z naštetimi ukrepi uspemo obdržati stanje vida čim dlje. Predavanja strokovnjakov, vključno s tiflopedagogom, ki je svetoval, kako prilagoditi prostore za slabovidne osebe, da se bodo lahko kar najbolj enakovredno in enakopravno vključevale v življenje, je bilo zanimivo, kakovostno in poučno. Taka pa je bila tudi predstavitev tehničnih pripomočkov za osebe z ostankom vida, ne smemo pa se pozabiti zahvaliti donatorjem. V želji, da se takšna strokovna delovna srečanja še ponovijo, se zahvaljujemo Splošni bolnišnici Rakičan, njenemu očesnem oddelku in vsem, ki so vložili ogromno energije in prostega časa v organizacijo»prve šole«, zagotovili prostor in v odmoru pripravili pogostitev za vse prisotne na predavanju. Marjeta Grabar, tajnica MDSS Murska Sobota S I N C E V KRALJESTVU TREH SRC ZDRAVILIŠČA RADENCI IZKORISTITE POSEBNE UGODNOSTI OB NAKUPU KOPALNIH KART 3 = 4 plačaš 3 ure in dobiš 4 ure kopanja plačaš 3 ure in dobiš 4 ure savne (ponudba velja do ) SAVNA + KOPANJE PO URI plačate samo savno - kopanje vam podarimo! (ponudba velja do ) OB 5 - KRATNEM VSTOPU v bazenski kompleks vam ŠESTI VSTOP PODARIMO (ponudba velja do ) Informacije: Tel.: NE SPREGLEJTE: SOBOTA, MARATON TREH SRC veliki koncert ob uri PRLJAVO KAZALIŠTE 21 april 2010

22 JAVNE OBJAVE Komisija za nagrade in priznanja Mestne občine Murska Sobota na podlagi 9. člena Odloka o priznanjih Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 33/1997, 75/2006) objavlja RAZPIS ZA VLOŽITEV PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA ZA LETO 2010 Priznanja Mestne občine Murska Sobota so: Častni občan Mestne občine Murska Sobota Plaketa Mestne občine Murska Sobota Zahvalna listina Mestne občine Murska Sobota Naziv častni občan Mestne občine Murska Sobota se podeli za izkazano čast posamezniku za zasluge, ki imajo trajen pomen za ugled in promocijo Mestne občine Murska Sobota. Ta naziv se lahko podeli tudi tujemu državljanu. Plaketa Mestne občine Murska Sobota se v obliki denarne nagrade podeljuje posameznikom, skupinam občanov ter društvom za življenjsko delo, za večletne uspehe trajnejšega pomena, vrhunske uspehe in dosežke ter kot spodbuda za nadaljnje delo. Zahvalna listina Mestne občine Murska Sobota se podeljuje posameznikom, družbam, zavodom, organizacijam in skupnostim ter društvom za pomembne uspehe in dosežke na posameznih področjih življenja in dela, ki prispevajo k nadaljnjemu razvoju in ugledu Mestne občine Murska Sobota. Predloge za podelitev priznanj Mestne občine Murska Sobota lahko podajo: posamezniki, družbe, zavodi, politične in druge organizacije in skupnosti, društva ter organi lokalne skupnosti. Rok za predložitev predlogov s pisno obrazložitvijo je sobota, na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota oziroma na vložišču mestne uprave s pripisom: Predlogi za podelitev priznanj Mestne občine Murska Sobota Zap.št. : V05-017/2010-PB Datum : POROČILO O KVALITETI PITNE VODE V VODOVODU MURSKA SOBOTA ZA LETO 2009 Vodna zajetja so na lokacijah Krog, Fazanerija in Črnske meje. Največja količina vode se načrpa v Krogu, zajetji Črnske meje in Fazanerija se uporabljata v večjih količinah samo v primeru večje porabe v sušnih obdobjih. V letu 2009 je bilo načrpano m 3, od tega 75,0% iz Kroga, 15,9% iz Črnskih mej in 9,1% iz Fazanerije. Povprečna dnevna načrpana količina vode je bila m 3. Priprava vode se ne izvaja. Za dezinfekcijo s plinskim klorom je v črpališčih Krog in Črnske meje postavljena klorirna naprava, ki se z minimalnim doziranjem klora (približno 0,1mg/l) vzdržuje za primer večjih del na omrežju ali drugih nepredvidenih dogodkov (v primeru večjega bakteriološkega onesnaženja vode med poplavami). V črpališču Fazanerija je nameščena naprava za dezinfekcijo s tekočim klorom. Vodovod Murska Sobota oskrbuje približno prebivalcev ter gospodarstvo v občinah M. Sobota, Moravske Toplice, Puconci in Cankova. Skupno število odjemnih mest je 7.970, od tega 1019 podjetij, 110 blokov z stanovanji in individualnih objektov. OBČINA BLOKI GOSPODINJSTVA PODJETJA SKUPAJ M.SOBOTA M.TOPLICE PUCONCI CANKOVA SKUPAJ V letu 2009 je bilo skupno v vse občine prodano m 3 vode, od tega gospodarstvu m 3 in gospodinjstvom m 3. Občina Gospodarstvo Gospodinjstva Skupaj Dnevna poraba (m 3 /dan) Murska Sobota Puconci Cankova Moravske Toplice SKUPAJ: Na cevovodih vodovodnega omrežja, je bilo v letu 2009 ugotovljenih 37 večjih okvar, ki so bile tekoče odpravljene v skladu s smernicami notranje kontrole HACCP. Kvaliteto pitne vode določata Pravilnik o pitni vodi (Ur. list RS št. 19/2004, 35/2004, 26/2006 in 92/2006) in notranja kontrola po sistemu HACCP. Sistem HACCP (Hazard Analysis Critical Control Point) omogoča identifikacijo oz. prepoznavanje, oceno, ukrepanje in nadzor nad morebitno prisotnimi agensi v živilih ali stanjih, ki lahko ogrožajo človeka. Skladnost pitne vode z veljavno zakonodajo kontrolira ZZV M.Sobota, ki v skladu z notranjo kontrolo (HACCP) na omrežju tedensko odvzame tri vzorce za redne mikrobiološke preiskave in enkrat mesečno en vzorec za kemijske preiskave, zlasti na vsebnost nitratov in pesticidov. Nadzor nad kvaliteto pitne vode se v obliki občasnih preskušanj izvaja v okviru državnega monitoringa. Vsi ostali izredni pojavi v pitni vodi pa se spremljajo v okviru izrednega nadzora, katerega vrsta in obseg se prilagajajo glede na vzrok in lokacijo. V letu 2009 je bilo v okviru notranjega nadzora na omrežju odvzetih 155 vzorcev za mikrobiološka in 14 vzorcev za kemijska preskušanja. Mikrobiološka preskušanja so pokazala, da osem vzorcev ni bilo skladnih s Pravilnikom o pitni vodi zaradi prisotnosti koliformnih bakterij, eden pa zaradi prisotnosti enterokokov in dva zaradi prisotnosti E.coli. V vseh primerih je bilo ugotovljeno, da je vzrok v zastajanju vode v cevovodu. Ukrepali smo v skladu s smernicami HACCP in vzrok neskladnosti takoj odpravili. Pri kemijskih preskušanjih je bila ugotovljena ena neskladnost s Pravilnikom o pitni vodi, zaradi prisotnosti metolaklora-esa (0,11 µg/l). V okviru državnega monitoringa je bilo odvzetih 34 vzorcev za mikrobiološka in 34 vzorcev za kemijska preskušanja. 33 vzorcev za mikrobiološka in 30 vzorcev za kemijska preskušanja je bilo skladnih s Pravilnikom o pitni vodi. Med mikrobiološkimi preskušanji en vzorec ni bil skladen zaradi prisotnosti povečanega števila mikroorganizmov, med kemijskimi preskušanji pa štirje niso bili skladni zaradi prisotnosti metolaklora-esa. Podrobnejše poročilo ZZV M. Sobota je dostopno na spletni strani upravljavca ( Problematika metolaklora in njegovih razgradnih produktov v pitni vodi, je razvidna iz priloženega zapisnika sestanka upravljavcev vodnih virov Pomurja, ki je bil in iz ocene tveganja za zdravje ljudi, ki jo je izdelal ZZV Maribor in je dostopna na spletni strani upravljavca ( Odgovorna oseba za kvaliteto pitne vode: Boris PETRIC, univ.dipl.inž.el. april

23 JAVNE OBJAVE ZAPISNIK SESTANKA UPRAVLJAVCEV VODNIH VIROV POMURJA, Z DNE Osnovni vir pitne vode v Pomurju je podtalnica, ki se večinoma brez posebne obdelave črpa v vodovodna omrežja. Kvaliteto pitne vode določata Pravilnik o pitni vodi in notranja kontrola po sistemu HACCP. Skladnost pitne vode z veljavno zakonodajo kontrolira ZZV M.Sobota, ki v skladu z notranjo kontrolo (HACCP) odvzema vzorce za redne mikrobiološke in kemijske preiskave, zlasti na vsebnost nitratov in pesticidov. Nadzor nad kvaliteto pitne vode se v obliki občasnih preskušanj izvaja v okviru državnega monitoringa. Vsi ostali izredni pojavi v pitni vodi se spremljajo v okviru izrednega nadzora, katerega vrsta in obseg se spreminjata glede na vzrok in lokacijo. Največji problem pitne vode v Pomurju predstavljajo nitrati in pesticidi. Med pesticidi je to zlasti atrazin, katerega uporaba ni več dovoljena, zato se njegove koncentracije že nekaj časa znižujejo. Zamenjujejo ga drugi pripravki, zlasti na bazi metolaklora. Upravljavci vodovodnih sistemov Pomurja ugotavljamo, da sta njegova metabolita metolaklor ESA in metolaklor OXA prisotna v podtalnici in se občasno pojavljata tudi v pitni vodi. Njuna vsebnost v pitni vodi, ugotovljena v okviru državnega monitoringa v letih 2008 in 2009, je razvidna iz spodnje preglednice. VODOVODNI SISTEM Metolaklor- ESA (μg/l) Metolaklor- OXA (μg/l) Metolaklor- ESA (μg/l) Metolaklor- OXA (μg/l) MV M. Sobota 0,22 <0,10 0,12; 0,28 <0,10 MV Ljutomer-Lukavci 0,90 <0,10 1,70; 1,50; 1,10 0,30; 0,24; 0,15 MV Ljutomer-Mota 0,470 <0,10 0,51 <0,10 MV G. Radgonaomrežje 3,10 <0,10 3,00 <0,10 G. Radgona MV G. Radgona- 3,10 <0,10 3,00 <0,10 omrežje Radenci VV Noršinci 1,20 0,130 1,40 0,16 VV Gradišče 0,17 <0,10 * * VV Krajna 2,50 0,140 * * VV Rankovci 0,150 <0,10 * * VV Petanjci 0,890 <0,10 2,10 0,38 VV Vanča vas 0,180 <0,10 0,31 <0,10 VV Borejci * * 1,30 0,11 VV Sodišinci - M. * * 0,16 <0,10 Petrovci VV Gorica 1,60 <0,10 * * VV Ivanci 1,00 <0,10 * * VV Turnišče 0,430 <0,10 0,51 <0,10 VV Kobilje 2,00 <0,10 2,30 <0,10 VV V. Polana 0,480 <0,10 0,61 <0,10 VV M. Polana 0,230 <0,10 0,18 <0,10 VV Dobrovnik 0,390 <0,10 0,40 <0,10 VV Strehovci * * 0,32 <0,10 VV Hotiza 0,450 <0,10 0,73 <0,10 VV Črenšovci 0,310 <0,10 0,39 <0,10 VV Žižki 0,910 <0,10 1,00 <0,10 VV Dol. Bistrica 0,140 <0,10 0,17 <0,10 VV Gor. In Sr. Bistrica <0,10 <0,10 0,13 <0,10 VV Trnje 0,820 <0,10 0,83 <0,10 VV Dokležovje <0,10 <0,10 0,15 <0,10 VV Melinci <0,10 <0,10 0,25 <0,10 OV Apače 0,15 <0,10 0,68 <0,10 VV Odranci 0,510 <0,10 0,54 <0,10 Vod. sistem Beltinci 0,330; 0,320 <0,10 <0,10 0,330; 0,350 <0,10 <0,10 VV Mala Nedelja 0,280 0,120 <0,10 <0,10 VV Bučečovci 0,220 <0,10 0,27 0,17 VV Hrastje mota * * 0,89 <0,10 VV Sovjak I. * * 0,16 <0,10 VV Trdkova * * 0,71 <0,10 VV Mlajtinci * * 2,70 <0,10 VV Stavešinci * * 0,74 <0,10 VV Bunčani * * 0,93 <0,10 * občasni monitoring ni bil izvajan Iz ocene tveganja, ki jo je izdelal ZZV Maribor, je razvidno, da glede na do sedaj znane toksikološke podatke o vplivu metolaklora, S - metolaklora in metabolitov metolaklora ESA in metolaklora OXA na zdravje ljudi ter glede na razpoložljive podatke o koncentracijah teh spojin v pitni vodi, se ocenjuje, da izmerjene koncentracije na pipi uporabnika in posledični vnosi v organizem v primeru oskrbe s pitno vodo na območju Pomurja, ne predstavljajo tveganja za zdravje ljudi, vključno z malimi otroci in dojenčki, in s tem pomembnega javno zdravstvenega problema, saj vnos, ob upoštevanju najvišjih izmerjenih koncentracij na pipi uporabnika in izračunu vnosa metolaklora, S- metolaklora in metabolitov metolaklora ESA in metolaklora OXA preko vode v skladu z metodologijo svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ne preseže 10 % skupnega dnevnega vnosa (TDI). Ugotovljene vrednosti so sicer višje od predpisanih, so pa tudi precej nižje od priporočil svetovne zdravstvene organizacije, ki je za pitno vodo določila mejno vrednost 10 µg/l in temelji na dopustnem dnevnem vnosu 3,5 µg/kg telesne teže. Nadzor nad metolaklorom in njegovimi metaboliti s Pravilnikom o pitni vodi ni eksplicitno določen, kljub temu se upravljavci vodovodnih sistemov Pomurja, v katerih je bila v okviru državnega monitoringa ugotovljena njegova povišana vrednost trudimo, da bi našli ustrezne rešitve. Vsi v preglednici navedeni rezultati namreč predstavljajo neskladnost s Pravilnikom o pitni vodi. Največja ovira so neurejene pravne podlage o varovanju vodnih virov, kar omejuje ukrepanje ustreznih inšpekcijskih služb. Problematika reševanja teh odstopanj je precej zahtevna tako s tehnološkega kot tudi finančnega vidika ter presega možnosti in kompetence upravljavcev vodovodnih sistemov Pomurja, zato pozivamo vse pristojne institucije (Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za kmetijstvo), da pospešijo postopke za izgradnjo Pomurskega vodovoda, oziroma čim prej zagotovijo ustrezne pravne podlage glede zaščite vodnih virov in nudijo ustrezno strokovno pomoč upravljavcem vodovodnih sistemov v tem delu države. Upravljavci vodnih virov Pomurja: - Komunala G. Radgona, G. Radgona - Radenska d.d., Radenci - SIM Radenci d.o.o., Radenci - KSP Ljutomer d.o.o., Ljutomer - Vodovod Murska Sobota, Murska Sobota - Komuna Beltinci d.o.o., Beltinci - Občina Odranci, Odranci - Občina Črenšovci, Črenšovci - Občina Apače, Apače - Občina Turnišče, Turnišče - Občina Tišina, Tišina - Občina Velika Polana, Velika Polana - Občina Kobilje, Kobilje - Občina Dobrovnik, Dobrovnik - Občina Puconci, Puconci - Občina Kuzma, Kuzma - KS Noršinci, Noršinci pri M. Soboti - KS Dokležovje, Dokležovje - KS Melinci, Melinci - KS Tešanovci, Viktor Časar Mlajtinci - KS Hotiza, Hotiza Zapisnik pripravila: Jožica Goričanec in Boris Petric 23 april 2010

24 JAVNE OBJAVE DRUŠTVO ZA ZAŠČITO ŽIVALI POMURJA POBUDNIK AKCIJE! AKCIJA STERILIZACIJ IN KASTRACIJ PSOV IN MAČK NA VSEH VETERINARSKIH POSTAJAH V POMURJU DO 31. MAJA 2010 (20 % popust pri ceni storitve) Kupon za 20 % popust pri ceni storitve sterilizacije ali kastracije vaše živali dobite pri Društvu za zaščito živali Pomurja. Lahko nam pišete (DZZPOM@ GMAIL.COM) ali nas pokličete (070/ , 070/ , 031/ , 040/ ). Poslali vam ga bomo po pošti. Ne pozabite pripisati vašega naslova, kam vam ga pošljemo. DRUŠTVO ZA ZAŠČITO ŽIVALI POMURJA, Trg zmage 8, p.p. 30, 9000 Murska Sobota; Tel. št.: 070/ , 070/ , 031/ , 040/ ; E-pošta: DZZPOM@GMAIL.COM; DŠ: ; TRR št.: NLB d.d., Ljubljana, Podružnica Pomurje V slovenskem prostoru že dolgo deluje Javni jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije. - Iz jamstvenega sklada lahko uveljavljajo pravice delavci, ki jim je delavno razmerje prenehalo iz razloga insolventnosti delodajalca (stečaj, prisilna poravnava) in izbrisa podjetja iz sodnega registra. Za dodatne informacije pokličite brezplačno številko Iz preživninskega sklada lahko uveljavljajo pravico do nadomestila preživnine zakoniti zastopniki za otroke, ki jim je določena preživnina, vendar je preživninski zavezanci ne plačujejo. Sklad v primeru izpolnjevanja vseh pogojev izplačuje mesečno nadomestilo preživnine, vendar najdlje do dopolnjenega 18. leta otroka. Za dodatne informacije pokličite brezplačno številko Več informacij lahko dobite na naši internetni strani DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE MURSKA SOBOTA IN OTROŠKI POČITNIŠKI DOM MURSKA SOBOTA BAŠKA DATUM: Društvo prijateljev mladine Murska Sobota na podlagi javnega razpisa Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije objavlja,da bo pričelo s pripravami za Zdravstveno letovanje v Otroškem počitniškem domu Murska Sobota v Baški. Organizirani bosta 2 izmeni in sicer: 1. izmena v času od izmena v času od Vse starše in otroke obveščamo, da bodo napotnice za zdravstveno letovanje na voljo od na sedežu društva DPM Trg zmage 4, vsak dan med 8 in 12 uro, v sredo pa med 12 in 16 uro. Objavljamo tudi potrebe po spremljevalcih- voditeljih otrok na letovanjih. Prijavijo se lahko pedagoški delavci,socialni in zdravstveni delavci, ter študentje višjih letnikov ustrezne smeri. Med pogoji,ki jih morajo izpolnjevati voditelji otrok, so znanja plavanja in drugih športnih in rekreativnih veščin. Rok prijave za voditelje za 1. izmeno je , za drugo izmeno pa Obvestilo bo objavljeno tudi na oglasni deski na sedežu društva. LOČENO ZBIRANJE ODPADNIH NAGROBNIH SVEČ NA POKOPALIŠČIH Od 1. januarja 2010 naprej morajo upravljavci pokopališč, izvajalci gospodarskih javnih služb, proizvajalci, pridobitelji in uvozniki nagrobnih sveč ter zbiralci odpadnih nagrobnih sveč zagotoviti izpolnjevanje obveznosti v zvezi z ravnanjem z odpadnimi nagrobnimi svečami, kot to določa uredba o ravnanju s tem odpadkom (UL RS, št. 78/2008). Vlada s to uredbo določa pravila ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami v smislu, da se uredi ločeno zbiranje tega odpadka. Vsi slovenski proizvajalci, pridobitelji in uvozniki dajo letno v promet približno ton nagrobnih sveč, iz katerih nastane več kot ton odpadkov. Podatki v Sloveniji kažejo, da vsak prebivalec prinese na pokopališče letno približno 12,5 kosov nagrobnih sveč. Iz navedenega lahko sklepamo, da povprečen Slovenec letno prižge več nagrobnih sveč, kot pripadnik katerega koli drugega naroda. Uredba določa, da so za organizacijo sheme zbiranja odpadnih nagrobnih sveč odgovorni proizvajalci, pridobitelji in uvozniki nagrobnih sveč, upravljavci pokopališč in izvajalci gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov pa so zavezani k izvajanju storitev, ki jih organizirajo zbiralci odpadnih nagrobnih sveč. Odpadne nagrobne sveče kot osrednji element uredbe so tiste sveče, ki jih obiskovalci pokopališč prepuščajo kot odpadek in niso primerne za kompostiranje. Upravljavci pokopališč morajo zagotavljati, da se odpadne nagrobne sveče ne bodo mešale z drugimi odpadki in da jih bodo oddali izvajalcu občinske javne službe ločeno od drugih odpadkov s pokopališč. Prav tako morajo zagotoviti, da so obiskovalci pokopališč obveščeni o možnosti in obveznosti ločenega zbiranja odpadnih nagrobnih sveč. Upravljavci pokopališč morajo zagotoviti tudi zmogljivosti za začasno skladiščenje zbranih odpadnih nagrobnih sveč na pokopališčih v posebnih zabojnikih, na katerih je vidna oznaka z napisom»samo za odpadne nagrobne sveče«. Poskrbeti morajo za pobiranje odpadnih nagrobnih sveč z javnih površin (spomeniki, spominske plošče ipd.) in njihovo odlaganje v namenske zabojnike. OBISKOVALCI POKOPALIŠČ LAHKO V TE ZABOJNIKE ODLAGAJO ODPADNE SVEČE SKUPAJ S POKROVČKI IN ODPADNE SVEČE, KI VSEBUJEJO BATERIJSKI VLOŽEK. Prepovedano pa je v te zabojnike odlagati vse ostale vrste odpadkov, kot so plastenke, pločevinke, folije, organski odpadki, papir, les, steklo ipd. Izvajalci gospodarske javne službe ločeno zbranih odpadnih nagrobnih sveč ne smejo odlagati ali jih oddajati v odlaganje. Odpadne nagrobne sveče morajo prevzemati na prevzemnih mestih na ali ob pokopališčih ločeno od ostalih odpadkov s pokopališč in jih neonesnažene oddajati zbiralcu odpadnih nagrobnih sveč. Za ta namen morajo imeti zagotovljene zmogljivosti za predhodno skladiščenje prevzetih odpadnih nagrobnih sveč v enem ali več zbirnih centrih ravnanja s komunalnimi odpadki. Saubermacher Komunala Murska Sobota, d. o. o., kot izvajalec gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov zagotavlja prevzemanje odpadnih nagrobnih sveč najmanj enkrat mesečno, upravljavec pokopališča pa za plačilo lahko naroči tudi dodatne odvoze. Za dodatne informacije nas lahko pokličete od ponedeljka do petka med 7. in 15. uro na telefonsko številko 02/ ali nas obiščete na sedežu podjetja na Noršinski ulici 12 v Murski Soboti. KINOLOŠKO DRUŠTVO MURSKA SOBOTA VPISUJE TEČAJNIKE. TEČAJ ŠOLANJA PSOV VSEH PASEM SE BO ZAČEL V SREDINI MESECA APRILA (predvidoma ). ŠOLANJE BO POTEKALO PO PROGRAMU B-BH (ZAČETNI TEČAJ). Vpis poteka na vadbišču KDMS (Turopolje pri kanalu). VEČ INFORMACIJ LAHKO DOBITE NA: kdms@gmail. com, april

25 MEDGENERACIJSKE DELAVNICE HIŠE SADEŽI DRUŽBE MESEC APRIL Četrtek, ob uri RAČUNALNIŠKA DELAVNICA (prostovoljke OŠ I MS) ob uri LONČARSKA DELAVNICA, oblikovanje iz gline (I. Lehner) Torek, ob uri na OŠ I MS: RAČUNALNIŠKA DELAVNICA, 1. skupina (B. Fartek) ob uri Ogled dveh kratkih dokumentarno- informativnih filmov, Življenje ob Muri in Vplivi življenja ob Muri ter razprava o našem bližnjem bivalnem okolju (S. Balažic) Sreda, ob uri ZELIŠČARSKA DELAVNICA, pripravki iz čemaža in spoznavanje drugih užitnih divjih rastlin (N. Mladenovič) ob uri na OŠ I MS: RAČUNALNIŠKA DELAVNICA, 2. skupina (B. Fartek) Četrtek, ob uri RAČUNALNIŠKA DELAVNICA (prostovoljke OŠ I MS) ob uri USTVARJALNA DELAVNICA, oblikovanje mozaikov (K. Godvajs) Petek, ob uri DELAVNICA ROČNIH DEL, kvačkanje in pletenje (E. Šantavec, V. Režonja) ob uri PREDAVANJE Kako delati z dementnimi ljudmi (D. Mörec) Ponedeljek, od 9.00 do MERJENJE KRVNEGA PRITISKA (Sr. zdravstvena šola MS, DU MS, I ure Vučak, M. Stropnik) ob uri ŠIVILJSKA DELAVNICA (M. Gomboc, S. Kološa) Torek, ob uri GLASBENA DELAVNICA, spoznavanje in petje ljudskih pesmi (M. Škrilec) Sreda, ob uri DELAVNICA O ZDRAVI PREHRANI, (v sodelovanju z Zavodom za zdravstveno varstvo) ob uri v prostorih Društva paraplegikov: ČEBELARSKA DELAVNICA, izdelki iz čebeljega voska (M. Sapač) Četrtek, ob uri RAČUNALNIŠKA DELAVNICA (prostovoljke OŠ I MS) Petek, ob uri DELAVNICA TRADICIONALNIH OBRTI, izdelki iz slame (I. Žižek, sodelovanje Ekonomske šole) ob uri GLASBENO USTVARJALNA DELAVNICA, spoznavanje in izdelava glasbil (T. Škof) Ponedeljek, ob uri ŠIVILJSKA DELAVNICA (M. Gomboc, S. Kološa) ob uri PRIKAZ POSTOPKA RECIKLIRANJA PAPIRJA (T. Vidovič) Torek, ob uri na OŠ I MS: RAČUNALNIŠKA DELAVNICA, 1. skupina (B.Fartek) ob uri DEBATSKA DELAVNICA (M. Kolmanko) Sreda, ob uri na OŠ I MS: RAČUNALNIŠKA DELAVNICA, 2. skupina (B.Fartek) ob uri DELAVNICA Kako postati prostovoljec v tujini, delavnica bo v angleškem jeziku Četrtek, ob uri RAČUNALNIŠKA DELAVNICA (prostovoljke OŠ I MS) ob uri Ozaveščanje in osveščanje ljudi pri ravnanju z odpadki, razgovor o ekološkem sortiranju odpadkov in odnos do ekološke reciklaže (Š. Benko) Petek, ob uri KUHARSKA DELAVNICA, peka peciva (v sodelovanju z DU Lendava) ob uri FOTOGRAFSKA DELAVNICA (v sodelovanju s Foto klubom M. Sobota) Sobota, od 9.00 do v Maximusu: predstavitev prostovoljstva in medgeneracijske delavnice v ure okviru Festivala prostovoljstva mladih Ponedeljek, ob uri DRUŽABNE IGRE, igre s kartami, otroške igre Sreda, ob uri USTVARJALNA DELAVNICA, izdelovanje vaze iz papirja in naravnih materialov (Ž. Hoblaj) Četrtek, ob uri PLESNO GIBALNA DELAVNICA (M. Kostric) Vljudno vabljeni! Poleg delavnic izvajajo prostovoljci tudi učno pomoč iz matematike, kemije, nemščine in angleščine. Hiša bo skrbela tudi za video promocijo, zato vabljeni vsi, ki vas področje video produkcije zanima. Na delavnice se lahko prijavite na telefonsko številko: , ali nam pišete na: natasa.vrsic@filantropija.org ali se oglasite v Hiši Sadeži družbe, Štefana Kovača 20, Murska Sobota. Delavnice izvajajo prostovoljci in so brezplačne. projekt podpirajo: 25 april 2010

26 KULTURA Razstava Igorja Banfija in Natalije R. Črnčec Aleksandra Grah Marca so v Galeriji Murska Sobota odprli razstavo Igorja Banfija in ambietalne postavitve Natalije R. Črnčec. Umetnica Natalija R. Črnčec se je predstavila z domiselno, predvsem pa nenavadno inštalacijo 1972 krogel, ki so v prostoru zasnovane kot lebdenje. Za poseben učinek razstavo spremljajo zvočni elementi, ki jih je prispeval Andrej Hrvatin.»Zdi se mi zanimivo, da v času, ko se inštalacije delijo nekako na dva dela, Natalija Črnčec svoja dela izrazi brez kakršne koli zadrege kot lepa. In ravno ta lepota njenih del je provokacija, ki mnogim umetnikom ne uspe,«je povedal direktor Galerije Murska Sobota Robert Inhof. Igor Banfi se je z likovno umetnostjo kot ilustrator stripov in časopisov pričel ukvarjati že v osnovni šoli, svojo ustvarjalnost pa je kasneje intenziviral še na gimnaziji. Že med študijem je objavljal svoje stripe, samostojno je ilustriral tudi več knjig. Razstava v murskosoboški Galeriji z naslovom»slike«prikazuje izrazito simboliko osamelih dreves. Kustosinja Irma Brodnjak je od odprtju spregovorila o značilnih simbolih v delih Igorja Banfija. Še posebej v njegovih zadnjih delih izstopa zelo prepoznaven predmet drevo.»banfijevo drevo zmeraj nastopa v ednini in sredi ravnice. Drevo že od nekdaj velja za simbol dobrega življenja in nesmrtnosti, pri vzhodnih kulturah pa v sebi nosi tudi simbolnost novega rojstva. Njegova drevesa so brez plodov in listov, kar nas lahko napelje k razmišljanju o duhovnem siromaštvu sodobnega človeka,«je dejala Brodnjakova. Gledališčniki z novo premiero Aleksandra Grah Gledališka skupina KUD Štefan Kovač Murska Sobota je 26. in 27. marca v grajski dvorani v Murski Soboti izvedla premiero in prvo ponovitev predstave»meteorit v kozarcu«avtorice Zore Hudoles. Za murskosoboškimi gledališčniki je uspešna sezona, ki so jo zaključili s predstavo»elizabeta je zagreta«, tokrat pa so se lotili sodobne slovenske družinske komedije, ki jo je režiral Branko Pintarič. Igralci Aleksandra Pörš, Berta Kološa, Klavdija Zver, Mateja Kerčmar, Tina Kur, Boštjan Lačen, Boštjan Sinic, Darko Vrebac, Edvard Jakšič, Matej Mertük in Simon Glavač so se tako predstavili v vlogi disfunkcionalnih članov družine Mrkuc, ki popuščajo pod pritiski sodobnega stresnega življenja in se prav nič ne trudijo, da bi se spravili v red. april

27 Metuljček z zlatim priznanjem KULTURA Aleksandra Grah Veliko priznanje so dosegli člani otroškega pevskega zbora Metuljček, saj so na 22. reviji otroških in mladinskih pevskih zborov, ki je potekala v Zagorju ob Savi, osvojili zlato priznanje. Pevski zbor deluje pod okriljem Kluba kreativnosti, ki ga vodi Iva Kosednar. Svoj prvi samostojni koncert so izvedli leta 2007.»Glede na številne nastope, med katerimi je bilo več eminentnih, in na številne pozitivne kritike sem se odločila, da petje zbora Metuljček predstavim tudi strokovni žiriji, ki nas uvršča v sam vrh slovenskega zborovskega petja,«je povedala dirigentka Lukrecija Marič. Člani zbora so otroci, ki prihajajo iz desetih prekmurskih občin in jih druži kakovostno petje. Lani so se prvič predstavili na regijskem tekmovanju v Šentilju, kjer so osvojili visoko zlato priznanje, ki jim je odprlo pot na državno tekmovanje, kjer so zablesteli in resnično očarali žirijo. Maričeva je še dejala, da sta pri delovanju zbora pomembna psihološki element in pozitivna naravnanost. Pomembni so tudi motivacija, ki združuje mlade ljudi z ljubeznijo do petja, množica nastopov in visoka kakovost. Člani pevskega zbora bodo aktivni tudi aprila, saj jih čaka potovanje v Bratislavo, kjer bodo izvedli samostojen koncert, nato pa nastopili še na mednarodnem tekmovanju. spanje raztezanje raztezanje nabiranje moči KULTURA SPANJA Dr. med. Eduard Lanz Specialist ortopedije, ortopedske kirurgije in vodja Instituta za gibalno terapijo v Gradcu (Institut für Bewegungstherapie, Graz), ter nekdanji zdravnik avstrijske nacionalne sankaške in smučarske ekipe ter ekipe hokeja na ledu. Trenutno pa Dr. Lanz oskrbuje avstrijsko teniško Davis-Cup ekipo. NAJNIŽJE CENE! TIRAMO JE CENE! NAJNIŽJE CENE! NTIRAMO IŽJE CENE! NAJNIŽJE CENE! NAJNIŽJE CENE! NAJNIŽJE CENE! NAJNIŽJE CENE! NAJNIŽJE CENE! ANTIRAMO NAJNIŽJE CENE! NAJNIŽJE CENE! NAJNIŽJE CENE! NAJNIŽJE CENE! NAJNIŽJE CENE! NAJNIŽJE CENE! NAJNIŽJE CENE! NAJNIŽJE CENE! GARA NAJN GARANTIRAM NAJNIŽJE CEN NAJNIŽJE CENE! NAJNIŽJE CENE! GA NA GARANTIRA NAJNIŽJE CE NTIRAMO GARANTI NIŽJE CENE! NAJNIŽJE CENE! NAJNIŽJE CENE! N G gibanje 598,00 299,00 TENO dimenzije: 200x90 PONTE dimenzije: 200x90 SPALNICA PEPE 248,75-20% 199,00 CASTON dimenzije: 200x90 173,75-20% 139,00 318,00 159,90 V kombinaciji parjene bukve in bež okrasnih letev, sestoji iz 5-delne omare, postelje dim. 200x180 cm, vključno z dvema omaricama. * Komoda za doplačilo 399,00 27 april 2010

28 KULTURA Literarno-glasbeni romski večer Geza Grabar Prva, ki je pripravila priložnostno prireditev ob letošnjem svetovnem dnevu Romov, je bila murskosoboška Ljudska univerza. Ta že vrsto let s svojimi programi prevzema pomembno vlogo pri skrbi za ranljive skupine, kamor uvrščamo tudi Rome. Ker je letošnje leto tudi leto boja proti revščini in socialni izključenosti, in ker so Romi v naši državi etnična skupina, ki je kljub številnim sprejetim zakonskim okvirjem še vedno izpostavljena revščini, sta tudi teža in sporočilo tega praznika toliko večja. V prostorih Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti se je v kulturnem programu predstavila cela vrsta romskih ustvarjalcev z različnih področij. Romska pesnica Mladenka Šarkezi, le ena od udeleženk projekta Integracija in socializacija Romov, opravlja v okviru javnega dela tudi naloge romskega pomočnika, je predstavila pesmi iz svoje pesniške zbirke»po sledeh jutra«, predstavljena pa je bila tudi njena drama»v belem cvetju«. V duhu zavedanja svoje kulture in korenin so zaplesali plesna skupina Zlati sonček ter plesni par Sara in Nina. Piko na i dovršenemu programu je z nastopom na klavirju dodal glasbeni pedagog in virtuoz Kristjan Borovšak, ki ga je na violino spremljala Iris, na klavir pa je zaigral Alen. V priložnostnih nagovorih direktorja knjižnice Jožeta Vugrinca, direktorice Ljudske univerze Vesne Laissani in župana Antona Štihca je slednji izpostavil, da konflikti med različnimi skupinami ljudmi nastajajo tedaj, ko se ne poznamo dovolj, zato se moramo spoznati. In tudi ta prireditev je bila priložnost za to. Multikulturalnost Pomurja zaradi različnih narodnostnih in etničnih skupin, vere, jezika, običajev in še česa je vrednota, je dejal Štihec, ki nas bogati in razlikuje od tistih, ki vsega tega nimajo. Zato se moramo tega bogastva zavedati in iz njega potegniti samo pozitivne stvari. Vse to lahko doživimo le s strpnostjo. Celotni položaj Romov v mestni občini, ki je z vidika njihovih bivanjskih razmer in tudi njihove vključenosti v osnovno vzgojo in izobraževanje v lokalno skupnost vzorčni primer za celotno Slovenijo, pa morda najbolj zrcali misel odličnih povezovalcev programa Klavdije Forjan in Valetina Šarkezija:»Pojdimo skozi čas, ki nam je dan. Spoznajmo, da nismo sami. Podajmo si dlan in sonce bo med nami. Nikoli na tem svetu naj nihče ne ostane sam, vsakdo ima pravico, da najde toplo dlan.«mesec april obogaten z romsko kulturo Aleksandra Grah V Mladinskem informativnem in kulturnem klubu so odprli že drugi Festival romske kulture Romano Čhon oz. Romski mesec. Organizatorji Festivala romske kulture so se tako že drugič odločili, da širši javnosti prikažejo pestrost romske kulture, ki jo spremljajo številni nastopi domačih in tujih glasbenih izvajalcev, predavanja, razstave, delavnice, filmski in literarni večeri. Program se bo odvijal v štirih slovenskih mestih, in sicer v Murski Soboti, Ljubljani, Novem mestu in Mariboru. Festival je uradno odprl župan Mestne občine Murska Sobota Anton Štihec, ki je poudaril, da je občina vedno dobro sodelovala z romsko skupnostjo, izpostavil je tudi nekatere druge dosežke skupnosti.»za bivanje v sožitju se med sabo moramo spoznavati in prav takšni festivali so dobra priložnost za spoznavanje različnih kultur,«je še povedal Štihec. Na odprtju festivala je nekaj besed spregovorila tudi predsednica Romskega akademskega kluba Samanta Baranja, ki je velik poudarek namenila pomenu medkulturnega dialoga, ki je po njenem mnenju zelo pomemben pri uspešnem vključevanju Romov v kulturo. Med drugim je še dejala, da se je romska kultura nenehno soočala s številnimi ovirami, a ji je kljub temu uspelo. Odprtja festivala se je udeležil tudi direktor Urada za narodnosti Stane Baluh, ki je prepričan, da ta projekt moramo postaviti v tradicijo Slovenije in ga takšnega tudi ohraniti, saj ga lahko ponosno predstavimo tudi drugim. april

29 60 let planinskega društva Matica Murska Sobota ŠPORT Jože Ružič Stopili smo v jubilejno leto našega društva: 21. aprila bo preteklo 60 let, odkar so v Murski Soboti ustanovili planinsko društvo. Naši predhodniki se najbrž niso zavedali, kaj so zaplodili, ko so v prekmursko zavest zasejali podobo slovenskih gora. Verjetno ne, vsaj čisto natanko ne. Seme planinstva je pognalo in danes s ponosom ugotavljamo, da je Prekmurje znano po planinstvu in planinskih zanesenjakih širom po Sloveniji. Planinsko društvo Matica Murska Sobota je bilo ustanovljeno leta Združuje članstvo na področju bivše občine Murska Sobota pa tudi izven, deluje pa na sedežu društva v Murski Soboti, v pododboru v Beltincih, v sekciji v Puconcih in sekcijah mladih planincev na OŠ I, OŠ II v Murski Soboti, OŠ IV Murska Sobota, OŠ Beltinci, OŠ Bakovci, OŠ Cankova, OŠ Puconci, OŠ Bogojina, OŠ Fokovci in v Varstveno-delovnem centru Murska Sobota. V letu 2009 je bilo včlanjenih 467 članov s plačano članarino, od tega 247 odraslih članov, 41 članov s posebnimi potrebami v Varstveno-delovnem centru, 25 srednješolcev in študentov ter 154 osnovnošolcev in predšolskih otrok. Organizirano in varno smo v lanskem letu popeljali na pohode 1262 udeležencev, 457 osnovnošolcev in predšolskih otrok, čez 900 članov pa je še bilo na drugih akcijah iz programa društva. Svojo osnovno dejavnost izvaja osemnajst planinskih vodnikov z veljavno licenco za vodenje pohodov, pet mentorjev planinske vzgoje in deset markacistov. Vzdržujemo Pomursko planinsko pot med Veržejem in Veliko Polano ter Tromejnikom in Radenci ter Evropsko pešpot E-7. Začenjamo novo desetletje v zgodovini društva. Šestdeseta obletnica pomeni dolgo pot, polno vzponov in padcev. Zaradi recesije in vse težjega pridobivanja finančnih sredstev smo se odločili, da bo naše praznovanje skromno, a ne nujno manj svečano. Praznovanje smo razdelili na pet dejanj, prvo pa so nam pripravili kar naši mladi planinci, in to spontano, sami od sebe. Ob obletnici so nam podarili čudovito darilo, saj so se na državno tekmovanje Mladina in gore prek regijskega uvrstile štiri ekipe, kjer so zasedle četrto, peto, osmo in petindvajseto mesto. Tako številčnega zastopstva na državnem tekmovanju, ki poteka že več kot 20 let, iz enega društva ni imelo še nobeno društvo. Sicer pa vsestranski skrbi in podpori delu z mladimi planinci sledimo že nekaj let, zato tudi rezultati ne morejo izostati. Prav tako posvečamo dosti časa in sredstev vzgoji in izobraževanju strokovnih kadrov, planinskih vodnikov, mentorjev planinske vzgoje in markacistov. Drugo dejanje je otvoritev razstave planinske fotografije in literature, ki se je zgodila 6. aprila. Razstava je razdeljena na tri dele. Prvi del je avtorska razstava Lada Klara pod nazivom»čez hribe in doline«. Fotografija je njegov življenjski izziv. V njegovo zgodbo pa so več ali manj vpleteni tudi njegovi planinski prijatelji, čeprav je v zadnjem času postal bolj samohodec, saj mu ostali preprosto ne morejo slediti.»tempus fugit!«čas beži je nekoč pisalo na številčnicah dragocenih ur. Danes je to zapisano na vsaki Ladovi fotografiji. Drugi del predstavlja slikovno gradivo iz zgodovine do sedanjosti. V knjigi vseh knjig (Psalm 65, 13 14) je zapisano:» griči se opasujejo z radostjo. Livade se oblačijo s čredami, doline se ogrinjajo z žitom; vse vriska in poje.«podobno nas vznemirjajo podobe naših planincev, ko korak za korakom sledimo slikam in potujemo z njimi čez prekmursko ravnico in reko Muro, Pohorje, Karavanke, Kamniške planine in Julijce na Grossglockner, Mont Blanc in še naprej vse tja do Himalaje. Tretji del predstavlja del društvene literarne zgodovine in planinske literature od leposlovne do vzgojne. Po Mlakarju bi lahko rekli»od Prekmurja do Mont Blanca«. Avtor izbora je profesor Jani Glažar, ki mu je ta tematika dobesedno pisana na kožo. Tretje dejanje praznovanja bo svečana proslava ob šestdesetletnici 24. aprila 2010 v grajski dvorani pod pokroviteljstvom Mestne občine Murska Sobota, četrto pohod na Triglav pod geslom»60 planincev društva iz šestih smeri na Triglav«, peto dejanje pa bo planinski ples v Moravskih Toplicah. Poseben pečat daje društvu sodelovanje z Varstveno-delovnim centrom iz Murske Sobote. Smo eno redkih planinskih društev v Sloveniji, ki se ukvarja z ljudmi s posebnimi potrebami. Z leti smo postali res pravi prijatelji in naša druženja so vedno polna dobre volje. Ob slovesu pa je vedno prisotno vprašanje:»kdaj bomo spet šli na pohod?«tudi naša spletna stran je izredno dobro obiskana, saj jo dnevno obišče več kot dvajset obiskovalcev. Na njej najdete vse sprotne informacije o razpisih pohodov in druge podatke o delovanju društva ter neštete fotografije. 29 april 2010

30 ŠPORT Odbojkarji Galex-Mira predčasno zaključili sezono Karlo Vratarič Po odličnem tretjem mestu v tako imenovani modri skupini so odbojkarji Galex-Mira v četrtfinalu končnice naleteli na šestouvrščeno ekipo Astec Triglav in se po dveh porazih niso uvrstili v pričakovan polfinale. Za njimi je temu porazu navkljub uspešna sezona, kar je potrdil tudi obisk tekme proti slovenskim prvakom, z več kot tisoč obiskovalci. Zaradi dobrih predstav domačih odbojkarjev Galex-Mira in uspešnih nastopov evropskega ACH Volleya je v začetku druge polovice marca v Prekmurju vladalo izjemno zanimanje za ogled tekme omenjenih ekip. Vstopnice v predprodaji so pošle že prvi dan prodaje, in čeprav si je tekmo ogledalo 1100 gledalcev, je mnogo športnih navdušencev ostalo brez dragocenega koščka papirja. Uvodni niz so sicer dobili domači odbojkarji, nadaljevanje pa ni bilo po pričakovanjih njihovih navijačev.»kar se rezultata tiče, sem razočaran. Lahko bi iztržili več, a priložnosti nismo izkoristili. Po drugi strani pa je ACH Volley igral zelo kakovostno, zato smo težko ustavljali njihove nalete, saj vsaka slabost našega posameznika vpliva na rezultat, primernih zamenjav pa nimamo. Tako z menjavo nismo mogli presekati njihove igre ali izboljšati svoje,«je o tekmi leta povedal trener in direktor Galex- Mira Dejan Fujs. Vzdušje v dvorani prve osnovne šole je bilo dvajsetega marca res odlično, vendar rekordnega obiska odbojkarske tekme v Murski Soboti niso popravili. Fujs se spominja tekme izpred parih let v evropskem pokalu proti Rigi, ko je bila dvorana še bolj polna. Kljub vsemu je množičen obisk tekme z Blejci dokazal, da so ljudje zadovoljni in da jih odbojka zanima.»z dobrimi igrami smo uspeli napolniti dvorano. Če bi imeli na razpolago še večjo, bi brez težav napolnili tudi tisto. Upam, da nas bodo gledalci še naprej spremljali, a za to moramo poskrbeti z dobrimi igrami,«pravi pred kratkim»upokojeni«odbojkar Fujs. Po tekmi je bilo jasno, da Galex- Mir ne more zasesti drugega mesta v modri skupini. Tako so se pomurski odbojkarji v četrtfinalu pomerili proti ekipi Astec Triglav, ki je sicer zasedla šesto mesto v modri skupini, vendar je trener Fujs že pred tekmama opozarjal na izenačenost lige. Zgodil se je ravno najbolj črn scenarij, saj so murskosoboški odbojkarji izgubili obe odločilni tekmi, izpadu pa sta verjetno botrovali kratka klop in utrujenost po naporni sezoni. Kljub neuvrstitvi v polfinale je sezona bila uspešna. Galex-Mir bo namreč v prihodnji sezoni, če Blejci obranijo naslov državnega prvaka, kot finalist pokala igral v evropskem pokalu pokalnih zmagovalcev. Panvita ostaja generalni sponzor atletskega kluba Geza Grabar S podpisom štiriletne pogodbe ostaja Skupina Panvita, najpomembnejši finančni mecen atletskega kluba iz Murske Sobote. Štefan Martinec, predsednik kluba, je ob tem izrazil zadovoljstvo in prepričanje, da bo ta finančni vložek, ki na letni ravni za klub predstavlja tretjinski delež v okrog 50 tisoč evrov vrednem letnem proračunu, omogočil nadaljnjo rast kluba in razvoj najperspektivnejših atletov. Minulo leto je bilo namreč za klub najuspešnejše doslej, saj so njihovi atleti in atletinje na državnih prvenstvih osvojili kar 87 medalj, to pa je največ v vseh 45 letih delovanja kluba. Lani so imeli v klubu s približno sto člani tudi šest državnih reprezentantov, na podlagi doseženih rezultatov pa ima tačas status kategoriziranih športnikov pri Olimpijskem komiteju Slovenije deset atletov in atletinj. Kategorizacijo državnega razreda ima Tina Jureš, mladinskega razreda pa Aleš Zver, Gregor Vinčec, Tomaž Rozmarič, Anja Benko, Urška Martinec, Katja Vrdjuka, Urška Jelenovec, Ines Horvat in Sonja Neger. Tudi mag. Dejan Židan, predsednik Panvitine uprave, kjer niso niti za trenutek pomislili, da bi zelo korektno dosedanje štiriletno sodelovanje prekinili, verjame, da se njihov posluh za potrebe družbe in usmerjenost v trajni razvoj zrcali v številnih uspehih in odmevnih rezultatih.»s sponzorstvi vlagamo v šport, izobraževanje, znanost in kulturo. Še posebej želimo podpreti talentirane otroke, jim omogočiti treninge, tekmovanja in najpomembnejše zdrav način življenja ter brezskrbno otroštvo in mladost,«je zaključil Židan. Ob tej priložnosti so predstavili tudi štiri atlete, ki so že v zimski sezoni postavili kar šest dvoranskih državnih rekordov ter z rezultatskega vidika napovedali še eno izjemno sezono: pionirja Anja Benko in Nino Celec sta ga dvakrat izboljšala v teku na 400 metrov oziroma v skoku v daljino, rekordni dosežek mlajšega mladinca Aleša Zvera pa je izboljšal njegov vrstnik in klubski kolega Tomaž Rozmarič. Med kandidatkami za letošnje evropsko člansko prvenstvo je v teku na 200 metrov tudi Tina Jureš, ki je bila na nedavnem dvoranskem državnem članskem teku na 60 metrov tretja. april

31 Mura 05 z novim vodstvom ŠPORT Karlo Vratarič V začetku aprila je na stadionu Fazanerija potekal občni zbor društva Mura 05, na katerem so člani društva izvolili novo vodstvo in organe. Novi predsednik je tudi uradno postal Miroslav Topič. Na občnem zboru društva Mura 05 je po sprejetju dnevnega reda in ugotovitvi sklepčnosti najprej zdaj že bivši podpredsednik kluba Bojan Petrijan podal finančno stanje ob koncu meseca marca. Na zadnji dan v marcu je Mura 05 imela še med dvanajst in trinajst tisoč evrov neporavnanih obveznosti. Polovica tega zneska so dolgovi do davčne uprave, preostalo pa dolgovi do domačih igralcev. V klubu pričakujejo še poplačilo nekdanjega trenerja Primoža Glihe, ki toži klub. Skupaj je bilo neporavnanih obveznosti za okoli 115 tisoč evrov, prioritetno pa so morali zadeve reševati v arbitražnem postopku. Zahteve so vložili pretežno igralci izven Pomurja, ki se jim Petrijan zahvaljuje za korektnost, saj so odpisovali kazni, ki jih je klubu nalagala Nogometna zveza Slovenije, ki je želela Muri 05 odvzeti najprej devet točk, kasneje pa eno.»danes sem vesel, da imamo fante, ki so si upali ponovno stopiti na igralno površino kljub temu, da so v nekem trenutku že izobesili napise o stavki. Kažejo, da jim za Muro 05 ni vseeno. Zahvaljujem se jim tudi, da smo se z njimi lahko dogovorili o finančni plati sodelovanja,«pravi Petrijan, ki je še razkril, da so v klubu želeli zadržati Drahna in Kremenoviča, a niso imeli dovolj sredstev. Z igralci, ki so še ostali v klubu in ki jim še dolgujejo denar, je dogovorjeno, da dolgove poravnajo v letošnjem ali naslednjem letu. Petrijan je prepričan, da so novi temelji postavljeni in začrtane prave smernice. Na občnem zboru so na dan prišle tudi novice, ki jih javnost doslej ni poznala. Tako je nekdanji član upravnega odbora Mladen Prettner razkril, da je bilo pred sezono že vse dogovorjeno za prihod trenerja Roberta Pevnika, ki bi prejemal 1000 evrov plače, vendar je nekdo imel drugačne interese in je raje pripeljal Primoža Gliho, ki je Muro 05 mesečno stal 2200 evrov in še evro od vsake prodane vstopnice. Prettner kliče na odgovornost ljudi, ki so s svojimi dejanju povzročili, da je Mura 05 nižje kot pred petimi leti. Petrijan je v razpravi dodal, da so bile podpisane pogodbe v skupni vrednosti 500 tisoč evrov, čeprav je bil letni proračun kluba največ 230 tisoč evrov. Oglasil se je tudi predsednik Medobčinske zveze Murske Sobote Danilo Kacijan in izpostavil, da Mura mora biti pomurski paradni konj, vendar pa mora biti obenem tudi resen klub. V nadaljevanju sta bila razrešena upravni in nadzorni odbor, sledilo pa je imenovanje novih odborov in organov. Kot kandidat za predsednika se je članom društva predstavil Miroslav Topič in bil kasneje tudi izvoljen.»čim prej se želimo uvrstiti v prvo ligo. Ne bom napovedal, ali bo to čez eno ali pet let, a poskusili bomo izkoristiti vsako priložnost, tudi če se nam bo ponudila že v naslednji sezoni. V preteklosti so bili cilji že prevečkrat postavljeni previsoko,«je po izvolitvi o viziji kluba povedal Topič. V upravnem odboru bodo poleg njega sedeli še Andrej Benko, Nikolaj Gorza, Bojan Petrijan in Mladen Prettner. 31 april 2010

32 ŠPORT 44. pokal Murske Sobote v judu zmaga za Adrijana Gomboca Geza Grabar Judo klub Murska Sobota je na svojem tradicionalnem mednarodnem turnirju gostil kar 348 tekmovalcev. Z uspehom so nastopili domači tekmovalci, najuspešnejši med njimi je bil Adrijan Gomboc, ki je zmagal v kategoriji do 55 kg. Sicer pa so se v novi telovadnici ekonomske šole med tekmovalci iz Avstrije, Hrvaške, Srbije in Slovenije ti so tekmovali v treh starostnih kategorijah: mladinski, med mlajšimi ter starejšimi dekleti in dečki, uspešno merili tudi drugi domači tekmovalci. Jon Jerebic je zmagal pri mladincih nad 100 kg; pri starejših dečkih do 42 kg je bil Samo Šarčevič tretji, pri starejših deklicah do 63 kg Tina Slavic tudi tretja, nad 63 kg Sanja Čahuk prva, pri mlajših deklicah do 36 kg pa Doroteja Čahuk druga. Trenerja Silvo Kavčuč in Dario Vrdjuka sta z nastopi svojih varovancev kljub nekoliko zdesetkani udeležbi domačih mladincev ti so imeli poskusno maturo, zadovoljna. Obetavnega Uroša Kavčiča, ki ni nastopil, je namreč uspešno nadomestil Adrijan Gomboc, ki je šele prvo leto kadet in je s tretjim mestom na nedavnem kadetskem A-turnirju v Zagrebu izpolnil normo za nastop na evropskem kadetskem prvenstvu, ki bo junija na Češkem. Gomboc je namreč doma zmagal celo v starostni skupini mladincev. Kot član slovenske reprezentance se bo ta in prihodnji mesec udeležil kadetskih A-turnirjev v Dubrovniku, Berlinu, na Češkem in Poljskem. Murskosoboški turnir je kot eden izmed šestih tudi letos veljal za točkovanje za slovenski pokal. V natečaju o živalih in nesrečah murskosoboške šole med najuspešnejšimi Geza Grabar Murskosoboška izpostava republiške Uprave za zaščito in reševanje je za območje Pomurja, tudi letos pa so se izven konkurence vključile sosednje regije iz Hrvaške in Madžarske, v letošnjem šolskem letu izvedla natečaj za najboljša likovna in literarna dela na temo»naravne in druge nesreče živali in nesreče«. Z vsakoletnimi regijskimi natečaji in ostalimi aktivnostmi programa informiranja, izobraževanja in usposabljanja predšolske in šolske mladine v državnem centru za usposabljanje in reševanje na Igu pri Ljubljani bo sredi maja potekal še zaključek z izborom najboljših na državni ravni, želijo v Upravi za zaščito in reševanje ozaveščati in obenem krepiti zavest najmlajših, posredno pa tudi njihovih staršev, vzgojiteljev in učiteljev, da se nesreče dogajajo vsakodnevno in da se lahko zgodijo tudi nam. Zato se moramo na njih ustrezno pripraviti in tako v največji meri omejiti oziroma ublažiti njihove posledice. Med 264 avtorji z 277 izdelki glavnina je bila likovnih izdelkov, so bili številni tudi iz petih osnovnih šol v mestni občini, med katerimi so učenci iz osnovnih šol v Murski Soboti posegli po najvišjih uvrstitvah. V konkurenci učencev prve triade osnovnih šol je med likovnimi izdelki Marko Kalamar Moralec iz OŠ I osvojil peto mesto, s svojim literarnim izdelkom pa se je Marin Rantaša (OŠ III) uvrstil na četrto mesto; v II. triadi je Tina Rajnar (OŠ II) s svojim likovnim delom osvojila tretje, Ria Grof (OŠ III) pa z literarnim delom četrto mesto. Med učenci tretjega triletja osnovnih šol pa je Tamara Dimič (OŠ III) na omenjeno temo napisala najboljši spis, v skupini likovnih izdelkov pa je bilo delo Alena Špilaka (OŠ IV) ocenjeno kot peto najboljše. Mentorice oziroma mentorji mladih Sobočanov so bili Tanja Kočar Vučko, Ksenija Halas, Suzana Juteršnik, Terezija Gujtman ter Matjaž Geder in Štefan Červek. april

33 Izobraževanje gasilcev na regijski ravni GASILCI Geza Grabar V okvir pomembnih zimskih aktivnosti gasilcev nedvomno sodijo različne oblike tečajev in strokovnih usposabljanj. Po načrtu Gasilske zveze Mestne občine Murska Sobota in regijskega gasilskega poveljstva so v gasilskem domu v Murski Soboti pripravili izobraževanje o notranjih in dimniških požarih, ki se ga je udeležilo 104 slušateljev iz vrst poveljnikov in podpoveljnikov iz vseh trinajstih pomurskih gasilskih zvez. Pozdravni in uvodni nagovor sta opravila Štefan Barbarič, predsednik GZ MO Murska Sobota, in Martin Smodiš, poveljnik Civilne zaščite za Pomurje. Predavatelja poveljnik Franc Olaj in podpoveljnik Anton Gomboc, oba iz GZ MO Murska Sobota, sta predstavila taktiko gašenja notranjih in dimniških požarov, nevarnosti požarov plina ter preventivno delovanje. Zanimivo je bilo prisluhniti tudi statistiki raznih intervencij v letih 2008 in 2009 v Pomurju. Statistika namreč govori, da je tudi v pomurski regiji vedno več notranjih in dimniških požarov, zlasti pa izstopajo požari v kuhinjah (odsotnost pri kuhanju, ko se vžgejo kuhinjske nape in drugi elementi, pozabljeno meso na štedilniku in druga hrana, prevroče olje, okvare pri kuhinjskih električnih telesih). Ob tem so prikazali tudi delovanje termovizijske kamere in njeno uporabo v gasilstvu ter čelade, opremljene z laringofonom. Tudi ostali zunanji predavatelji (požarni inšpektor z obrambnega ministrstva, predstavnik Dimnikarske zbornice Slovenije in predstavnik tovarne dimnikov Shiedel) so bili odlični. Ocena slušateljev je dobra in odmevna, želijo pa si še več podobnih predavanj. Osnovni tečaj za gasilca Geza Grabar Gasilska zveza Mestne občine Murska Sobota je za svoja društva tudi letos organizirala tečaj za izprašane gasilce oziroma bodoče operativce. V vaško-gasilskem domu v Černelavcih so 62-urni tečaj od tega je bilo 21 ur teoretičnega pouka, izvedli predavatelji iz gasilskih društev Veščica, Černelavci in Polana. Kot je pojasnil vodja tečaja Bojan Horvat, sicer član PGD Veščica, je rekordnih 45 tečajnikov prišlo iz gasilskih društev Veščica (17), Krog (8), Polana (6), Černelavci in Rakičan (po 5), Bakovci (2) ter Satahovci in Nemčavci (po 1). Bodoči gasilci med katerimi je bilo kar 14 žensk, od tega cela članska enota iz Veščice, so se seznanili z osnovami organizacije gasilstva in prava, zaščite telesa in dihal, razvrščanja, vozil in opreme, gradbeništva in preskrbe z gasilno vodo, tehničnega reševanja in gasilske tehnike. Na zaključku tečaja, ki je sledil skupinskim praktičnim vajam z gasilsko tehniko in opremo, sta poveljnik in predsednik GZ MO Murska Sobota Franc Olaj in Štefan Barbarič izrazila zadovoljstvo nad zelo kakovostno pripravljenim in izvedenim tečajem, zato sta prepričana, da so bodoči gasilci dobili dovolj trdno podlago osnovnih gasilskih znanj, ki jih bodo nadgrajevali z novimi učnimi vsebinami s tega področja. Dejala sta še, da nove obveze in zadolžitve od gasilcev zahtevajo dodatna znanja, zato so izobraževanja in praktična usposabljanja za vse gasilce stalnica. Olaj, ki je poveljnikom podal tudi napotke za praktično delo tečajnikov v domačih društvih, je napovedal, da bo nadaljevalni tečaj za gasilca razpisan že jeseni. Na koncu se je za vestno obiskovanje tečaja z upanjem, da se na izobraževanju na nadaljevalnem tečaju vnovič srečajo že pozno jeseni, zbranim zahvalil tudi vodja tečaja Bojan Horvat. Tako uspešno pa tečaja ne bi mogli izvesti brez odličnega gostitelja PGD Černelavci, ki je ob prostorih nudilo tudi vso tehnično opremo in računalniško tehniko; pa tudi brez pomoči gasilske zveze, ki je poskrbela za tehnično pomoč in pripravljenost predavateljev, ki so bogata gasilska znanja prenesli na mlade rodove, tečaj ne bi tako dobro uspel. C V E T L I Č A R N A Horvat Jožica s.p. Ob 15. OBLETNICI, Vas cvetličarna Florjana vljudno vabi na DAN ODPRTIH VRAT, ki bo dne 27. aprila v Nemčavcih, s pričetkom ob 8.00 uri! Vljudno vabljeni Nemčavci 10a, 9000 Murska Sobota Nemčavci: 02/ , BTC: 02/ , Grad: 02/ april 2010

34 NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev križanke iz prejšnje številke vodoravno: MSTISLAV, OLIVEIRA, RAP, SPIS, AD, ATA, LOJTRNIK, VESELE, NR, VP, ISTRA, OGI, SKUTERIST, RAN, SRŽ, TABULATOR, ANTONIN, PRH, NIZ, LAKS, LEDA, LANC, KNUD, ATARI, BR, EH, ALOIS, ČRNJANKE, BOLFENK, BEDI, AKORD, EVO, NOEMA, ACS, ALGE, JARMIČ, RYANAIR, EMS, ETER, NIVES, RATRAK, CINK, EKART, BRANA. Glasilo: SOBOŠKE NOVINE izdaja: MESTNI SVET ustanovitelj je Mestna občina MURSKA SOBOTA, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota Člani izdajateljskega odbora: ANTON ŠTIHEC, JOŽE CASAR, mag. MARJAN GUJT, GEZA KIŠFALVI, NIKOLAJ MIRAN LANŠČAK, DARKO RUDAŠ, DAVOR ŠKORJANEC, DEZIDER ŠOOŠ in DANIJELA ŽITEK Naslovnica: TANJA ZRINSKI Odgovorna urednica: VIDA LUKAČ Jezikovni pregled: RAJKO MARINIČ Oblikovna zasnova: INQUA, d. o. o. Grafična priprava in tisk: TISKARNA KLAR, ANTON KLAR, s. p. Naklada: 7000 izvodov SOBOŠKE NOVINE prejemajo gospodinjstva v mestni občini 15. v mesecu, brezplačno. Prispevke pošljite na: urednistvo.novin@murska-sobota.si Telefon: april Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite do 30. aprila 2010 na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Za križanko Nagrada, ki jo poklanja Turistična agencija Klas, je enodnevni izlet iz njihovega aktualnega kataloga po lastni izbiri. Nagrajenka križanke iz prejšnje številke: Anica Nađ, Partizanska 34a, Bakovci, 9000 Murska Sobota. Žrebanje je bilo opravljeno v studiu TV IDEA - kanal 10.

35 Zveza svobodnih sindikatov Pomurja v sodelovanju z Mestno občino Murska Sobota prireja v petek, 30. aprila 2010 TRADICIONALNO KRESOVANJE TRG ZMAGE: nastop Soboške godbe postavitev mlaja MESTNI PARK: predstava Mineštralala otroškega gledališča Ku-kuc, obisk čarodeja Binča nastop Soboške godbe slavnostni nagovor župana Mestne občine Murska Sobota prižiganje prvomajskega kresa in zabavni program s skupino Nova Legija Predstavitev humanitarnih in nevladnih organizacij, pestra gostinska ponudba Hotela Diana z akcijo pasulj po ceni 1,00 EUR, igrala za otroke in zabava do polnoči! GREMO NAPREJ! ŽIVEL 1. MAJ Zveza Svobodnih Sindikatov Slovenije

36 GLASBA ob ob ob ob RAZSTAVE ob PREDSTAVE ob ob OSTALO KONCERT KITARISTA HUBERTA KÄPPELA (NEMČIJA) Vstop prost KONCERT: HORIZONT PREDSTAVITEV FESTIVALA MÖRSKI FESTIVAL KITARE : RAMBO AMADEUS KONCERT: PLAMEN otvoritev razstave: DANIEL JEJČIČ, ALEKSANDER VUKAN ŠANJE Miloš Mikeln: GOLOBJE MIRU - Gimnazija Franca Miklošiča, Ljutomer Cena vstopnice: 7 EUR; Rezervacija po telefonu: (02) prodaja vstopnic:uro pred predstavo Zora Hudoles: METEORIT V KOZARCU - KUD Štefan Kovač M. Sobota Cena vstopnice: 7 EUR - v predprodaji, 10 EUR -uro pred predstavo Rezervacija in prodaja vstopnic: Pisarna ZKD telefon: Dvorana Glasbene šole Murska Sobota Kegl-City Murska Sobota) Kratochwill Murska Sobota Kegl- City, Murska Sobota Galerija Murska Sobota Grajska dvorana Murska Sobota Grajska dvorana, M. Sobota ČISTILNA AKCIJA OČISTIMO SLOVENIJO V ENEM DNEVU! - Let's do it Slovenia Park M. Sobota in bližnja okolica od naprej ob HATTRICK PARTY WALDORFSKE IGRALNE URICE ZA OTROKE IN STARŠE Vstopnina: otroci - 2,50, starši - 1,50 prijave do 19. aprila (Maja Rauch, telefon: ) Maximus, Murska Sobota Predprostor grajske dvorane, M. Sobota »NATEČAJ PLASTENKE NAŠE PRIJATELJICE«Maximus M. Sobota ob Proslava ob dnevu upora proti okupatorju Grajska dvorana Murska Sobota LETALSKO MODELARSKI PRAZNIK z modelarji iz Pomurja Maximus Murska Sobota od naprej TRADICIONALNO KRESOVANJE Mestni park Murska Sobota Slovesnost s polaganjem vencev ob dnevu zmage Trg zmage Murska Sobota Za objavo dogodkov se obrnite na TIC Murska Sobota, tel: 02/ , e-pošta: tic.sobota@siol.net

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2 Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a

Διαβάστε περισσότερα

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja

Διαβάστε περισσότερα

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki

Διαβάστε περισσότερα

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,

Διαβάστε περισσότερα

1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...

1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου... ΑΠΟΖΗΜΙΩΣΗ ΘΥΜΑΤΩΝ ΕΓΚΛΗΜΑΤΙΚΩΝ ΠΡΑΞΕΩΝ ΣΛΟΒΕΝΙΑ 1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου... 3 1 1. Έντυπα αιτήσεων

Διαβάστε περισσότερα

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena

Διαβάστε περισσότερα

Tretja vaja iz matematike 1

Tretja vaja iz matematike 1 Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx

Διαβάστε περισσότερα

Osnove elektrotehnike uvod

Osnove elektrotehnike uvod Osnove elektrotehnike uvod Uvod V nadaljevanju navedena vprašanja so prevod testnih vprašanj, ki sem jih našel na omenjeni spletni strani. Vprašanja zajemajo temeljna znanja opredeljenega strokovnega področja.

Διαβάστε περισσότερα

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK 1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24

Διαβάστε περισσότερα

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.

Διαβάστε περισσότερα

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE NEPARAMETRIČNI TESTI pregledovanje tabel hi-kvadrat test as. dr. Nino RODE Parametrični in neparametrični testi S pomočjo z-testa in t-testa preizkušamo domneve o parametrih na vzorcih izračunamo statistike,

Διαβάστε περισσότερα

IZZIVI DRUŽINSKE MEDICINE. U no gradivo zbornik seminarjev

IZZIVI DRUŽINSKE MEDICINE. U no gradivo zbornik seminarjev IZZIVI DRUŽINSKE MEDICINE Uno gradivo zbornik seminarjev študentov Medicinske fakultete Univerze v Mariboru 4. letnik 2008/2009 Uredniki: Alenka Bizjak, Viktorija Janar, Maša Krajnc, Jasmina Rehar, Mateja

Διαβάστε περισσότερα

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi

Διαβάστε περισσότερα

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.

Διαβάστε περισσότερα

Kotne in krožne funkcije

Kotne in krožne funkcije Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete

Διαβάστε περισσότερα

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke

Διαβάστε περισσότερα

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON ENROPIJSKI ZAKON REERZIBILNA srememba: moža je obrjea srememba reko eakih vmesih staj kot rvota srememba. Po obeh sremembah e sme biti obeih trajih srememb v bližji i dalji okolici. IREERZIBILNA srememba:

Διαβάστε περισσότερα

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,

Διαβάστε περισσότερα

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:

Διαβάστε περισσότερα

- Geodetske točke in geodetske mreže

- Geodetske točke in geodetske mreže - Geodetske točke in geodetske mreže 15 Geodetske točke in geodetske mreže Materializacija koordinatnih sistemov 2 Geodetske točke Geodetska točka je točka, označena na fizični površini Zemlje z izbrano

Διαβάστε περισσότερα

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor, Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),

Διαβάστε περισσότερα

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu. Kontrolne karte KONTROLNE KARTE Kontrolne karte uporablamo za sprotno spremlane kakovosti izdelka, ki ga izdeluemo v proizvodnem procesu. Izvaamo stalno vzorčene izdelkov, npr. vsako uro, vsake 4 ure.

Διαβάστε περισσότερα

Direktorica mag. Brigita Šen Kreže

Direktorica mag. Brigita Šen Kreže Elaborat o oblikovanju cen storitev obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja V OBČINI VRHNIKA Direktorica mag. Brigita Šen Kreže Vrhnika, januar 2016 KAZALO: 1 UVOD... 4 1.1 Pravne podlage

Διαβάστε περισσότερα

ČHE AVČE. Konzorcij RUDIS MITSUBISHI ELECTRIC SUMITOMO

ČHE AVČE. Konzorcij RUDIS MITSUBISHI ELECTRIC SUMITOMO ČHE AVČE Konzorcij RUDIS MITSUBISHI ELECTRIC SUMITOMO MONTAŽA IN DOBAVA AGREGATA ČRPALKA / TURBINA MOTOR / GENERATOR S POMOŽNO OPREMO Anton Hribar d.i.s OSNOVNI TEHNIČNI PODATKI ČRPALNE HIDROELEKTRARNE

Διαβάστε περισσότερα

PREDSTAVITEV SPTE SISTEMOV GOSPEJNA IN MERCATOR CELJE

PREDSTAVITEV SPTE SISTEMOV GOSPEJNA IN MERCATOR CELJE TOPLOTNO ENERGETSKI SISTEMI TES d.o.o. GREGORČIČEVA 3 2000 MARIBOR IN PREDSTAVITEV SPTE SISTEMOV GOSPEJNA IN MERCATOR CELJE Saša Rodošek December 2011, Hotel BETNAVA, Maribor TES d.o.o. Energetika Maribor

Διαβάστε περισσότερα

8. Diskretni LTI sistemi

8. Diskretni LTI sistemi 8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z

Διαβάστε περισσότερα

CM707. GR Οδηγός χρήσης... 2-7. SLO Uporabniški priročnik... 8-13. CR Korisnički priručnik... 14-19. TR Kullanım Kılavuzu... 20-25

CM707. GR Οδηγός χρήσης... 2-7. SLO Uporabniški priročnik... 8-13. CR Korisnički priručnik... 14-19. TR Kullanım Kılavuzu... 20-25 1 2 3 4 5 6 7 OFFMANAUTO CM707 GR Οδηγός χρήσης... 2-7 SLO Uporabniški priročnik... 8-13 CR Korisnički priručnik... 14-19 TR Kullanım Kılavuzu... 20-25 ENG User Guide... 26-31 GR CM707 ΟΔΗΓΟΣ ΧΡΗΣΗΣ Περιγραφή

Διαβάστε περισσότερα

ODLOK O KOMUNALNEM PRISPEVKU V OBČINI VRHNIKA neuradno prečiščeno besedilo. 1. člen

ODLOK O KOMUNALNEM PRISPEVKU V OBČINI VRHNIKA neuradno prečiščeno besedilo. 1. člen - Odlok o komunalnem prispevku v Občini Vrhnika (Naš časopis, št. 427/2015) - Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o komunalnem prispevku v Občini Vrhnika (Naš časopis, št. 440/16) ODLOK O KOMUNALNEM

Διαβάστε περισσότερα

1. Trikotniki hitrosti

1. Trikotniki hitrosti . Trikotniki hitrosti. Z radialno črpalko želimo črpati vodo pri pogojih okolice z nazivnim pretokom 0 m 3 /h. Notranji premer rotorja je 4 cm, zunanji premer 8 cm, širina rotorja pa je,5 cm. Frekvenca

Διαβάστε περισσότερα

Zgodba vaše hiše

Zgodba vaše hiše 1022 1040 Zgodba vaše hiše B-panel strani 8-11 Osnovni enobarvni 3020 3021 3023 paneli 3040 3041 Zasteklitve C-panel strani 12-22 S-panel strani 28-35 1012 1010 1013 2090 2091 1022 1023 1021 1020 1040

Διαβάστε περισσότερα

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA Državni izpitni center *M15143113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA RIC 2015 M151-431-1-3 2 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor

Διαβάστε περισσότερα

Splošno o interpolaciji

Splošno o interpolaciji Splošno o interpolaciji J.Kozak Numerične metode II (FM) 2011-2012 1 / 18 O funkciji f poznamo ali hočemo uporabiti le posamezne podatke, na primer vrednosti r i = f (x i ) v danih točkah x i Izberemo

Διαβάστε περισσότερα

Številka: /2007 Datum:

Številka: /2007 Datum: OBČINSKI SVET MESTNE OBČINE NOVO MESTO Številka: 351-361/2007 Datum: 8. 6. 2007 ZADEVA: NAMEN: Predlog Odloka o programu opremljanja zemljišč za gradnjo na območju»oln za stanovanjsko poslovni objekt Jakčeva«2.

Διαβάστε περισσότερα

Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II

Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II Transformator Transformator je naprava, ki v osnovi pretvarja napetost iz enega nivoja v drugega. Poznamo vrsto različnih izvedb transformatorjev, glede na njihovo specifičnost uporabe:. Energetski transformator.

Διαβάστε περισσότερα

ZADEVA: Predlog Odloka o podlagah in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje mestne občine Novo mesto

ZADEVA: Predlog Odloka o podlagah in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje mestne občine Novo mesto OBČINSKI SVET MESTNE OBČINE NOVO MESTO Številka: 351-4/2006 Datum: 18. 6. 2007 ZADEVA: Predlog Odloka o podlagah in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje mestne občine Novo mesto NAMEN: 1.

Διαβάστε περισσότερα

Oktober »Gre za največji projekt v zgodovini občine« S pesmijo odprli vrtec Rožle. »To je nagrada Univerzi, ne samo meni«

Oktober »Gre za največji projekt v zgodovini občine« S pesmijo odprli vrtec Rožle. »To je nagrada Univerzi, ne samo meni« 1 2 3 4 Loški utrip - glasilo, ki izhaja na območju občin: Škofja Loka, Železniki, Gorenja vas-poljane, Žiri, delno Kranj. Izhaja od avgusta 1996. Kazalo 6 Trasa poljanske obvoznice ostaja nespremenjena

Διαβάστε περισσότερα

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 15. oktober 2013 Oglejmo si, kako množimo dve kompleksni števili, dani v polarni obliki. Naj bo z 1 = r 1 (cosϕ 1 +isinϕ 1 )

Διαβάστε περισσότερα

MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU

MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU I FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Jadranska cesta 19 1000 Ljubljan Ljubljana, 25. marec 2011 MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU KOMUNICIRANJE V MATEMATIKI Darja Celcer II KAZALO: 1 VSTAVLJANJE MATEMATIČNIH

Διαβάστε περισσότερα

16 Poročilo o dosežkih leta Izbor ljubljanske kakovosti Stanovanjske enote na Pipanovi let Zavoda za oskrbo na domu XXX

16 Poročilo o dosežkih leta Izbor ljubljanske kakovosti Stanovanjske enote na Pipanovi let Zavoda za oskrbo na domu XXX XXX Glasilo Mestne občine Ljubljana, letnik XVII, številka 10, december 2012, ISSN 1318-797X 16 Poročilo o dosežkih leta 2012 8 Izbor ljubljanske kakovosti 2012 28 Stanovanjske enote na Pipanovi 28 22

Διαβάστε περισσότερα

z merili za odmero komunalnega prispevka

z merili za odmero komunalnega prispevka Program opremljanja stavbnih zemljišč za območje Občine Bled Predlog za obravnavo na občinskem svetu Februar 2015 Projekt: Naročnik: Elaborat izdelal: Program opremljanja stavbnih zemljišč za območje Občine

Διαβάστε περισσότερα

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa Bor Plestenjak NLA 25. maj 2010 Bor Plestenjak (NLA) 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 25. maj 2010 1 / 12 Enostranska Jacobijeva

Διαβάστε περισσότερα

Definicija. definiramo skalarni produkt. x i y i. in razdaljo. d(x, y) = x y = < x y, x y > = n (x i y i ) 2. i=1. i=1

Definicija. definiramo skalarni produkt. x i y i. in razdaljo. d(x, y) = x y = < x y, x y > = n (x i y i ) 2. i=1. i=1 Funkcije več realnih spremenljivk Osnovne definicije Limita in zveznost funkcije več spremenljivk Parcialni odvodi funkcije več spremenljivk Gradient in odvod funkcije več spremenljivk v dani smeri Parcialni

Διαβάστε περισσότερα

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d) Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije več spremenljivk

Funkcije več spremenljivk DODATEK C Funkcije več spremenljivk C.1. Osnovni pojmi Funkcija n spremenljivk je predpis: f : D f R, (x 1, x 2,..., x n ) u = f (x 1, x 2,..., x n ) kjer D f R n imenujemo definicijsko območje funkcije

Διαβάστε περισσότερα

II. PRIKAZ OBSTOJEČE IN PREDVIDENE KOMUNALNE OPREME 5. člen Prikaz obstoječe in predvidene komunalne opreme je razviden v programu opremljanja. 6. čle

II. PRIKAZ OBSTOJEČE IN PREDVIDENE KOMUNALNE OPREME 5. člen Prikaz obstoječe in predvidene komunalne opreme je razviden v programu opremljanja. 6. čle Predlagatelj: ŽUPAN Faza: OSNUTEK (drugo branje) Občinski svet Občine Luče je na podlagi 74. in 79. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) (Uradni list RS, št. 33/07), 17. člena Uredbe o vsebini

Διαβάστε περισσότερα

Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12

Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12 Predizpit, Proseminar A, 15.10.2015 1. Točki A(1, 2) in B(2, b) ležita na paraboli y = ax 2. Točka H leži na y osi in BH je pravokotna na y os. Točka C H leži na nosilki BH tako, da je HB = BC. Parabola

Διαβάστε περισσότερα

VEKTORJI. Operacije z vektorji

VEKTORJI. Operacije z vektorji VEKTORJI Vektorji so matematični objekti, s katerimi opisujemo določene fizikalne količine. V tisku jih označujemo s krepko natisnjenimi črkami (npr. a), pri pisanju pa s puščico ( a). Fizikalne količine,

Διαβάστε περισσότερα

Stegne niso več zgolj

Stegne niso več zgolj fi_165_17_ogns 8/25/05 16:02 Page 1 PETEK, 26. AVGUST 2005 ŠT. 165 PRILOGA NS PETEK, 26. 8. 2005 ŠT. 300 SIT oglasna priloga www.finance-on.net telefon: (01) 30 91 590 e-pošta: oglasi@finance-on.net 17

Διαβάστε περισσότερα

RUDA. 130 let premogovništva v Šaleški dolini. Zavrtajmo v prihodnost. Razvojni načrt jasna vizija za prihodnjih 10 let. Kdo je zadovoljen s plačo?

RUDA. 130 let premogovništva v Šaleški dolini. Zavrtajmo v prihodnost. Razvojni načrt jasna vizija za prihodnjih 10 let. Kdo je zadovoljen s plačo? RUDA ČASOPIS POSLOVNEGA SISTEMA PREMOGOVNIK VELENJE j unij 2006, številka 5, leto XXXIX r 130 let premogovništva v Šaleški dolini foto Hans Zavrtajmo v prihodnost Razvojni načrt jasna vizija za prihodnjih

Διαβάστε περισσότερα

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij): 4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n

Διαβάστε περισσότερα

STANDARD1 EN EN EN

STANDARD1 EN EN EN PRILOGA RADIJSKE 9,000-20,05 khz naprave kratkega dosega: induktivne aplikacije 315 600 khz naprave kratkega dosega: aktivni medicinski vsadki ultra nizkih moči 4516 khz naprave kratkega dosega: železniške

Διαβάστε περισσότερα

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge Vektorji Naloge 1. V koordinatnem sistemu so podane točke A(3, 4), B(0, 2), C( 3, 2). a) Izračunaj dolžino krajevnega vektorja točke A. (2) b) Izračunaj kot med vektorjema r A in r C. (4) c) Izrazi vektor

Διαβάστε περισσότερα

Zaporedna in vzporedna feroresonanca

Zaporedna in vzporedna feroresonanca Visokonapetostna tehnika Zaporedna in vzporedna feroresonanca delovanje regulacijskega stikala T3 174 kv Vaja 9 1 Osnovni pogoji za nastanek feroresonance L C U U L () U C () U L = U L () U C = ωc V vezju

Διαβάστε περισσότερα

Novo vodstvo Bloka 6... stran 4 Direktor mag. Simon Tot... stran 12 Dodatna pokojninska renta... stran 27

Novo vodstvo Bloka 6... stran 4 Direktor mag. Simon Tot... stran 12 Dodatna pokojninska renta... stran 27 Č a s o p i s T e r m o e l e k t r a r n e Š o š t a n j A p r i l _ 2 0 1 1 A p r i l _ 2 0 11 1 Novo vodstvo Bloka 6... stran 4 Direktor mag. Simon Tot... stran 12 Dodatna pokojninska renta... stran

Διαβάστε περισσότερα

Fazni diagram binarne tekočine

Fazni diagram binarne tekočine Fazni diagram binarne tekočine Žiga Kos 5. junij 203 Binarno tekočino predstavljajo delci A in B. Ti se med seboj lahko mešajo v različnih razmerjih. V nalogi želimo izračunati fazni diagram take tekočine,

Διαβάστε περισσότερα

ΠΡΙΤΣΙΝΑΔΟΡΟΣ ΛΑΔΙΟΥ ΑΕΡΟΣ ΓΙΑ ΠΡΙΤΣΙΝΙΑ M4/M12 ΟΔΗΓΙΕΣ ΧΡΗΣΗΣ - ΑΝΤΑΛΛΑΚΤΙΚΑ

ΠΡΙΤΣΙΝΑΔΟΡΟΣ ΛΑΔΙΟΥ ΑΕΡΟΣ ΓΙΑ ΠΡΙΤΣΙΝΙΑ M4/M12 ΟΔΗΓΙΕΣ ΧΡΗΣΗΣ - ΑΝΤΑΛΛΑΚΤΙΚΑ GR ΠΡΙΤΣΙΝΑΔΟΡΟΣ ΛΑΔΙΟΥ ΑΕΡΟΣ ΓΙΑ ΠΡΙΤΣΙΝΙΑ M4/M12 ΟΔΗΓΙΕΣ ΧΡΗΣΗΣ - ΑΝΤΑΛΛΑΚΤΙΚΑ H OLJLAJNYOMÁSÚ SZEGECSELŐ M4/M12 SZEGECSEKHEZ HASZNÁLATI UTASÍTÁS - ALKATRÉSZEK SLO OLJNO-PNEVMATSKI KOVIČAR ZA ZAKOVICE

Διαβάστε περισσότερα

Glasilo občine Trzin. Kriza se odraža pri naložbah. V avgustu dobimo»rumene«zabojnike. Trzinska cona arhitekturni diksilend

Glasilo občine Trzin. Kriza se odraža pri naložbah. V avgustu dobimo»rumene«zabojnike. Trzinska cona arhitekturni diksilend letnik XVI št. 7, julij 2009 Glasilo občine Trzin Kriza se odraža pri naložbah V avgustu dobimo»rumene«zabojnike Trzinska cona arhitekturni diksilend Folklorni festival je spet navdušil Ogl a s i Nova

Διαβάστε περισσότερα

Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare

Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Laboratorij za termoenergetiko Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare po modelu IAPWS IF-97 izračunano z XSteam Excel v2.6 Magnus Holmgren, xsteam.sourceforge.net

Διαβάστε περισσότερα

+105 C (plošče in trakovi +85 C) -50 C ( C)* * Za temperature pod C se posvetujte z našo tehnično službo. ϑ m *20 *40 +70

+105 C (plošče in trakovi +85 C) -50 C ( C)* * Za temperature pod C se posvetujte z našo tehnično službo. ϑ m *20 *40 +70 KAIFLEX ST Tehnični podatki Material Izjemno fleksibilna zaprtocelična izolacija, fleksibilna elastomerna pena (FEF) Opis Uporaba Temperaturno območje Toplotna prevodnost W/(m K ) pri različnih srednjih

Διαβάστε περισσότερα

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost

Διαβάστε περισσότερα

1. VAJA IZ TRDNOSTI. (linearna algebra - ponovitev, Kroneckerjev δ i j, permutacijski simbol e i jk )

1. VAJA IZ TRDNOSTI. (linearna algebra - ponovitev, Kroneckerjev δ i j, permutacijski simbol e i jk ) VAJA IZ TRDNOSTI (lnearna algebra - ponovtev, Kroneckerev δ, permutacsk smbol e k ) NALOGA : Zapš vektor a = [, 2,5,] kot lnearno kombnaco vektorev e = [,,,], e 2 = [,2,3,], e 3 = [2,,, ] n e 4 = [,,,]

Διαβάστε περισσότερα

8 Vrnitev žlahtnega žurnalizma z novim kulturnim štirinajstdnevnikom. 6 Še 3230 pripomb na drugič razgrnjeni Občinski prostorski načrt

8 Vrnitev žlahtnega žurnalizma z novim kulturnim štirinajstdnevnikom. 6 Še 3230 pripomb na drugič razgrnjeni Občinski prostorski načrt Glasilo Mestne občine Ljubljana, letnik XV, številka 1, februar 2010, ISSN 1318-797X 4 Olimpijske igre na Prešernovem trgu 6 Še 3230 pripomb na drugič razgrnjeni Občinski prostorski načrt 8 Vrnitev žlahtnega

Διαβάστε περισσότερα

4 Razvojni ciklus Ljubljane Ljubljana v očeh Ljubljančank in Ljubljančanov. 49 Kam na vadbo. 28 Začetek novega šolskega leta XXX

4 Razvojni ciklus Ljubljane Ljubljana v očeh Ljubljančank in Ljubljančanov. 49 Kam na vadbo. 28 Začetek novega šolskega leta XXX XXX Glasilo Mestne občine Ljubljana, letnik XIX, številka 8, oktober 2014, ISSN 1318-797X 4 Razvojni ciklus Ljubljane 2006 2014 40 Ljubljana v očeh Ljubljančank in Ljubljančanov 28 Začetek novega šolskega

Διαβάστε περισσότερα

Zakon o spremembah zakona o financiranju občin zfo-1

Zakon o spremembah zakona o financiranju občin zfo-1 Gregorčičeva 20 25, Sl-1001 Ljubljana T: +386 1 478 1000 F: +386 1 478 1607 E: gp.gs@gov.si http://www.vlada.si/ I. UVOD Zakon o spremembah zakona o financiranju občin zfo-1 1. OCENA STANJA IN RAZLOGI

Διαβάστε περισσότερα

Program opremljanja ROŽNA DOLINA III PREDLOG PROGRAM OPREMLJANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ ZA OBMOČJE UREJANJA ROŽNA DOLINA III

Program opremljanja ROŽNA DOLINA III PREDLOG PROGRAM OPREMLJANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ ZA OBMOČJE UREJANJA ROŽNA DOLINA III PROGRAM OPREMLJANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ ZA OBMOČJE UREJANJA ROŽNA DOLINA III JUNIJ 2008 NAROČNIK: COMPOSITA D.O.O. Vurnikova 2, 1000 Ljubljana IZDELAL: USZ INŽENIRING, d.o.o Malgajeva 13, Ljubljana Igor

Διαβάστε περισσότερα

Podobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik

Podobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik Podobnost matrik Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Matjaž Željko FKKT Kemijsko inženirstvo 14 teden (Zadnja sprememba: 23 maj 213) Matrika A R n n je podobna matriki B R n n, če obstaja obrnljiva

Διαβάστε περισσότερα

Kotni funkciji sinus in kosinus

Kotni funkciji sinus in kosinus Kotni funkciji sinus in kosinus Oznake: sinus kota x označujemo z oznako sin x, kosinus kota x označujemo z oznako cos x, DEFINICIJA V PRAVOKOTNEM TRIKOTNIKU: Kotna funkcija sinus je definirana kot razmerje

Διαβάστε περισσότερα

nipulating Crane (dvigalo za manipulacijo z gorivom v bazenu za izrabljeno gorivo).

nipulating Crane (dvigalo za manipulacijo z gorivom v bazenu za izrabljeno gorivo). Uradni list Republike Slovenije Internet: http:www.uradni-list.si Št. 11 Ljubljana, ponedeljek 11. 2. 2002 Uradne objave e-pošta: objave@uradni-list.si ISSN 1318-9182 Leto XII Javna naročila po Zakonu

Διαβάστε περισσότερα

PROGRAM OPREMLJANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ ZA OBMOČJE Br 1 BRITOF JUG

PROGRAM OPREMLJANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ ZA OBMOČJE Br 1 BRITOF JUG Ljubljanski urbanistični zavod, d.d., Verovškova ulica 64, p.p. 2591, 1001 Ljubljana, Slovenija telefon + 386 (0)1 360 24 00, fax + 386 (0)1 360 24 01 PROGRAM OPREMLJANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ ZA OBMOČJE Br

Διαβάστε περισσότερα

glasilo ZIMA 2013 Gostili delegacije držav članic Sveta Evrope in njenega Generalnega sekretariata

glasilo ZIMA 2013 Gostili delegacije držav članic Sveta Evrope in njenega Generalnega sekretariata glasilo Občine Šempeter-Vrtojba December 2013 Predsednik republike, Borut Pahor, izrazil podporo Slovenije združenju EZTS GO Gostili delegacije držav članic Sveta Evrope in njenega Generalnega sekretariata

Διαβάστε περισσότερα

Matematika 1. Gabrijel Tomšič Bojan Orel Neža Mramor Kosta

Matematika 1. Gabrijel Tomšič Bojan Orel Neža Mramor Kosta Matematika Gabrijel Tomšič Bojan Orel Neža Mramor Kosta 6. november 200 Poglavje 2 Zaporedja in številske vrste 2. Zaporedja 2.. Uvod Definicija 2... Zaporedje (a n ) = a, a 2,..., a n,... je predpis,

Διαβάστε περισσότερα

1 Fibonaccijeva stevila

1 Fibonaccijeva stevila 1 Fibonaccijeva stevila Fibonaccijevo število F n, kjer je n N, lahko definiramo kot število načinov zapisa števila n kot vsoto sumandov, enakih 1 ali Na primer, število 4 lahko zapišemo v obliki naslednjih

Διαβάστε περισσότερα

DISKRETNA FOURIERJEVA TRANSFORMACIJA

DISKRETNA FOURIERJEVA TRANSFORMACIJA 29.03.2004 Definicija DFT Outline DFT je linearna transformacija nekega vektorskega prostora dimenzije n nad obsegom K, ki ga označujemo z V K, pri čemer ima slednji lastnost, da vsebuje nek poseben element,

Διαβάστε περισσότερα

Hotel ima novega lastnika

Hotel ima novega lastnika Časopis občine Kamnik, 10. junij 2016, leto 1, šte vil ka 11 Hotel ima novega lastnika Malograjski dvor je na dražbi kupil upokojeni kamniški notar Janez Novak. Stavbo bo treba nekoliko prenoviti, prve

Διαβάστε περισσότερα

Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič

Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov Analiza signalov prof. France Mihelič Vpliv postopka daljšanja periode na spekter periodičnega signala Opazujmo družino sodih periodičnih pravokotnih impulzov

Διαβάστε περισσότερα

IZVODI ZADACI (I deo)

IZVODI ZADACI (I deo) IZVODI ZADACI (I deo) Najpre da se podsetimo tablice i osnovnih pravila:. C`=0. `=. ( )`= 4. ( n )`=n n-. (a )`=a lna 6. (e )`=e 7. (log a )`= 8. (ln)`= ` ln a (>0) 9. = ( 0) 0. `= (>0) (ovde je >0 i a

Διαβάστε περισσότερα

Kvantni delec na potencialnem skoku

Kvantni delec na potencialnem skoku Kvantni delec na potencialnem skoku Delec, ki se giblje premo enakomerno, pride na mejo, kjer potencial naraste s potenciala 0 na potencial. Takšno potencialno funkcijo zapišemo kot 0, 0 0,0. Slika 1:

Διαβάστε περισσότερα

PROCESIRANJE SIGNALOV

PROCESIRANJE SIGNALOV Rešive pisega izpia PROCESIRANJE SIGNALOV Daum: 7... aloga Kolikša je ampliuda reje harmoske kompoee arisaega periodičega sigala? f() - -3 - - 3 Rešiev: Časova fukcija a iervalu ( /,/) je lieara fukcija:

Διαβάστε περισσότερα

ISSN Številka 75 Oktober 2012

ISSN Številka 75 Oktober 2012 ISSN 1408-7405 www.sindikat-strojevodij.si Številka 75 Oktober 2012 GLASILO SINDIKATA STROJEVODIJ SLOVENIJE Gospodarska kriza po svetu in pri nas Napoved reform dela in pokojnin Foto: Aleš Jordan Ukrepi

Διαβάστε περισσότερα

POROČILO. št.: P 1100/ Preskus jeklenih profilov za spuščen strop po točki 5.2 standarda SIST EN 13964:2004

POROČILO. št.: P 1100/ Preskus jeklenih profilov za spuščen strop po točki 5.2 standarda SIST EN 13964:2004 Oddelek za konstrkcije Laboratorij za konstrkcije Ljbljana, 12.11.2012 POROČILO št.: P 1100/12 680 01 Presks jeklenih profilov za spščen strop po točki 5.2 standarda SIST EN 13964:2004 Naročnik: STEEL

Διαβάστε περισσότερα

vezani ekstremi funkcij

vezani ekstremi funkcij 11. vaja iz Matematike 2 (UNI) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 ekstremi funkcij več spremenljivk nadaljevanje vezani ekstremi funkcij Dana je funkcija f(x, y). Zanimajo nas ekstremi nad

Διαβάστε περισσότερα

B-panel. C-panel. S-panel. Osnovni enobarvni paneli. Zasteklitve. strani strani strani

B-panel. C-panel. S-panel. Osnovni enobarvni paneli. Zasteklitve. strani strani strani Zgodba vaše hiše B-panel strani 8-11 Osnovni enobarvni 3020 3021 3023 paneli 3040 3041 Zasteklitve C-panel strani 12-20 S-panel strani 28-35 1012 1010 1013 2090 2091 1022 1023 1021 1020 1040 1041 1042

Διαβάστε περισσότερα

Skupaj za zdravje človeka in narave

Skupaj za zdravje človeka in narave www.zazdravje.net Skupaj za zdravje človeka in narave december 2012 / januar 2013 brezplačen izvod Tema meseca: Začetek novega časa Pocitek! Vsi, ki ustvarjamo te novice, si bomo vzeli nekaj časa zase,

Διαβάστε περισσότερα

Glasilo Mestne občine Ljubljana, letnik XXI, številka 5, september oktober 2016, ISSN X

Glasilo Mestne občine Ljubljana, letnik XXI, številka 5, september oktober 2016, ISSN X XXX Glasilo Mestne občine Ljubljana, letnik XXI, številka 5, september oktober 2016, ISSN 1318-797X 2, 3 Festival za tretje življenjsko obdobje nagradil MOL, župana Zorana Jankovića in Marjana Sedmaka

Διαβάστε περισσότερα

#52. Samoorganiziranje v Grčiji

#52. Samoorganiziranje v Grčiji Iniciativa mestni zbor (TKALKA)Tkalski prehod 4, MB T: 030 454 465 E: info@imz-maribor.org #52 jun.17 Samoorganiziranje v Grčiji Sredi pogajanj z EU institucijami, ki grško vlado, kot kažejo dejstva, vodijo

Διαβάστε περισσότερα

FINANČNE SPODBUDE EKO SKLADA ZA OKOLJSKE NALOŽBE V LETU Tadeja Kovačič Svetovalka Eko sklada

FINANČNE SPODBUDE EKO SKLADA ZA OKOLJSKE NALOŽBE V LETU Tadeja Kovačič Svetovalka Eko sklada FINANČNE SPODBUDE EKO SKLADA ZA OKOLJSKE NALOŽBE V LETU 2014 Tadeja Kovačič Svetovalka Eko sklada Strokovno srečanje slikopleskarjev, fasaderjev in črkoslikarjev RADENCI, 7. 3. 2014 EKO SKLAD Javni sklad,

Διαβάστε περισσότερα

Ob kulturnem prazniku priznanja zaslužnim

Ob kulturnem prazniku priznanja zaslužnim Časopis za pokrajino Posavje, leto XX, št. 4, četrtek, 18. februar 2016 Tematske strani Posavskega obzornika Strani 13-16 Branko Bogovič, prejemnik zlatega odličja ZKD Brežice: Tudi v Nemčiji niso vsi

Διαβάστε περισσότερα

Osnove matematične analize 2016/17

Osnove matematične analize 2016/17 Osnove matematične analize 216/17 Neža Mramor Kosta Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerza v Ljubljani Kaj je funkcija? Funkcija je predpis, ki vsakemu elementu x iz definicijskega območja

Διαβάστε περισσότερα

Vaja: Odbojnostni senzor z optičnimi vlakni. Namen vaje

Vaja: Odbojnostni senzor z optičnimi vlakni. Namen vaje Namen vaje Spoznavanje osnovnih fiber-optičnih in optomehanskih komponent Spoznavanje načela delovanja in praktične uporabe odbojnostnega senzorja z optičnimi vlakni, Delo z merilnimi instrumenti (signal-generator,

Διαβάστε περισσότερα

PARCIJALNI IZVODI I DIFERENCIJALI. Sama definicija parcijalnog izvoda i diferencijala je malo teža, mi se njome ovde nećemo baviti a vi ćete je,

PARCIJALNI IZVODI I DIFERENCIJALI. Sama definicija parcijalnog izvoda i diferencijala je malo teža, mi se njome ovde nećemo baviti a vi ćete je, PARCIJALNI IZVODI I DIFERENCIJALI Sama definicija parcijalnog ivoda i diferencijala je malo teža, mi se njome ovde nećemo baviti a vi ćete je, naravno, naučiti onako kako vaš profesor ahteva. Mi ćemo probati

Διαβάστε περισσότερα

Poslovni utrinki. Gospodarsko okrevanje se kaže tudi v odpadkih. Brezplačno smo odpeljali 143 ton vejevja. Povečujemo delež tržnih storitev.

Poslovni utrinki. Gospodarsko okrevanje se kaže tudi v odpadkih. Brezplačno smo odpeljali 143 ton vejevja. Povečujemo delež tržnih storitev. Junij 2015 // Letnik 1 // Številka 1 poslovni UTRINKI Poslovni utrinki stran 4 Gospodarsko okrevanje se kaže tudi v odpadkih stran 14 Brezplačno smo odpeljali 143 ton vejevja stran 18 Povečujemo delež

Διαβάστε περισσότερα

ENERGETSKO SVETOVANJE ZA OBČANE

ENERGETSKO SVETOVANJE ZA OBČANE Seminar ENERGETSKO SVETOVANJE ZA OBČANE mag. Aleš Glavnik Vodja ESP Maribor ales.glavnik@amis.net oktober 2012 mag. Aleš Glavnik, vodja ESP Maribor 1 Zemljevid pisarn oktober 2012 mag. Aleš Glavnik, vodja

Διαβάστε περισσότερα

KAKO IZGUBLJAMO TOPLOTO V STANOVANJSKI HIŠI

KAKO IZGUBLJAMO TOPLOTO V STANOVANJSKI HIŠI KAKO IZGUBLJAMO TOPLOTO V STANOVANJSKI HIŠI Toplotne izgube v stanovanjski hiši neposredno vplivajo na višino finančnih sredstev, ki jih porabimo za vzdrževanje ugodne klime v hladnih zimskih mesecih.

Διαβάστε περισσότερα

brezplačno glasilo OBČINE MUTA

brezplačno glasilo OBČINE MUTA 15 brezplačno glasilo OBČINE MUTA december 2008 letnik V številka 15 Srečno 2009 občina javni zavodi društva župnija gospodarstvo kmetijstvo mladi talenti kultura nekoč in danes obletnice križanka Posestvo

Διαβάστε περισσότερα

Zoran KOS kandidat za predsednika športne zveze v mandatnem obdobju

Zoran KOS kandidat za predsednika športne zveze v mandatnem obdobju Športna zveza M. Sobota Mladinska ul. 3 9000 Murska Sobota Datum: 28. 12. 2015 Zoran Kos Lendavska ul. 17a 9000 Murska Sobota Tel.: 031 384 579 e-mail: zorankos7@gmail.com Zoran KOS kandidat za predsednika

Διαβάστε περισσότερα

34 Razpis mestnih štipendij za nadarjene dijake in študente. 4 Ljubljana, središče evropskega košarkarskega prvenstva 2013

34 Razpis mestnih štipendij za nadarjene dijake in študente. 4 Ljubljana, središče evropskega košarkarskega prvenstva 2013 XXX Glasilo Mestne občine, letnik XVIII, številka 7, september 2013, ISSN 1318-797X 4, središče evropskega košarkarskega prvenstva 2013 22 Kam na vadbo v Ljubljani? 6 Preureditev Slovenske ceste 34 Razpis

Διαβάστε περισσότερα

Kunci, jabolka in zlatnina

Kunci, jabolka in zlatnina Kunci, jabolka in zlatnina Marko Razpet, PeF UL Kunci Matematik Fibonacci ali Leonardo iz Pise (r okoli 70, u okoli 240) je znan po svojih delih Liber Abaci, Practica Geometriae, Flos in Liber Quadratorum

Διαβάστε περισσότερα