brezplačno glasilo OBČINE MUTA

Transcript

1 15 brezplačno glasilo OBČINE MUTA december 2008 letnik V številka 15 Srečno 2009 občina javni zavodi društva župnija gospodarstvo kmetijstvo mladi talenti kultura nekoč in danes obletnice križanka Posestvo Herk vam podarja DARILNI BON

2 uvodnik Spoštovane občanke in občani občine Muta, dragi prijatelji! Ponovno stojimo na pragu novega leta, smo v času, ko vsi revidiramo iztekajoče se leto, ko delamo poslovne in osebne bilance in smo hkrati v velikem pričakovanju vsega, kar nam bo prineslo novo leto. Leto 2008 je bilo poslovno, kulturno in tudi drugače dobro leto uspešno smo ga prebrodili. Tudi z vidika realizacije proračuna je bilo leto 2008 uspešno, saj smo proračun prihodke glede na plan realizirali v višini EUR, to je z indeksom 105,6 %. Kot preteklo leto smo tudi v letu 2008 največ investicijskega denarja namenili za komunalno infrastrukturo, precej pa tudi za obnovo stanovanj in reševanje stanovanjske problematike. Veliko sredstev pa smo, tako kot v letu 2007, tudi v letu 2008 namenili za varovanje okolja dokumentacija za projekt»čiščenje povodja reke Drave«. Več o pomembnih investicijah pa si lahko preberete na naslednji strani. Pred nami je leto 2009 in z gotovostjo lahko trdim, da to zdaleč ne bo tako uspešno, kot so bila dosedanja leta. Finančna kriza, ki se je pred meseci začela v ZDA, se je namreč bliskovito prenesla v Evropo in nazadnje tudi v našo državo. Problemi in kriza se kažejo v finančnem sektorju, posledično pa se hitro prenašajo na realni sektor, torej tudi na gospodarstvo. Zavedati se moramo, da bodo posledice hude krize, ki je pred nami, zagotovo prej ali slej občutile tudi lokalne skupnosti. Zato moramo v težki situaciji, ki nas čaka v letu 2009, še bolj strniti vse sile in izkoristiti vse možne potenciale, da bomo krizo čim manj boleče preživeli. Zato nas čaka pri sestavi proračuna izredno težko delo in zagotovo ne bomo smeli pozabiti na tisti sloj občank in občanov, ki jih bo kriza najbolj prizadela in si sami ne bodo mogli pomagati. Kljub vsemu moramo optimistično gledati v prihodnost, zato si želim, da bi vsi; društva, poslovne organizacije, javni zavodi, s katerimi sodelujemo, posamezniki znali skupaj tlakovati za vse nas dobre poti, znali najti dobre rešitve, znali uresničiti dobre ideje, projekte, ki nas bodo vodili v uspešno in srečno prihodnost. Drage občanke in občani, želim vam srečen, miren ter blagoslovljen božič. Želim vam tudi poslovno uspešno in zdravo novo leto Naj bo leto, ki je pred nami, po meri vaših želja in sanj. Župan Boris Kralj

3 uvodnik, občina Beseda urednice Spoštovani! Božično-novoletni čas je čas voščil, lepih želja, prijaznih pogledov, stiskov rok in čas, ko delamo bilance za iztekajoče se leto in načrte za prihodnje. Letos je izšel samo dvakrat. Obljubljene poletno-jesenske številke žal nismo mogli izdati. Ker se pač še vedno (ali vedno bolj) vse začne in konča pri denarju. Tega pa je, kot vemo, zmeraj premalo. Veliko dogodkov se je zvrstilo to poletje in jesen, mnogi so ujeti med platnicami tokratne številke Veliko je posameznikov, ki si zaslužijo našo pozornost. Spoštovanja vreden jubilej najstarejše občanke, uspešno izpeljani projekti na osnovni in srednji šoli, novosti v delovanju naših društev, prihod novega duhovnika na Muto, velikopotezni načrti Herkovega posestva na Sv. Jerneju O vsem tem in še o marsičem smo se torej razpisali tokrat. Pretiranih načrtov za naprej pa ne bomo delali. Ker nam vse prevečkrat padejo v vodo. In ker prihodnost glasila ni v naših rokah. Pač pa v rokah tistih, ki so po volitvah prevzeli odgovornost za našo občino. In je odvisna predvsem od njihove presoje. Vam, dragi bralci, pa iz uredništva želimo, naj se vam osebna bilanca ob koncu leta kar najbolje izide, prihodnje obdobje pa pričnite z optimistično zastavljenimi cilji. Še vedno pa velja, da lahko svoja razmišljanja, namenjena nam, naslovite na: Občina Muta, Uredništvo glasila, Glavni trg 17, Muta ali jih pošljete na elektronski naslov: obcina. muta@muta.si. Veseli bomo vašega odziva! Majda M. Lesjak Člani uredništva se zahvaljujemo vsem sodelavcem avtorjem člankov in fotografij, oglaševalcem in vsem bralcem za vašo zvestobo in vam kličemo srečno 2009! Pregled pomembnih investicij v letu 2008 Poleg rednih vzdrževalnih del na cestah in javnih površinah ter poleg investicijskih vzdrževalnih del manjšega obsega so bile v občini Muta v letošnjem letu izvedene oz. so v izvajanju še naslednje investicije: IZVEDENE INVESTICIJE: 1. Rekonstrukcija ceste v Vomerjevi ulici: Po izgradnji kanalizacije v letu 2007 se je v letošnjem letu izvedla še rekonstrukcija ceste. Vrednost investicije je znašala evrov. 2. Izgradnja kanalizacije in rekonstrukcija ceste v Ulici ob potoku Izvedla se je prva faza ločenega kanalizacijskega sistema v skupni dolžini 393 metrov ter rekonstrukcija ceste na omenjenem delu ulice. Vrednost investicije je znašala evrov. 4. Ureditev zunanjega igrišča pri Osnovni šoli Muta Zamenjala se je obstoječa varovalna ograja okoli igrišča, izvedla se je preplastitev igrišča in ureditev parkirišča pred igriščem. Vrednost investicije je znašala evrov. Ureditev igrišča je bilo sofinancirana tudi s strani Fundacije za financiranje športnih organizacij v RS, v višini evrov. INVESTICIJE V TEKU: 1. Rekonstrukcija lokalne ceste sp. Muta Sv. Primož Izvaja se rekonstrukcija omenjene lokalne ceste na dolžini 3500 metrov. Do sedaj se je že uredil spodnji ustroj na celotni dolžini, izvedli so se propusti in položil prvi sloj asfalta. V tem letu so se opravila dela v vrednosti evrov. Vrednost celotnega projekta, ki 3. Zamenjava strešne kritine na vrtcu Zamenjali smo dotrajano salonitno strešno kritino, žlebove in strelovod. Vrednost investicije je znašala evrov. Zamenjali smo dotrajano salonitno strešno kritino na vrtcu 1

4 občina, vrtec bo zaključen v mesecu maju 2009, znaša evrov. Rekonstrukcija ceste je sofinancirana tudi s strani Evropske unije, v višini evrov. 2. Ureditev trga na sp. Muti Izvajajo se gradbena dela za ureditev trga in parkirišč v centu spodnje Ekovrtec kot način življenja V šolskem letu 2008/2009 v Vrtcu Muta že drugo leto sodelujemo v projektu Ekovrtec kot način življenja. Na podlagi izpolnjenih sedmih korakov si želimo prislužiti ekozastavo. Ekovrtec kot način življenja je projekt, v katerega se vključujejo otroci, starši, strokovni delavci in zunanji strokovnjaki in uresničuje naslednje cilje: Muta. Dela bodo končana predvidoma v aprilu Vrednost investicije znaša evrov. 3. Izgradnja komunalne infrastrukture v poslovno-obrtni coni (POC) Gortina V letošnjem letu se je pričela izvajati prva faza izgradnje komunalne infrastrukture v poslovno obrtni coni Gortina. V tej fazi se bodo komunalno (vodovod, kanalizacija, elektrika, ceste) opremila nezazidana zemljišča. V drugi fazi bo sledilo komunalno opremljanje zemljišč v že obstoječem delu POC. Celotna investicija bo končana v letu Sašo Pavlič, sodelavec za investicije Razvijanje pozitivnih medsebojnih odnosov. Vzgajanje za zdrav način življenja v zdravem okolju. Učinkovita raba naravnih virov (voda, odpadki, energija). Vzgajanje za okoljsko odgovornost. Izvajanje celostnega pristopa k vzgoji in izobraževanju. Sodelujemo tudi v projektu Zgodnje naravoslovje temelj za trajnostni razvoj. V projekt smo vključeni vsi v vrtcu. Otroci s tem pridobivajo izkušnje, kako sami in drugi vplivajo na naravo in kako lahko Nastajale so kače iz kostanja dejavno prispevajo k ravnanju in ohranjevanju naravnega okolja. Spoznavajo in pridobivajo navade raznolikega prehranjevanja, iščejo, zaznavajo, spoznavajo, klasificirajo, razvrščajo, preverjajo in se igrajo. V jesenskih mesecih je bila naša vodilna tema KOSTANJ. Dejavnosti, s katerimi smo otroke usmerjali k opazovanju in raziskovanju, so bile: Nabirali smo divji kostanj za živali, za zdravilo. S plodovi smo se igrali; sestavljali kače, hiše, jih polagali v vrsto. Izdelali smo igrače: kostanjeve palčke, gosenice in razne figure. Kostanj smo slikali. Skupaj smo ga pekli, kuhali in pripra- vljali sladice. Izdelali smo glasbila. Kostanj smo kalili v različnih snoveh (ze- mlja, vata, žagovina, časopisni papir). Obiskali smo drevesnico in kupili sa- diko pravega kostanja ter jo posadili pred vrtcem. Kupili smo sadiko pravega kostanja in jo posadili pred vrtcem Vzgojiteljica Olga Čeru 2

5 vrtec Ustvarjamo na kmetiji Reš Ob prihodu tetke Jeseni, kot smo jo imenovali, smo spoznavali, kako pomemben je lahko tudi jesenski letni čas. Sladkali smo se z jesenskimi dobrotami, jih okušali in ob tem spoznavali pomen zdrave prehrane nas vseh. Strašilo in strašilka (v ozadju) spremljata naše sprehode Glava je nastala že v vrtcu V jesenskih dneh smo naše druženje v vrtcu popestrili še z ustvarjanjem iz naravnega materiala, ki so ga otroci prinašali od doma. Izpod otroških prstkov so nastajali ježki, medvedki, kače, muce in še marsikaj. Z izdelki smo okrasili police naše igralnice. Na polju smo spoznavali, ugotavljali, kje rastejo koruza, krompir, fižol, buče. Poslušali smo pripovedovanja Nejca. Seznanil nas je z delom na polju; kaj se zgodi s koruzo, kako jo požanjejo, zakaj jo uporabijo Veliko nam je povedal tudi o strojih na kmetiji - kombajnih. Obiskali smo tudi našo najbližjo kmetijo Reš, kjer smo si ogledali marsikaj zanimivega. Na dvorišču smo pozdravili tetko Jesen in strica Listopada, ki sta bila narejena iz naravnega materiala. Otrokom sta bila zelo zanimiva, zato so si želeli tudi sami izdelati kaj podobnega. Na kmetiji so nam ponudili možnost sodelovanja, za kar smo jim zelo hvaležni, saj nam pri vzgojnem delu v vrtcu sodelovanje s širšim okoljem veliko pomeni. Pripravili so nam veliko naravnega materiala seno, koruzo, ličkanje, koruzno slamo, ošiljene količke Skupaj smo se odločili, da naredimo strašilo. Poiskali smo ga v slikanicah, revijah, knjigah, ga spoznavali ob ugankah, zgodbah. Zbirali smo stara oblačila, krpe blaga, klobučke, s katerimi so imeli otroci možnost igre oblačenja, šivanja, rezanja Pripravili smo načrt, kako bomo strašilo izdelali. Da pa mu ne bi bilo dolgčas, so otroci predlagali, da mu naredimo še prijateljico. V vrtcu smo pripravili glavi iz vreče, ki smo ju napolnili s senom, jima dodali oči, nos, usta, lase in ju kasneje odnesli na kmetijo, kjer smo naši strašili dokončali. Starejši otroci so polagali slamo, pomagali pri vezanju, oblačenju, zapenjanju gumbov, mlajši pa so se na igrišču igrali jesenske igre. Ob koncu smo se s kmetom dogovorili, da strašili postavimo kar na kmetiji, kjer bosta prav gotovo varnejši kot v blokovskem okolju. Strašilko in strašilka odtlej spremljata naše sprehode in nas prijazno pozdravljata s travnika. Starejši otroci so pomagali pri polaganju slame, vezanju, oblačenju... Pripravile: vzgojiteljica Martina Črešnik, pomočnica vzgojiteljice Vesna Kota in pripravnica Karmen Vimer. 3

6 osnovna šola Policist Leon svetuje Na Osnovni šoli Muta vsako šolsko leto potekajo različni projekti. Učenci in učitelji se radi vključujemo vanje. Tudi v šolskem letu 2008/2009 bomo sodelovali v različnih projektih, od katerih se nekateri ponavljajo več let in se nadgrajujejo, nekateri pa potekajo samo v določenem šolskem letu. Petošolci devetletke so bili v minulem šolskem letu prvič vključeni v projekt Policist Leon svetuje. To je preventivni projekt, ki je bil pripravljen v Sektorju uniformirane policije PU Slovenj Gradec. V projekt Policijske postaje Radlje ob Dravi je bilo vključenih sedem osnovnih šol, sodelovali pa so učenci petih razredov devetletke. Namen projekta je svetovanje na vseh področjih policijskega varstva. Veliko pozornost so posvetili prometnim pravilom in prometni vzgoji, kar je zelo dobro, saj so petošolci opravljali tudi praktični del kolesarskega izpita (vsi učenci so izpit uspešno opravili). Ob zaključku projekta so vsi učenci dobili nagrade brezplačne delovne zvezke, v katerih so bile opisane najrazličnejše teme, ki so bile osnova za pogovore in razmišljanja. Vsebina zgodb so bili nasveti za varnost in pravilno obnašanje v določeni situaciji. V delovnem zvezku so tudi različne naloge. Na naši šoli je delo dobro opravljal vodja policijskega okoliša Marijan Krevh. Prihajal je k nam v šolo, kjer je otrokom svetoval in odgovarjal na različna vprašanja. Teme projekta smo vključevali tudi v vzgojno-izobraževalne vsebine, hkrati pa so bile teme tudi dober povod za pogovore staršev s svojimi otroki. Preventivni projekt Policist Leon svetuje je dobro zastavljen, saj vsebuje teme, ki so dandanes zelo aktualne in potrebne dobre obravnave in razlage, zato je dobro, da v njem sodelujejo policisti. Na šoli si želimo še več takšnih sodelovanj in v tem šolskem letu smo se odločili, da se ponovno pridružimo projektu. Namen projekta je svetovanje na vseh področjih policijskega varstva Jolanda Verhnjak, razredničarka 5. a Zasvojenost otrok s televizijo in računalnikom»če bomo otrokom poklonili svoj čas, nas bodo doživljali kot osebe, ki zanje skrbijo, katerim ni vseeno, kako se počutijo, kaj doživljajo, in bodo tudi sami sposobni skrbeti za druge.«(zdenka Zalokar Divjak) V četrtek, 27. novembra 2008, smo na naši šoli gostili psihologinjo Zdenko Zalokar Divjak. Skupaj z njo smo razmišljali o zasvojenosti naših otrok in mladostnikov s televizijo in računalnikom. Tudi v nadaljevanju se bom vračala k njenemu razmišljanju in z rezultati ankete podkrepila njene ugotovitve. Pri delu mi učenci večkrat pripovedujejo o tem, kaj gledajo po televiziji. Danes je televizor kot hišni oltar s pisano ponudbo oddaj, večinoma brez pozitivnega sporočila, če ne celo z izrazito negativnim sporočilom, saj je za odgovorne urednike televizijskih programov pomemben predvsem ekonomski vidik. Poplava videokaset dvomljive vsebine, hladnokrvne filmske kriminalke, neetične računalniške igrice in še kaj. Glede na to, da pri nas ni nobenih omejitev pri posredovanju nasilnih vsebin po medijih, ostane odločitev o vzgoji za nasilje ali proti njemu predvsem na ramenih staršev. V mesecu novembru smo pripravili tematske razredne ure na temo televizije in računalnika ter med učenci izvedli anketo, s katero smo želeli ugotoviti, v kolikšni meri so odvisni od televizije oz. računalnika ter koliko so njihovi starši s tem seznanjeni. Anketirali smo 231 učencev, kar pomeni 92 % vseh učencev od 3. do 9. razreda. Učenci 1. in 2. razreda ankete niso izpolnjevali pisno, učiteljice so rezultate pridobile na osnovi pogovora na razrednih urah. Anketa je pokazala, da imajo v večini družin anketiranih učencev dva ali več televizijskih sprejemnikov (80 %), od tega jih ima več kot polovica anketiranih učencev v svojih sobah (52 %). To vpliva tudi na čas, preživet pred televizijo, saj 84 % preživi do dve uri na dan pred TV-ekranom. Večini anketiranih otrok starši tudi dovolijo, da si sami izbirajo TV-program, kar je bilo na nek način tudi pričakovati, če vemo, da ima veliko otrok TV-sprejemnik v svoji sobi. 4

7 osnovna šola Skupaj z gostjo smo razmišljali o zasvojenosti naših otrok s televizijo in računalnikom Anketirani učenci in starši se v večini primerov le včasih pogovarjajo o vsebini TV-programa (60 %), ki ga otroci gledajo, enako velja tudi za otrokove prijatelje (76 %). Med tednom 66 % anketiranih učencev spremlja TV-program do 21. oz. 22. ure, ob koncu tedna se gledanost TVprograma pri večini zavleče do 23. ure (74 %). Na prvem mestu gledanosti so akcijski filmi, na drugem resničnostni šovi (v tem trenutku Kmetija), na tretjem mestu pa nadaljevanke (latino ali krimi). Na vprašanje, kaj storijo starši, če ugotovijo, da je oddaja za njihove otroke neprimerna, so otroci odgovorili, da 19 % staršev ne ukrepa, 40 % staršev spremeni program, 41 % učencev pa samo preneha z gledanjem neprimerne oddaje. O koristnosti TV se je tretjina anketiranih učencev odločila, da je TV koristna, ena tretjina meni nasprotno, tretjina pa se ni mogla odločiti. Na prvem mestu uporabe računalnika so bile, pričakovano, igrice, na drugem je uporaba za šolo, na tretjem pa brskanje po internetu. Približno polovica anketiranih učencev (58 %) preživi pred računalnikom eno uro na dan, ostali pa dve, tri ali več ur na dan (42 %). Kljub vsemu pa je 86 % anketiranih učencev prepričanih, da niso odvisni od televizijskega programa oz. računalnika, vendar pa brez njiju ne bi mogli živeti. Do podobnih ugotovitev so skozi pogovore prišle tudi učiteljice prvih in drugega razreda. Večina otrok prvih in drugega razreda je na prvo mesto gledanosti dala Kmetijo, na drugo risanke, na tretje pa grozljivke. Kaj se res ne vprašamo, kaj je primerno za osnovnošolskega otroka? Glede na vse opisano lahko potrdimo naša predvidevanja pred anketo, in sicer, da ima večina otrok TV-sprejemnik v svoji sobi, posledično večina sama izbira TV-program ter da v povprečju večina učencev preživi dnevno pred TV-sprejemnikom in računalnikom tri ure dnevno. Kljub temu pa so naši najstniki prepričani, da še niso odvisni od obeh omenjenih medijev. Starši si želimo, da bi bila televizija in računalnik orodje za pridobivanje novih znanj, orodje za učenje. Pozabljamo pa, da moramo svoje otroke naučiti pravilne uporabe obeh medijev in ne nazadnje, od njih zahtevati tudi rezultate. To pa je že druga zgodba. Zdenka Zalokar Divjak pravi, da bi morale televizijo v obdobju odraščanja nadomestiti pravljice in zgodbice. Za najmlajše kratke in prijetne zgodbice, potem pa pravljice. Vendar se zdi, da imajo pravljice zelo zahtevno vsebino. Odrasli smo namreč še vedno prepričani, da so pravljice krute. Toda pravljice samo odslikavajo naše življenje in v to življenje spadajo tudi izgube, smrti in bolezni. Otroci te življenjske resnice razumejo, ker so v pravljicah povedane na simbolni način in so sestavni del zgodbe. Odrasli smo dolžni otroke pripraviti za ustvarjalno, svobodno in odgovorno življenje. Otroci tudi pričakujejo, da bodo imeli na poti odraščanja ob sebi ljudi, ki jim bodo z veliko ljubezni, lastnim pozitivnim zgledom in trdnostjo omogočili, da se bodo kot posamezniki čim prej osamosvojili in bodo kos vsakodnevnim nalogam. Odgovornost za vzgojo je še vedno stvar staršev in ne profesionalnih vzgojiteljev, starši pa velikokrat pričakujemo, da bo nekdo drug določil meje, obveznosti in naloge, ki jih mora opravljati naš otrok. Starši, ki zvečer ležejo k počitku, ne da bi vedeli, ali je to storil v sosednji sobi tudi njihov osnovnošolec, se pač ne morejo pritoževati nad učinkovitostjo vzgoje v šoli. Ali pa starši, ki skupaj s svojimi osnovnošolci uživajo ob prizorih streljanja in ubijanja. Šola se ne želi odrekati svoji vzgojni vlogi in se ji tudi ne bo, vendar bo njena funkcija še naprej dopolnilna. Vzgoja otrok se začne mnogo prej, ko ti prestopijo prag šole, najprej in predvsem v družini. Lilijana Kremzer, šolska svetovalna služba 5

8 osnovna šola Razveselimo starejše Razveselimo starejše je poseben projekt OŠ Muta, ki poteka v sodelovanju s Koroškim domom starostnikov Črneče. Učenci od 4. do 9. razreda so vanj vključeni prostovoljno. Na začetku šolskega leta se s socialno delavko doma dogovoriva za obliko medsebojnega sodelovanja in število obiskov v šolskem letu. Z učenci, ki sodelujejo v projektu, se skupinsko srečujemo enkrat mesečno. Skupina nam je v oporo, da si izmenjamo svoje izkušnje, da si povemo, kaj nas je presenetilo in ganilo. Nekateri so ganjeni nad aktivnostmi in interesi starejših. Nekateri med njimi namreč še zmeraj umetniško ustvarjajo, slikajo, pišejo pesmi, pojejo v pevskem zboru, berejo, delajo čudovita ročna dela, skrbijo za svoj vrt Veliko dogodkov je tudi takih, ki presenetijo in navdušijo učence za nadaljnje srečevanje. Nekoliko manj besed si izmenjajo takrat, kadar jim varovanci povedo, da so izgubili svojega življenjskega sopotnika. Mnogim varovancem je takrat zelo hudo Medsebojnega druženja so bili vsi zelo veseli in po licih jim stečejo solze spominov in osamljenosti. Pomembno je, da v takih primerih naši učenci znajo poslušati, znajo prijeti za dlan, znajo dati občutek, da nihče ni sam. Naši učenci pa se radi spominjajo tudi ljubezni in objemov svojih dedkov in babic, s katerimi so se srečali v zgodnjem otroštvu. Tako mladostniki na lastni koži občutijo, da je starost kljub vsemu lahko prijetna in bogata. Srečajo se s potrebo medgeneracijskega srečevanja. V mesecu novembru smo obiskali Dom. Učenci so stanovalcem pomagali pri izdelavi novoletnih voščilnic in pri pisanju voščil njihovim svojcem. Pomagali so jim tudi pri hoji ter vožnji z invalidskim vozičkom. Medsebojnega druženja so bili vsi zelo veseli, posebej so se tega razveselili tisti varovanci, ki drugače prihajajo prav iz našega kraja Mute. Marija Lisec, socialna delavka Učenci so stanovalcem pomagali pri izdelavi voščilnic 6

9 osnovna šola Izvedli prvo čajanko ob knjigah V petek, , smo v okviru obogatitvenih dejavnosti na Osnovni šoli Muta izvedli prvo čajanko ob knjigah. S projektom Vau, dobra knjiga!, ki ga bodo sestavljale štiri čajanke ob knjigah in spremljevalne delavnice, prilagojene temi posameznega sklopa knjig, želimo vzpodbuditi bralni interes učencev, prispevati k izboljšanju medsebojnih odnosov, navajati učence na samostojno in kritično mišljenje ter prispevati k izboljšanju učenčeve pozitivne samopodobe ter tolerantnega odnosa do drugih. Projekt poteka v sodelovanju s Knjižnico Radlje ob Dravi. Pred vsako čajanko morajo učenci prebrati vsaj eno knjigo na določeno temo. Tokratna tema je bila nasilje, tema naslednje čajanke pa bo drugačnost zaradi invalidnosti. Prve čajanke ob knjigah se je poleg predstavnice knjižnice, Tanje Repnik, udeležila tudi naša tokratna gostja, direktorica Varne hiše iz Slovenj Gradca, Teja Palir Čuješ. Po pogovoru z gostjo so učenci zapisali svoje vtise. Razmišljanje učenke Majda M. Lesjak V današnjem času, za katerega je posebej značilen hiter tempo življenja, se pogosto ne zavedamo, da niso vse stvari čisto same po sebi umevne. Ko pridemo domov, nas doma čakajo starši, za katere vemo, da nam želijo le dobro in so nam vedno pripravljeni nemudoma pomagati, mi pa tega včasih ne znamo ceniti. Ko pa nastanejo včasih manjši prepiri, že mislimo, da nam je sreča obrnila hrbet, in smo zelo razočarani. Ne pomislimo pa, da so včasih takšni mali konflikti čisto nepomembni in pravzaprav krepijo naše medsebojne zveze. Lahko smo srečni, da iz tega ne nastane kaj hujšega. Nekateri pa te sreče na žalost nimajo. Že doma živijo v strahu zaradi medsebojnega nerazumevanja, kako naj bi potem v širšem svetu normalno funkcionirali? Zato danes na srečo obstajajo različni načini, s katerimi strokovnjaki pomagajo tistim, ki se znajdejo v težavah. Ozavestiti se moramo, da pomoč na takšen način ni sramotna, ampak je hrabro dejanje, ki ga zmorejo le najvztrajnejši in so na to lahko ponosni. In ravno o tem je tekla naša razprava. Gostja, ki je zaposlena v Varni hiši v Slovenj Gradcu, nam je podrobneje predstavila svoje delo in delovanje tega zatočišča. Govorili smo predvsem o nasilju v družini in žrtvah - ženskah in otrocih. K boljšemu sodelovanju pri pogovoru so nam pripomogle tudi knjige, katerih tema se je navezovala na nasilje v družini in nam jih je predlagala zaposlena v Knjižnici Radlje. Knjige smo že pred tem srečanjem prebrali. Mislim, da je vsak udeleženec tega pogovora globlje razmislil o težavah nasilja, in tudi upam, da jih bo to spremljalo tudi takrat, ko se bodo znašli v kakšni situaciji, kjer bi ga morda želeli uporabiti, pa se bodo spomnili na naš dogovor in težavo raje rešili na pametnejši način. Katja Hamler, 9. b Prve čajanke ob knjigah se je udeležila tudi Teja Palir Čuješ, direktorica Varne hiše iz Slovenj Gradca Skozi oko učencev Podelitev bralne značke V četrtek, , je v avli šole potekala prireditev ob podelitvi bralnih značk. Na obisk je prišel mladinski pisatelj Primož Suhodolčan. Za dobrodošlico mu je otroški pevski zbor naše šole zapel tri pesmi. Nato pa nam je naš gost začel pripovedovati zgodbice iz svojega otroštva. Med pripovedovanjem nas je vprašal tudi kaj zanimivega. Mi smo mu z veseljem odgovarjali. Nato smo se pogovarjali o živalih, ki jih imamo doma. Povedal nam je tudi to, da v otroštvu ni smel imeti živali. Očija in mamico je večkrat prosil zanje. Ko sta mu le dovolila, so odšli v trgovino z živalmi. Tam je videl različne živali. Ni se mogel odločiti, katero bi vzel. Kar naenkrat 7

10 osnovna šola pa je slišal, da ga nekdo kliče:»kupi me, kupi me, kupi me!«malo je pogledal naokrog in na zadnji polici zagledal papigo, ki je govorila. Zdela se mu je zanimiva, zato so mu jo starši kupili. Doma jo je učil pesmice. Vse je znala na pamet. Ko jih je povedala drugim, si je sproti izmišljevala in dodajala smešne besede v pravilnih rimah. Nekega dne jo je vpisal v šolo, kjer bi se naučila lepega vedenja. A tudi šola ji ni pomagala. Vse je bilo po starem. Le še bolj grdo je govorila. Ko sta prišla domov, jo je Primož Suhodolčan je učence navdušil s svojim slogom Vsi so se veselili pisateljevega podpisa Primož kaznoval tako, da je bila ves dan zaprta v kletki. Ko je bilo konec njegovih zgodbic, smo bili kar malo žalostni. Na koncu pa se je nam še podpisal v naše mape za bralno značko. Ta dan je bil zelo zabaven, saj smo se veliko smejali. Srečanje s koroškim mladinskim pisateljem nam bo ostalo dolgo v spominu. Natalija Krajnc, 5. b Ko sem se usedla na stol, sem mislila, da bodo najprej samo nekaj povedali o knjigah, nato pa razdelili priznanja. Potem pa je postalo vse tako zabavno in smešno. Tega dne me je zelo razveselila značka, še bolj pa smešne pripovedke Primoža Suhodolčana. Ne vem pa, ali so resnične ali ne. Enya Pleterski, 6. a Najlepši dan na začetku letošnjega šolskega leta je bil dan podelitve bralne značke. Na našo šolo nas je prišel obiskat pisatelj Primož Suhodolčan. V odmorih smo se ves čas pogovarjale o njem. Na uho mi je prišlo, da je Primož velika»faca«. To se je tudi izkazalo. Spominjal nas je na velikega zabavljivca, saj je ves čas zbijal šale na svoj račun. Pripovedoval nam je, kolikokrat si je razbil glavo. Smešna pripoved, ki smo jo brale v njegovi knjigi, govori ravno o tem. Zgodila se je v njegovih rosnih letih na bazenu. Takrat je bil zaljubljen v starejšo punco. V tistih časih je veljalo, da je pravi»mačo«tisti, ki preplava bazen pod vodo. Ker se je hotel postaviti pred svojo simpatijo, je pisatelj to storil. Zaradi svoje velike želje je pozabil gledati, kam plava. Zato se je zaletel v rob bazena in si razbil glavo. Njegovo pripovedovanje ni pritegnilo samo najmlajših, ampak tudi starejše. Še dolgo zatem smo se pogovarjali le o njem in njegovih šalah. Maša Pasterk, 8. a, Eva Tratnik in Nuša Turjak, 8. b 8

11 osnovna šola, srednja šola Izvedli in analizirali anketo o jesenskih počitnicah Učenci šestega in sedmega razreda Osnovne šole Muta, ki obiskujemo novinarski krožek (Enya Pleterski, Timotej Koležnik, Damjan Kotnik, Nika Proje, Valentina Vošner in Tjaša Cvetko), smo v začetku novembra med učenci šole izvedli anketo o jesenskih počitnicah. Anketa je bila anonimna in skupaj jo je izpolnilo 290 učencev, od tega 146 deklet in 144 fantov. Skoraj vsi učenci so se veselili počitnic in jih tudi super preživeli. Večina je bila doma, tretjina pa pri sorodnikih. Tri četrtine učencev je med počitnicami gledalo televizijo, več kot polovica (58 % učencev) jih je igralo računalniške igrice. Branja in Šolski center Slovenj Gradec Srednja šola Muta Vabljeni k vpisu učenja se je lotilo manj kot polovica učencev (47 %), dve tretjini učencev se je zabavalo na igrišču ali v naravi, mnogi tudi tri ure in več. Skoraj tretjina učencev (29 %) ni prebralo nobene knjige. Ugotovili smo, da so dekleta brala bistveno več kot fantje, saj 24 deklet (15 %) in kar 59 fantov (42 %) ni prebralo nobene knjige. Tretjina učencev je doma pomagala pri delu. Največ učencev je odšlo spat med 22. in 23. uro, desetina učencev pa po polnoči. Četrtina učencev je vstala že ob 7. uri, desetina učencev pa po 10. uri, nekateri celo popoldan. Večina učencev si je želela, da bi se počitnice podaljšale za več kot en mesec. Člani novinarskega krožka smo rezultate ankete prikazali z grafikoni in jih predstavili učencem in učiteljem v avli šole pred novoletnimi počitnicami. Nad nekaterimi rezultati smo bili presenečeni. Tjaša Cvetko, 7. b V šolskem letu 2009/2010 bomo na Srednji šoli Muta izobraževali za naslednje poklice: 1. Področje tekstilstva poklici: ustvarjalec(-ka) modnih oblačil, trajanje: 4 leta; izdelovalec(-ka) oblačil, trajanje: 3 leta; pomočnik(-ca) konfekcionarja, trajanje 2 leti. Z modnimi revijami, na katerih predstavljamo lastne kreacije, sodelujemo na različnih prireditvah v ožji in širši okolici, tudi v mednarodnem merilu. Z izdelki naših dijakov in dijakinj so oblečene lutke v Narodnem muzeju Celje, Rudarskem muzeju Mežica, v muzeju Libeliče in Splavarskem muzeju Podvelka. Tudi kralj Matjaž in njegovi so v oblačilih, izdelanih v naših delavnicah. 2. Področje predšolske vzgoje poklic: vzgojitelj(-ica) predšolskih otrok, trajanje: 4 leta. Dijakinje in dijaki programa predšolska vzgoja so zelo aktivni na glasbenem, plesnem, likovnem in športnem področju. Sodelovali so na likovnem tečaju na Japonskem (6 dijakov je dobilo priznanja in spominske kartice v Turčiji, Bolgariji in na Poljskem). Na športnem področju so naše vzgojiteljice že drugo leto osvojile naslov državnih prvakinj v odbojki med vzgojiteljskimi šolami v Sloveniji. 3. Področje okoljevarstva poklici: okoljevarstveni tehnik(-ica), trajanje: 4 leta. Utrinek s prireditve ob šestdesetletnici Srednje šole Muta V tem šolskem letu se je v Sloveniji začel izvajati nov srednješolski strokovni program okoljevarstveni tehnik. Na naši šoli se poln oddelek 9

12 srednja šola prvih okoljevarstvenikov Slovenije že aktivno vključuje in raziskuje problematiko okolja. Strokovno delo okoljevarstvenikov v večini poteka v obliki projektnega dela in predstavlja za dijake izziv in nov način pridobivanja znanja. Dijaki so ravno v zaključni fazi predstavitve najbolj aktualne projektne teme»globalno segrevanje«. Pred njimi pa je še veliko aktivnosti, kjer bodo predstavili svoj»ekološki odtis«, izračunavali lastno porabo vode, v projektu»farme groze«razglabljali o krutostih ravnanja z živalmi, raziskovali prometnice in ugotavljali, kako priti dlje z manj goriva, se seznanjali z ekološko pridelavo živil in še veliko več. Seveda jih, poleg pestrega dela v naravi, v tem letu čakajo še ekskurzije po Sloveniji in v sosednjo Avstrijo, kjer se bodo pobliže srečali z rešitvami nekaterih okoljskih problemov. Drage učenke in učenci, spoštovani starši, veseli bomo, če se boste odločili za katerega izmed poklicev, za katere izobražujemo na Srednji šoli Muta. Potrudili se bomo, da boste osvojili čim več potrebnega znanja za poklic oz. nadaljnji študij in da se boste na naši šoli dobro počutili. Profesorji SŠ Muta Uspešni na vzgojiteljadi Letos smo se dijaki programa predšolska vzgoja na Srednji šoli Muta že tretje leto zapored udeležili vzgojiteljade, torej srečanja srednjih vzgojiteljskih šol Slovenije. Naša gostiteljica je bila tokrat Srednja šola Jesenice, kjer smo se spoznali z dijaki iz Ljutomera, Maribora, Celja, Ljubljane, Metlike in Ajdovščine. Razvrščeni smo bili v delavnice, in sicer v likovno, glasbeno, plesno-gledališko in novinarsko, tekmovali pa smo v dveh športnih disciplinah hokeju in odbojki. Celotno dogajanje je bilo povezano s Kekcem, zato so v likovni delavnici izdelovali klobučke za like v Kekcu ter Znova najboljše odbojkarice na vzgojiteljadi (z mentorico Marinko Dretnik) ročne like glavnih junakov. V plesnoglasbeni delavnici so se naučili igro ter jo odigrali in odplesali na sklepnem delu celotne vzgojiteljade, pri petju pa so jim pomagali dijaki iz glasbene delavnice. Pri odbojki so naša dekleta že drugo leto zapored zasedla zavidljivo prvo mesto, naši fantje pa so se dobro odrezali v hokeju, čeprav niso stali na stopničkah. Dogajanje v vseh delavnicah in na vseh prizoriščih smo spremljale dijakinje novinarke z raznimi anketami in poročili, tako da smo na koncu lahko natisnili brošuro o poteku srečanja srednjih vzgojiteljskih šol. Lidija Proje, 2. a Dobro so se odrezala tako dekleta kot tudi fantje 10

13 srednja šola, društva Ustvarjamo modna oblačila Moda pomeni način življenja v določenem času in prostoru. Sega na področje človekovih navad, oblikovanja in urejanja prostora, usmerja nas k poslušanju določene zvrsti glasbe in obiskovanju določenih prireditev. Seveda pa moda nenehno spreminja tudi oblike oblačil v skladu z duhom in okusom trenutnega časa. Moda je postala sestavni del življenjskega sloga ljudi, ki se mu le stežka izognemo. Če gledamo na pojem moda nekoliko ožje, le-ta pomeni zadnje modne smernice in najnovejše načine oblačenja. Na modo in njene smernice vplivajo številni dejavniki in inspiracije z najrazličnejših področij življenja, ki ji vedno znova dajejo novo in edinstveno podobo. Za mlade, vedno polne svežih idej, na Srednji šoli Muta že drugo leto razpisujemo izobraževalni program srednjega strokovnega izobraževanja ustvarjalec modnih oblačil. Bodoči ustvarjalci in ustvarjalke bodo v štirih letih šolanja pridobili bogato znanje s področja likovnega ustvarjanja, oblikovanja oblačil ter modnih dodatkov. Seveda pa ne bo ostalo le pri idejah. Veliko svojih zamisli bodo tudi realizirali in pri tem spoznavali nove tehnike izdelave in dodelave oblačil. Obleka ne naredi človeka, lahko pa ga precej polepša. S tem namenom v programu ustvarjalec modnih oblačil ponujamo tudi znanja in veščine s področja stiliranja. Mladi ustvarjalci bodo spoznali, kako pravilno izbirati barve, vzorce in modele oblačil za osebe s posebnimi postavami, znali bodo svetovati o pravilni izbiri modnih dodatkov, obutve in pričesk. Občudovanja vredna oblačila pa ni dovolj le oblikovati in izdelovati, potrebno jih je tudi tržiti. Osnovna znanja s področja podjetništva, marketinga in trženja bodo dijaki pridobili v drugi polovici šolanja in se po uspešno opravljeni poklicni maturi odločili, ali bodo pričeli pot samostojnega podjetnika ali pa bodo nadaljevali šolanje na eni izmed višjih in visokih strokovnih šol oz. na nekaterih univerzah. Poleg programa ustvarjalec modnih oblačil pa bomo v prihodnjem šolskem letu bodočim dijakom in dijakinjam ponudili še program srednjega poklicnega izobraževanja izdelovalec oblačil in program nižjega poklicnega izobraževanja pomočnik konfekcionarja. Irena Šmid Jeram Pihalni orkester Muta Pred novimi izzivi Pred nami, dragi i in ke, je že osemnajsti božični koncert Pihalnega orkestra (PO) Muta. Bili so prvi v naši širši okolici, ki so pričeli s tradicionalnimi božičnimi koncerti. Na vsakem smo poleg izvrstne interpretacije melodije lahko doživeli tudi odlično predstavo. Celostno dovršen dogodek z različnimi gosti, dovršeno grafično podobo in povezovanjem, moderiranjem dogodka. Na božične koncerte PO Muta prihajamo praznično razpoloženi poslušat, kar so nam pripravili godbeniki in godbenice. In prihajamo, da si na velikem predprazničnem dogodku zaželimo vse dobro in najlepše ob praznikih. Povežejo nas in nas vsako leto navdušijo s svojimi nastopi. Tudi to leto je bilo za člane in članice PO Muta zelo dejavno in uspešno. In leto sprememb v vodstvenih kadrih. Meseca marca je postal novi predsednik PO Muta Silvo Likar, meseca septembra so dobili še novega umetniškega vodjo in dirigenta Vojka Trnjeka. Vojko Trnjek je bil na čelu orkestra že pred časom in sicer dolgo obdobje celih osemnajst let. PO Muta je to leto prepričal v Laškem. Na državnem tekmovanju, ki je bilo šestnajstega maja, so osvojili zlato plaketo v tretji težavnostni kategoriji. S tem so dokazali kvaliteto svojega delovanja tudi širše, na državni ravni. Nedvomno pa za takim uspehom stoji trdo delo vseh, ogromno discipline, odrekanj in vaj. Maja so člani PO Muta v Laškem osvojili zlato plaketo 11

14 društva Tokratni božično-novoletni koncert Pihalnega orkestra bo že osemnajsti Tudi uspeh jih ne ustavi, kljub dokazani uspešnosti naši domači glasbeniki ne pozabijo ali izpustijo tradicionalnih budnic, baklade ob prvem maju, žegnanj pri naših cerkvah Ob letošnjem občinskem prazniku so v sodelovanju z orkestrom iz Gralla iz sosednje Avstrije 31. maja, pripravili skupni koncert»zdravo, sosedje«. Pravo sodelovanje so dokazali tako, da so na vajah menjali svoja umetniška vodji. Tako so v Glasbenem domu na Muti vadili malce po avstrijsko, pod taktirko dirigenta iz Gralla, takratni dirigent Karli Miheu pa je moral na vaje z orkestrom preko državne meje. V PO Muta načrtujejo sodelovanje s tamkajšnjim orkestrom tudi v prihodnje. Prav tako pa si v PO Muta želijo obnoviti sodelovanje z godbami iz Deutschlandsberga in Eibiswalda in drugimi domačimi okoliškimi godbami. Novi predsednik Silvo Likar je mandat predsedovanja društvu nastopil z jasno razdelano vizijo. Svoje delovanje je s pričetkom dela načrtno usmeril v nadaljevanje tradicije več kot 110-letnega obstoja pihalnega orkestra. Znotraj orkestra želi s svojim delom izgraditi odnose, ki se bodo odražali v dvigu entuziazma članov in članic in bodo člane navdihovali in pritegnili tudi k nadaljnjemu sodelovanju. V sodelovanju z izobraževalnimi ustanovami vidi pot za vzpodbujanje interesa za to zvrst glasbe pri mladih. Zavestno želi energijo in delo društva usmeriti v odnose z lokalno skupnostjo in drugimi društvi na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti, s športnimi društvi in gospodarstvom in tako prispevati k dvigovanju kvalitete predstavitve kulture in k razvoju kulture v naši občini ter tako dosegati tiste presežke v kulturi, ki jih lahko prinese samo medsebojno sodelovanje. V PO želijo ponovno postati gonilna sila kulturnega dogajanja v občini Muta in uspešno zastopati ime občine Muta v širšem slovenskem okolju in sosednjih državah. Na njihovi poti jim lahko zaželimo le vse najboljše in veliko uspešnih nastopov ter odličnih uvrstitev na tekmovanjih. Predvsem pa, ne pozabite, 21. decembra, v nedeljo, za vse e in ke pripravljajo tradicionalni božični koncert, ki bo to leto že osemnajsti zapored. Petra Placet Izdajatelj: Občina Muta. Glavna in odgovorna urednica: Majda M. Lesjak. Člani uredništva: Lidija Verdnik, Marija Omulec, Kristl Valtl. Lektoriranje: Majda M. Lesjak, prof. Fotografije: Drago Verdnik, Kristl Valtl, Anton Izak, Damjan Kotnik, Timotej Koležnik, Felicita Hromc, arhivi organizacij in družinski arhivi. Na naslovnici: Kupola v središču Mute in jaslice v Bistriškem jarku (foto: Drago Verdnik). Produkcija: Exfer, d. o. o. Naklada: 1300 izvodov. Leto: december Uredništvo si pridržuje pravico pregleda, izbire in krajšanja člankov ter spremembe naslovov. Glasilo je vpisano v razvid medijev Ministrstva za kulturo pod št

15 društva Ansambel Diaton Nepozabni spomini na prehojeno pot ansambla Diaton V soboto, 2. avgusta, smo se pri nekdanjem članu Mihi Repniku zbrali nekateri bivši člani ansambla Diaton in ob prijetnem klepetu ponovno potegnili naše mehe. Ustanovitev ansambla sega v leto 1992 in z ljudmi, ki se jih še danes radi spominjamo, smo obudili stari glas frajtonarice. S podporo KUD-a Muta in Vuzenica smo hitro napredovali. Nekaj članov je imelo bogate glasbene izkušnje, ostali pa smo jim vztrajno sledili. Naša glasbena pot nas je vodila po celi Sloveniji, od Kopra do Lendave, in tudi čez mejo v Avstrijo. Ansambel Diaton danes nadaljuje svojo glasbeno dejavnost v nekoliko manjšem obsegu in predvsem z mlajšimi člani, a kljub temu jih je prijetno poslušati, saj so še vedno prepoznavni s svojimi starimi melodijami. Diatonična harmonika je pravi slovenski inštrument, zato so člani ansambla Diaton lahko ponosni, ker so Ponovno smo potegnili mehe na našem področju med prvimi začeli obujati to našo kulturno dediščino. Herbert Pušnik Društvo invalidov Muta S skupnimi močmi premagujmo težave Nekje sem prebrala misel, ki se mi je globoko vtisnila v srce. Ker se mi zdi, da velja za nas vse, vam jo citiram:»pogosto in kar prevečkrat se nam dogaja, da se življenja ne znamo in nočemo veseliti. Zazrti v svoje načrte in upe dvigamo pogled navzgor in naprej, drobne stvari, iz katerih je sestavljen naš življenjski mozaik, pa nam polzijo med prsti. Uhajajo nam iz rok, padajo na tla in kot slepci jih pohodimo, stopaje naprej.«to razmišljanje bi lahko izzvenelo enostransko, če ne bi vanj vključili tudi težav in trpljenja. Človek, ki v življenju ni okusil še ničesar hudega, ki ni imel nobenega problema, se življenja ne more in ne zna veseliti. Tisti pa, ki ima kakršnekoli težave, ki je invalid, da ne govorimo o težkih invalidih, ki so priklenjeni na invalidske vozičke ali celo na postelje, tisti se življenja znajo veseliti. Hvaležni so za vsak trenutek, ko ni prisotna prehuda bolečina. Pa tudi bolečino znajo premagovati z mirnostjo, potrpežljivo, kar so pokazali tudi letos na izletu za težke in težje invalide v Goričko. Za kaj takega pa je potrebno imeti moč in pogum, ki ga marsikateri zdrav človek nima. Geslo in cilj našega društva je: S skupnimi močmi premagujmo težave. To nam delno tudi uspeva, saj skupaj hodimo na izlete, na srečanja... Obiskujemo naše težke in težje invalide, ki Izlet težkih invalidov in spremljevalcev Goričko, 2008 zaradi bolezni ne morejo več z nami. Drug drugemu pomagamo. Vemo, da smo v društvu, ki nas v urah malodušja vzpodbuja, da imamo upanje in zaupanje v sebe in do bližnjega. Marija Mrakič 13

16 društva Društvo upokojencev Muta Sožitje med generacijami Vsakoletno srečanje starejših (70 let in več) v občini Muta že vrsto let pod pokroviteljstvom Občine Muta organizira Društvo upokojencev Muta. Ker je prvi oktober svetovni dan starejših, je za srečanje najbolj primerna prva sobota v mesecu oktobru. Sodelujejo tudi ostali: Društvo invalidov, Rdeči križ, Karitas in Zveza borcev. Na srečanje povabimo tudi zlato- in biseroporočence, ki skupaj s slavljenci sedemdesetletniki uživajo še posebno pozornost, kakor tudi najstarejša udeleženca. V kulturnem programu poleg pevskega zbora Klasje in ansambla Diaton sodelujejo tudi učenci Osnovne šole Muta z namenom, da vzpodbudimo medgeneracijsko sodelovanje. Letošnje geslo že osmega festivala za tretje življenjsko obdobje je bilo: za strpno in socialno sožitje vseh generacij. V tem geslu se skriva zelo bogata misel, saj bomo le s strpnostjo in spoštovanjem drug drugega preživeli vsi skupaj. Učenci OŠ Muta, katerih babice in dedki so bili prisotni na srečanju, so v veliki tajnosti opisovali svoja opažanja in doživetja z njimi. Z mentorico, učiteljico Franjo Razdevšek, so nastali prelepi prispevki, ki so jih na presenečenje babic in dedkov tudi prebrali. Iz prispevkov je razvidno, da nas imajo mladi kljub svoji razigranosti radi. V nadaljevanju objavljamo nekaj odlomkov iz njihovih zapisov. Marjana Jerčič Pri nas doma ima oma pomembno nalogo, saj se njen dan začne že zjutraj, ko me prijazno zbudi, mi pripravi zajtrk in mi zaželi srečno pot v šolo. Svojo omo imam zelo rad in želim si, da bi bila srečna, zdrava ter nasmejana še dolgo med nami in da bi se vsak njen dan začel in končal z nasmehom na obrazu. Jan Pleterski Vsi slavljenci Oh, koliko stvari bi lahko napisal o svojem dedku in to za šestošolca sploh ni lahka naloga. Sem najmlajši od njegovih štirih vnukov, na katere je zelo ponosen. Ko sem se rodil, je bil deda že upokojenec, ampak nikoli in tudi sedaj se ne obnaša tako. Najlepši čas svojega otroštva me spominja ravno nanj, ko smo vsi skupaj stanovali v hiši na Šolski 5, pri dedanu in dadi. Pravljice, ki jih je pripovedoval nam,»štirim bratom«, kot se je rad pošalil, so bile vedno zanimive. Zelo rad pa je pripovedoval tudi prigode iz svoje mladosti. Kako so živeli v številni kovaški družini na spodnji Muti, v hiši, ki je bila včasih konjušnica. Kako so se kopali in umivali v Bistrici in kako ga je njegov oče, ko je bil še čisto majhen, pobasal v nahrbtnik, pa sta šla na Pernice h kmetom kaj popravit, potem pa sta dobila hleb kruha in še kakšno suho hruško. Še danes jih ima zelo rad. Pa o starem gradu in škratih, ki še danes živijo tam. To vem tudi sam, saj me vedno, kadar grem z dedanom gledat stare ruševine, tam čaka kakšen priboljšek. Jaka Cvar Moj dedek je Mirko Topler. Zelo rada ga imam in vem, da ima tudi on mene zelo rad. Pomagal mi je, ko sem delala svoje prve korake v življenje, saj smo stanovali v isti hiši. Skupaj z babico sta mi bila vedno v oporo in pomoč, posebej v težkih trenutkih. Skupaj smo živeli približno enajst prečudovitih let, ki se jih bom spominjala po veliki otroški radosti. Tudi zdaj, ko ne živimo več skupaj, se velikokrat obiščemo in si pripovedujemo zgodbe, ki so se nam pripetile. Priznati moram, da vedno, kadar potrebujem kakšen nasvet, grem k dedku in on mi zna pravilno svetovati. Vanesa Topler Draga oma, dala si življenje mojemu očetu in mu nudila vse, kar je bilo možno. Čeprav ste imeli revno življenje in si preživela hude čase, si se trudila in vzgojila očeta v pravega moža. Vedno, ko mi je težko, pridem k tebi in ti me potolažiš in mi tudi kaj daš. Ko igram nogomet, me prideš pozdravit in navijaš zame. Oma, zelo te imam rad. Žan Enci Moj dedek je zelo prijazen. Kličem ga opa. Veliko delava skupaj in se zabavava. Ko mama in ata kam gresta, sem jaz z dedkom. Takrat skupaj igrava družabne igre ali gledava televizijo. Ko ima prosti čas, me veliko nauči. Če vadim harmoniko, me rad posluša. Star je 70 let in letos sva skupaj odšla po plezalni poti na Raduho. Je tudi član gasilcev, zato je tudi mene navdušil, da obiskujem gasilske vaje. Svojega dedka imam zelo rad. Mitja Medved Moji babici je ime Klara. Odkar se spominjam, me spremlja, razvaja in me ima rada. Moja babica zelo dobro kuha, pripravlja mi jedi, ki jih imam najraje. Vsako jutro poskrbi, da popijem čaj in da si ne zaspim. Ne moti je glasna glasba in z menoj si rada ogleda nadaljevanke na televiziji. Vedno poskrbi, da mi je udobno, še posebej takrat, kadar zbolim. Mihaela Rebernik 14

17 društva Sadjarsko društvo Bobovec Mošt je v sodih Delo v zadnjem letu V sadjarskem društvu Bobovec leto pričnemo z letnim zborom, ki vsebinsko ni neko branje letne kronike, pač pa nizanje osrednjih opravljenih del, za tem pa razgovor in dogovor za prihodnje obdobje. Nekako v tem stilu se odvijajo tudi sestanki upravnega odbora. Mimogrede, ti potekajo vedno na eni izmed kmetij, zatorej hvala»virtom«in gospodinjam za gostoljubje. Naši načrti nikoli niso preobširni, pač pa takšni, da so uresničljivi. Skrbimo za to, da nobeno delo ne teče v prazno. Boljše manj, pa tisto narediti! Tako smo tudi letos v društvu uresničili vse zastavljene cilje. S ponudbo v šotoru smo prispevali svoj delež k občinskemu prazniku Mute. Predstavili smo se tudi z aktivom kmečkih žena ob kmečki tržnici. Menimo, da je prav to izjemna kombinacija, ob kateri bi se morali v prihodnje malo ustaviti in delati v smeri, da bi lahko bila tovrstna kmečka ponudba pestrejša, denimo tudi z mesnimi izdelki in še čim. Saj vemo, sosedje, s katerimi smo sedaj vendar v uniji, to znajo, oziroma jim je dovoljeno! Za nami sta torej dva dneva lepih predstavitev pokušin in prodaje v domačem kraju. V letošnjem letu smo se odzvali tudi na vabilo sosedov iz Vuzenice in s svojimi izdelki popestrili njihovo sejemsko ponudbo. Zapišemo lahko le, da je bil to izjemen dan. Ne samo zaradi dejstva, da smo se udomačili pri njihovih kmeticah in čebelarjih, nekako kar spadali smo tam zraven in se še enkrat prepričali: vsa ta naša ponudba, od mošta, sokov do kisov, preprosto gre. Roko na srce, premalo imamo. Torej se še potrudimo. V društvu znamo še vedno združiti koristno s prijetnim, ker nas oboje bogati in nas polni z novimi idejami. V septembru smo tako izvedli strokovno ekskurzijo v pokrajino ob Muri in Ščavnici. Glavni cilj potovanja je bilo Sadjarstvo Meško v Veliki Nedelji. To je kraj, ki nam je bil doslej bolj poznan po izjemnih vinih, že zaradi tega smo bili nadvse presenečeni, ko sta nas sprejela Ciril Meško in njegova soproga in nam v besedi in na terenu predstavila svojo povsem sadjarsko kmetijo; res sta se potrudila in nam povedala ter pokazala več, kot smo lahko pričakovali. Bogatejši za mnoga spoznanja smo se odpravili še na ogled Trsnice drevesnice Putar. Povsod smo bili tudi pogoščeni, sloves gostoljubnosti te pokrajine res drži hvala. Naprej tudi v večjem povezovanju z drugimi Sadjarji vemo, da za kvalitetno proizvodnjo mošta potrebujemo še marsikaj. Lep del tega bi lažje dosegli ob sodelovanju s sorodnimi društvi. Tudi zato smo sklicali sestanek pri Glavarju, ki sta se ga udeležila radeljski župan Alan Bukovnik, ki je že pred tem večkrat sodeloval na ocenjevanjih in pogovorih, in Marija Praznik, upraviteljica zadruge za razvoj podeželja LAS MDD. Tu smo dobili tudi podatke o vsebini razgovorov z vodstvi sadjarskih društev Mislinjske in Dravske doline ter čebelarskih društev naše pokrajine. Obetavno in sprejemljivo. Ena naših osrednjih nalog je nakup opreme, po domače sodobne preše, za pranje, stiskanje, pasteriziranje in polnjenje mošta. Seveda si bomo pred nakupom takšen stroj temeljito ogledali in se prepričali o njegovi učinkovitosti in ekonomičnosti. Zavedamo se, da bo potrebno še več pomoči in svetovanja posameznikom pri urejanju kleti, označevanju, embalažah, blagovnih znamkah, urejanju moštotek in podobno. Zato smo se skupaj z zadrugo LAS MDD dogovorili, da organiziramo ogled vsega tega pri sosedih v Avstriji. Naši sadjarji še vedno potrebujejo in želijo več znanja s področja kvalitetne pridelave in predelave sadja in vseh produktov, ki jim je osnova sadje. Menimo, da bo koristno, če bomo podatke znali zbrati in jih ponuditi kmetom sadjarjem, saj je sadje lahko kar pomemben dodatni delež kmetovega zaslužka. In kdo nas sedaj vodi Že doslej smo imeli v vodstvu društva vedno ljudi z voljo in veliko vztrajnosti. Sedanji predsednik je Franc Štaher, s Hribernikove kmetije na Sv. Primožu. V upravnem odboru pa delujejo še: podpredsednik Karel Tertinek, tajnik Janez Tratnik, blagajničarka Lidija Šantl ter člani: Peter Jeznik, Alojz Adam, Jože Uršnik, Zmago Podlesek, Andrej Krecenbaher, Kristl Valtl in Aleš Poročnik. To je v glavnem»mašinereja«, ki bolj ali manj stalno poganja to naše staro sadjarstvo in novejše moštarstvo v ekonomsko bolj učinkovito prihodnost. Ali kot rečemo: če že delamo, zakaj ne bi delali najboljše? Najboljše za nas same, za naše kmečke družine in na koncu tudi za trg. Sadjarstvo Meško gospodinja (v sredini) nam je postregla z najboljšim Zapisala Kristl Valtl in Franc Štaher. 15

18 društva, župnija PGD Muta Gasilci na izletu Intervju Kadar se odpravimo na izlet gasilci, imamo že v načrtovanju izleta v prvi vrsti pred očmi vsaj delček prepotrebnega strokovnega izpopolnjevanja. Tako nas je avtobus kar potegnil skozi Slovenijo in v prijetnem klepetu smo obstali v sončni Primorski. V profesionalni gasilski brigadi mesta Koper so nas pričakali tamkajšnji poklicni tovariši. Razkazali so nam svoja vozila, pokazali vso drugo tehniko, vključno z računalniško podprtimi akcijami in gašenjem, pokazali svoje prostore. Seveda koprski gasilci le niso samo gasilci, opravljajo še vrsto drugih koristnih nalog v mestu. So pa seveda tudi nekakšna rezervna sila za primer požara v luki Koper, ki ima kot objekt z visokim požarnim tveganjem tudi svoje poklicne gasilce. Naj spomnim, da smo nekaj zelo podobnega že pred leti videli pri avstrijskih kolegih v Deutschlandsbergu. Nadvse zanimiva je bila tudi luka Koper, naša edina, manjša, vendar vsestransko urejena in sodobno logistično podprta. Kar pozabili bi na»gasilarijo«in občudovali ladje, poslušali odličnega vodiča, poznavalca luke, ki pa nas je vendarle korak za korakom opozarjal predvsem na nevarnosti požarov, je pač vedel, da smo gasilci. Ko se je sonce utrudilo, se dotaknilo morja, smo se odpravili na lačno kosilo na pravo kraško domačijo. Prelepo, da bi opisoval, pozno smo prispeli pod domači gasilski stolp. Najbrž polni nekih nejasnih gasilskih vprašanj, kaj nas še čaka, kaj se danes še lahko postori, da bomo bolj učinkoviti z najboljšimi, najbolj zanesljivimi in najmanj škodljivimi gasilnimi prijemi. To je končno tudi cilj takšnih ekskurzij, je pa tudi skromna nagrada za ure in ure udarniškega garanja, vaj in akcij, ki jih danes gasilci opravijo hitro in brez hrupa. kv Marko Drevenšek:»Z veseljem sem prišel na Muto.«Sredi poletja je v naših štirih župnijah (Muta, Pernice, Sv. Jernej in Trbonje) prišlo do velike spremembe. Dolgoletna duhovnika Anton Šeruga in Jože Berginc sta nenadoma napovedala svoj odhod. Čeprav se je o tem potiho govorilo že nekaj časa, je resnično slovo obeh duhovnikov mnoge zelo presenetilo. Preko dvajset in skoraj štirideset let duhovniškega delovanja v kraju vsekakor pusti svoj pečat. Komaj pa so po naših cerkvah izzvenele besede zahvale in slovesa, smo krajani in župljani medse sprejeli novo silo na področju duhovništva, komaj osemindvajsetletnega župnijskega upravitelja Marka Drevenška. Marko Drevenšek izhaja iz majhne vasice Brunšvik, ki se nahaja v občini Starše sredi Dravskega polja, le sedemnajst kilometrov iz Maribora. Pravi, da se je s prihodom na Muto, skorajda vrnil v kraj otroštva svoje matere, ki je s starši do sedmega leta živela v elektrarniškem naselju v Vuzenici. Že kot majhen deček je začel sanjati o duhovniškem poklicu, čeprav je v trenutku mladostniške upornosti domačemu duhovniku zabrusil, da župnik nikoli ne bo. Nova maša, Da bi se utrdil v svoji odločitvi, se je že po osnovni šoli odselil v malo semenišče v Maribor in od tam obiskoval Tretjo gimnazijo. Po študiju je bil eno leto diakon v župniji Cirkulane v Halozah, nato pa dve leti kaplan na Prevaljah. Kakšni spomini Vas vežejo na otroštvo? Izhajam iz delavske družine in na otroštvo imam lepe spomine. Pod isto streho smo živele štiri generacije in smo se lepo razumeli. Kdo Vas je navdušil za duhovniški poklic? Je bila za to odločilna družina? In kako so starši sprejeli Vašo odločitev? Če malo pobrskam po spominu, je glede moje odločitve najzanimivejši prizor, ko me je enkrat po verouku nagovoril moj domači župnik in mi predlagal to življenjsko pot. Sam sem bil izrecno proti; pa so se stvari zasukale čisto v drugo smer! Domači mi glede tega niso nič namigovali. Vse je zraslo na mojem zelniku, oni pa so preprosto sprejeli mojo odločitev, čeprav vem, da so bili zaradi tega precej izpostavljeni. In kdaj je do te odločitve prišlo? To je bilo zelo zgodaj, o duhovništvu sem začel sanjati že v četrtem razredu osnovne šole. In tudi kasneje, ko se je bilo treba odločiti za nadaljevanje šolanja, nisem imel nobenih problemov. Seveda pa so bile moje predstave o duhovništvu v otroštvu povsem drugačne od resničnosti in kasneje je prihajalo tudi do raznih kriz in preizkušenj, ki pa so me na koncu le še utrdile v prvotni odločitvi. 16

19 župnija Kako ste se privadili na bivanje na Muti? Kako so Vas sprejeli ljudje? Najbrž se je težko znajti v tako veliki fari Verjetno imate veliko dela, ljudje Vas kar naprej iščejo Privadil na Muti!? Kar sem tukaj, teče življenje lepo naprej. Res prinese vsak dan nekaj novega, s čimer se še nisem soočal. Ampak jaz se počutim, kot da bi bil tukaj že leta! Deloma vpliva na to dejstvo, da sem z veseljem prišel na Muto, brez nekih predsodkov. Deloma pa vpliva na to odziv faranov: mislim, da se vsi trudimo graditi lepe odnose. Najbolj sem to začutil čisto na začetku svojega bivanja na Muti, ko mi je toliko ljudi ob stisku roke izreklo:»dobrodošel med nami!«to je nekaj tako dragocenega, da se ne da opisati, blagodejen učinek tovrstnih pozornosti pa lahko takoj vidimo in občutimo. Glede dela: res ga je veliko. Kdo ga pa nima? Sem pa hvaležen svojim faranom, da so z menoj uvidevni. Eden namreč ne zmore toliko kot prej dva. Trenutno ste župnijski upravitelj Kaj natančno to pomeni? Ko postane nek fant duhovnik, je najprej kaplan. Že v kaplanskem obdobju začnemo duhovniki pripravo na obdobje župnikovanja s posebnimi seminarji. In ko opraviš vse seminarje, dobiš naziv župnik. Jaz še nimam vseh seminarjev, ker je vsako leto samo eden, zato imam začasni naziv»župnijski upravitelj«. Sicer pa to ne vpliva na moje delo; opravljati moram vse dolžnosti, kot jih imajo župniki. Kakšna je po Vašem mnenju vloga/poslanstvo duhovnika v nekem kraju? Gre zgolj za opravljanje verskih obredov? Menite, da je biti duhovnik danes drugače kot nekoč? Mislim, da je vloga duhovnika vedno ista, spreminjajo se samo načini, kako to posredovati naprej. Duhovnik je po mojem najprej prinašalec Boga med ljudi. Vedno je to bil. In če to danes izgubimo, zavržemo svojo identiteto. Gotovo pa je, da so bili prijemi pred sto leti bistveno drugačni kot danes. Obredi vsekakor spadajo sem, se pa duhovniki trudimo, da jih skupaj z verniki ne bi rutinsko opravljali, ampak živeli s prepričanjem in ravnanjem. Samo tako krščanstvo prinaša moč za najrazličnejše trenutke v življenju, tudi za najtežje. Katere so najpomembnejše smernice, naloge, ki ste si jih zastavili ob prihodu na Muto? Nisem si zastavljal nekih neuresničljivih projektov, imam pa v svojem delovanju orientacijo: veselje do dela z ljudmi, to, da vsi začutimo, da delamo drug za drugega! Mladi zavzemajo pri tem delu posebno mesto. Kakšno pa je sicer Vaše mnenje o današnji mladini? Je res brez vrednot? Zakaj, menite, se mladi vse redkeje odločajo za duhovniški poklic? Na mlade gledam zelo optimistično, ker je v njih izjemen potencial in si brez njih ne znam predstavljati naše prihodnosti. Starejši se danes na mlade preveč jezimo in jih gledamo samo z negativne plati. Mladi so hočeš nočeš ogledalo družbe, tudi nas! In če jim ne nudimo močnih zgledov, ki bi jih prepričali, velikokrat iščejo drugje. Bojim se, da se to do neke mere zrcali tudi pri duhovnih poklicih. Ne vem, če jim dajemo tak zgled krščanskega življenja, da bi se upali odpovedati drugim oblikam življenja. S svojim delovanjem ste že vzpostavili stike tudi z duhovniki na drugi strani meje in tudi sami ste se že izkazali v svojem znanju nemščine. Se vam zdi pomembno, da se takšne vezi vzpostavljajo in zakaj? Če hočemo biti»evropa«, se ne moremo iti izolacije. Tudi s krščanskega vidika je stvar popolnoma jasna: Jezus je spodbujal ljudi k odprtosti, k sprejemanju. Tu ni izključevanja in šovinizma, kljub včasih kruti zgodovini. Zato menim, da so zelo dragoceni trenutki, ki nas povezujejo in jih je treba za to izkoristiti. Kot zelo dobrodošle vidim lepe nedelje v neposrednem obmejnem pasu (npr. Sv. Jernej, Sv. Urban), kamor zahajajo tudi avstrijski verniki. Glede tega imam lepe izkušnje s Sv. Višarjev, kjer sem več let med poletjem pomagal. Tam smo imeli redno trojezične maše: v italijanščini, nemščini in slovenščini. Nobena druga stvar se ni tako globoko usedla v ljudi kot to, da smo vsakemu izkazali pozornost v njegovem materinem jeziku. To mora biti tudi pri nas! Skupaj z župnikom iz Eibiswalda (Ivnika), dr. Siegfriedom Gödlom (drugi z desne), in jernejskimi pevci na letošnji lepi nedelji Kakšne se Vam zdijo cerkve v naših župnijah? Pravi biseri. Zelo sem vesel, da se v teh štirih župnijah nahaja toliko neprecenljivega. Za to sem hvaležen svojima predhodnikoma in vsem faranom, še posebej ključarjem, da ste za naš skupni ponos s trudom toliko ohranili. 17

20 župnija, gospodarstvo V prostem času radi kolesarite. Se ukvarjate še s kakšnim drugim športom? Po naravi nisem najbolj športna duša. Spoznavam in priznavam pa vrednost rekreacije. Zato rad sedem na kolo. Osebno mi je zelo pri srcu tudi planinarjenje. Radi berete? Kakšno literaturo? Rad berem, čeprav si za branje včasih ne vzamem dovolj časa. Še posebej so mi pri srcu kake zanimive zgodovinske knjige in pa revija National Geographic, pa tudi leposlovje. Se Vam zdi pomembno, da v kraju izhaja lokalno glasilo? V kolikor je glasilo kvalitetno narejeno, mislim, da lahko da kraju močan pečat. Takrat je lahko še ena dodatna povezava med ljudmi. Želite še kaj sporočiti našim bralcem? To, da sem z veseljem na Muti, da sem Bogu hvaležen za vse sodelavce in da si želim še naprej lepega sodelovanja z vsemi farani za naš skupni blagor! Ne smem pa pozabiti na predpraznično voščilo. Vsem skupaj želim blagoslovljen adventni čas in doživeto božično praznovanje! Gospod Marko, iskrena hvala za Vaš čas. Želim Vam, da bi se na Muti še naprej dobro počutili in da bi dolga leta s posebnim žarom prinašali Boga med ljudi. Za vas se je pogovarjala Majda M. Lesjak. Predstavljamo dejavnost Avtocenter Podrzavnik V nizu predstavitev obrtne dejavnosti v občini Muta vam tokrat predstavljamo Avtocenter Podrzavnik, ki ga kot pooblaščenega serviserja in prodajalca vozil Volkswagen poznajo mnogi tudi izven koroške regije. Prvi začetki ustanavljanja podjetja segajo v leto 1992, takrat je namreč v namensko zgrajenih prostorih, ki sta jih predvsem za dolgoročno naložbo postavila Janez in Marija Podrzavnik, takoj po končanem šolanju pričel z izvajanjem avtomehaničnih dejavnosti njun sin Matijas Podrzavnik, ki danes tudi uspešno vodi podjetje. Prvi začetki opravljanja avtomehaničnih in servisnih dejavnosti so bili naravnani v izvajanje pooblaščenih servisnih uslug za vozila Nissan in Suzuki, v letu 1998 pa se je kot nadgradnja dejavnosti ponudila priložnost pridobitve pooblaščenega servisa in prodajalca vozil za avtomobilski koncern Volkswagen. Danes tako opravljajo kompletne storitve, kot so mehanična, avtokleparska in avtoličarska popravila, v prvi vrsti za avtomobile VW, prav tako pa tudi za vsa ostala vozila. Dnevno opravijo servis na desetih do petnajstih avtomobilih, tudi z različnimi popravili, tedensko pa opravijo avtoličarska in avtokleparska dela na približno petih vozilih. Po izvedbi servisnih del vozilo tudi očistijo v njihovi lastni avtopralnici. Avtocenter Podrzavnik zaposluje dvanajst delavcev Za servisne in druge usluge se je možno tudi predhodno dogovoriti in naročiti, predvsem z namenom, da ni daljših čakalnih dob, ob nujnih primerih pa servisne usluge izvršijo takoj. AC Podrzavnik daje delo dvanajstim zaposlenim, v njihovi mehanični delavnici pa v okviru sodelovanja s srednjo šolo z Raven na Koroškem in srednjo šolo iz Maribora opravljajo strokovno prakso tudi dijaki, ki se izobražujejo za poklic mehanika. Tako opravljata prakso eden do dva dijaka na posamezno šolsko leto. S širitvijo dejavnosti na področju prodaje vozil VW so se pokazale tudi potrebe po širitvi prostorov, predvsem za potrebe prodajnega salona, kjer danes nudijo kvalitetno strokovno pomoč in informacije pri prodaji oziroma nakupu vozila. Na leto prodajo v povprečju približno osemdeset novih avtomobilov VW in približno petdeset rabljenih. Za vsa vozila VW, kupljena v AC Podrzavnik, vodijo tudi kompletno dokumentacijo, kjer so zabeleženi vsi posegi na avtomobilu, servisi ter popravila. Pri prodaji novih in rabljenih vozil nudijo tudi možnost ugodnega financiranja preko podjetja Porsche kredit in leasing, kar olajša odločitev za nakup vozila. Posebnost AC Podrzavnik so tudi dnevi odprtih vrat in dnevi testnih voženj ob predstavitvi novega vozila. Tako 18

21 gospodarstvo, kmetijstvo Golf šeste generacije v prostorih AC Podrzavnik je bilo tudi v mesecu novembru, natančneje 21. in 22. novembra 2008, ko so v salonu predstavili golfa šeste generacije. V dveh dneh je novega golfa preizkusilo preko sto voznikov, kar pomeni, da je to vozilo zanje izziv, predvsem zaradi najnaprednejše tehnologije in najsodobnejših inovacij, od skrbno izbranih materialov do vrhunske kakovosti izdelave. Varnost, funkcionalnost, udobje in zanesljivost so se namreč brezkompromisno izrazili v novem golfu, ki ga dopolnjuje izredno bogata serijska oprema, ESP, sedem zračnih blazin, klimatska naprava, radio CD/ MP3, potovalni računalnik. Novi golf odlikujejo tudi novi bencinski in dizelski motorji, ki so zaradi občutno manjše porabe prijaznejši tudi do okolja. Vsi izpolnjujejo zelo stroge izpušne normative EU5. Poleg prodaje vozil in izvrševanja servisnih uslug pa v AC Podrzavnik opravljajo tudi druge uslužnostne dejavnosti, kot so na primer prodaja in menjava letnih ter zimskih pnevmatik, prodajajo tudi rezervne dele ter dodatno opremo, kot so razne preproge, vlečne kljuke, avtoradie, ter ostalo drobno opremo, nudijo pa tudi vse originalne rezervne dele za vozila Volkswagen. Osnovno vodilo vseh zaposlenih v podjetju je zadovoljen kupec in voznik, prizadevajo pa si, da s svojo dejavnostjo zadovoljijo čim širši krog uporabnikov svojih storitev. Lidija Verdnik Predstavljamo kmetije Pri Glavarju v ta dom prišla kot sedemletna punčka, skupaj z bratom, za rejenko. Posestvo leži na okoli 840 metrih nadmorske višine in meri vsega 22 hektarjev površine. Glavni vir dohodka je živinoreja, ukvarjajo se s prodajo mleka. Preden mleko spraviš v denar, je potrebno dosti dela in dan je večkrat prekratek, ampak gospodarju Ivanu še vedno uspeva vse»porihtati«. V vrtu, pri gospodinjskih opravilih, še posebej v kuhinji in tudi v hlevu, bi bilo brez marljive Gelce bolj težko. Gospod Ivan pa ob vseh kmetijskih delih opravlja še druge dejavnosti. Naj omenim lovstvo, v tej zeleni druščini je že štirideset let in opravlja tudi službo lovskega čuvaja. Pri Glavarju je vsako leto zbirališče in tudi zaključek lova, ki se imenuje Hubertusov lov Lovske družine Muta, kar prikazujejo tudi spominki na steni gostišča. Gospoda poznamo kot bivšega»muzikanta«, saj je bil med drugimi pobudniki za ponovno oživitev perniške godbe. Z njimi je igral osemnajst let. Sadjarsko društvo Bobovec z Mute je na letošnji velikonočni ponedeljek že dvanajstič prav pri Glavarju organiziralo zelo odmevno prireditev Ocenjevanje Gospodar Ivan je ponosen na pohvalo Agencije RS za okolje za sedemdeset let sodelovanja Le malokdo ne ve, kje se nahaja kmetija Glavar. Več pa je takih, ki Glavarjeve poznajo po planinskem zavetišču in njihovi gostoljubnosti. Že od leta 1954 je pri njih zavetišče Planinskega društva Vuzenica. Nisem se zmotila, predstavljam Glavarjeve s Sv. Primoža nad Muto, gospodarja Ivana Onuka in Gelco, ki je Že od leta 1954 je pri Glavarjevih zavetišče Planinskega društva Vuzenica 19

22 kmetijstvo, mladi talenti mošta, soka in kisa. Gospodar opaža, da se je prav na podlagi teh srečanj veliko izboljšala kakovost mošta v tem okolju. Še ena posebnost in enkratnost Glavarjevih je vredna opisa. To so vsakodnevne meteorološke meritve, ki jih vestno opravlja gospod Ivan. Vsako jutro ob sedmi uri skozi vse leto spremlja temperature in količino padavin, tudi roso in meglo, in stanje strogo zapisuje v obrazce. Le-te posreduje Agenciji Republike Slovenije za okolje. V času vegetacije narave ima še več dela, saj beleži vsako podrobnost spreminjanja v naravi, na primer cvetenje breze, rast trav, cvetenje sadnega drevja in vsi njegovi podatki so del statistike. Za prostovoljno zapisovanje teh podatkov je Glavarjevim Agencija Republike Slovenije za okolje v lanskem letu podelila posebno pohvalo. Res je posebna, saj je bila podeljena za sedemdeset let sodelovanja. Torej Ivan nadaljuje delo očeta. Tako bi na kratko opisala dejavnosti na tej res zanimivi Glavarjevi domačiji. Zaradi prijaznosti in gostoljubja, ki se dotakne vsakega obiskovalca, verjamem, da bodo Glavarjevi za vselej s hvaležnostjo zapisani v spominih. Zato želim obema, Ivanu in Gelci, dobrega zdravja, da bo gostinska dejavnost še dolgo živela. In kjer si z dobro voljo sprejet, tja se vedno rad vračaš. Tudi zaradi vas, dragi bralci, sem bila pri Glavarju dobro sprejeta. Hvala gostiteljem! Marija Omulec Kdo ga še ne pozna? Denis Vačovnik motokrosist Ko so mi pri Karnerjevih na Muti, kjer je doma Denis Vačovnik, odprli vhodna vrata, sem takoj vedela, da fant resno tekmuje. Še preden sem ga spoznala, mi je množica pokalov (menda jih je več kot štirideset) potrdila njegovo vztrajnost. Prišla sem zato, da ga predstavim tudi vam, mogoče še niste slišali zanj. Skupaj s vami, ki ga poznate, pa mu zdaj čestitam. Denis je star deset let in obiskuje peti razred devetletke na Muti, ima še sestrico Špelo, staro šest let, ki se menda že tudi vozi z motorjem. Mlad, a zelo uspešen in vsekakor izredno pogumen tekmovalec je na moja vprašanja odgovarjal resno in z velikim zanosom, v meni, ki se na ta šport res ne spoznam kaj prida, včasih nerazumljivih kraticah. Vprašanja o sponzorjih pa zaradi mladosti Denisu nisem postavljala, a so mi njegovi starši povedali, da so zaenkrat vse stroške pokrili sami, razen nekaj praktičnih nagrad posameznikov. Ker ima fant veselje in tudi pravo motivacijo v motokrosu, so mu starši kupili nov motor, ki bo, upam, Denisu prinesel še več dobrih mest. Pogovor sva začela takole Množica pokalov potrjuje njegovo vztrajnost Toliko pokalov, eden lepši od drugega? S čim si jih prislužil? MX 65 junior Vozim motokros, za pokalno prvenstvo Akrapovič. Motokros, torej voziš motor, katerega in kdaj si začel? Vozim kavasakija. Voziti sem pričel, ko sem bil star šest let in pol. Kdo te je navdušil in kdo te trenira? Skupaj z atijem sem si ogledal tekmo v motokrosu v Horjulu, to je bilo leta Potem me je tudi ati vzpodbudil in me tudi on trenira. Kupil mi je rabljen motor. Je ati strog trener in kje ter kako pogosto potekajo treningi? Malo je ja strog. Treniram včasih več, včasih manj, odvisno, kdaj ima ati čas. Lahko je dva- do trikrat na teden. Vozim na motokros progi v Slovenj Gradcu. Pozimi tudi v tujini, ko je pri nas sneg. V Slovenj Gradcu najbrž zato, ker je tam najbližja proga, imam prav? Ja, pa tudi zato, ker sem član motokros kluba Slovenj Gradec. Kdaj si prejel prvi pokal in kateri so ti najljubši, čeprav vem, da si za vsakega moral trdo delati? 20

23 mladi talenti, kultura Prvo leto, ko sem pričel tekmovati, sem prejel pokal za četrto mesto, to je bilo leta Med najljubšimi sta mi še vsaj dva. Iz lanskega leta na tekmi v Brežicah, ko sem dosegel drugo mesto, in skupna uvrstitev SUPERCUP 2008, za prvo mesto. Kako pa je kaj s strahom med vožnjo ali mogoče pred njo? Ali poznaš tudi tremo? Strah me ni, je pa trema. Vedno na startu imam tremo, najbrž zato, ker komaj čakam, da speljem. In kako ti uspevajo starti? Ker je start na vsaki tekmi zelo pomemben, sem vesel, da mi starti fajn uspevajo. Povej mi, prosim, kje je bilo najlepše tekmovati in kaj si si najbolj zapomnil s prog? Najboljše je bilo v Šentvidu pri Stični, ker je tam zelo lepa proga in tudi praktične nagrade so bile lepe. Najbolj jezen pa sem bil, ko mi je v Slovenj Gradcu med tekmo odpovedal motor. Kako ocenjuješ svojo letošnjo sezono? Spomladi nadaljuješ tekmovanje v višji kategoriji, to je v skupini MX 85. Kaj si želiš v prihodnje? Letošnja tekmovalna sezona je bila zame super, sem zelo zadovoljen, saj sem osvojil drugo mesto v pokalnem prvenstvu Akrapovič in drugo mesto v državnem prvenstvu. Ja, vnaprej si želim, da bi bil prvak. Naj se mu želja vsekakor uresniči, da bomo s še večjim ponosom govorili o njem, o motokrosistu Denisu Vačovniku z Mute. Z upanjem, da bo pri tako dobrih rezultatih našel tudi sponzorje. Pa srečno vožnjo želim, Denis! Radovedna sem bila tudi zaradi vas Marija Omulec Jaka razstavljal na Muti Le redko se zgodi, da človek v pozni jeseni 84. let še prime za čopič in po fotografskem spominu nariše hišo ali pokrajino v prav tisti obliki, ki jo je kazala takrat, ko se je izgubila v slikarjevem spominu in pridrsala v naš čas. Še redkeje se nam zgodi, da se mnogo teh dragocenosti ohrani, saj se slikar Jakob Rejak s Pernic nikoli ni pojavil v kakšnem zapisu, po radiu ali televiziji. Ostal pa je pri ljudeh, težko boste našli kmečko hišo na Pernicah, Mlakah, v sosednji Soboti, kjer ne bi imeli in hranili katere njegovih slik. Še najdemo Jakove Florjane na zidovih hiš, še srečamo angele in svetnike na planinskih kapelicah, najdemo! Tako je naš Jaka nekako ostal v srcih in domovih ljudi. Šele pred tremi leti smo na Pernicah v stari šoli zbrali več kakor 60 njegovih del, jih tako skupno predstavili tistim, ki so ga tako rekoč že poznali, pa bili vseeno prijetno presenečeni nad zbirko. Tudi na otvoritev te, za polovico manjše razstave v knjižnici na Muti so prišli v glavnem le ljudje s planine. Pa polno nas je bilo. Tudi za kulturni program so poskrbeli kar sami, saj premorejo toliko dostojnega kulturnega naboja, od godbenikov, citrarjev, pevcev do voditeljev, da mirne vesti pripravijo in izvedejo večer iz svojega okolja. Slike smo si sposodili v glavnem od sedanjih lastnikov, res brez vsakih problemov, vsem iskrena hvala, hvala tudi vsem, ki ste prišli z instrumenti. Pa je le bil še en lep kulturni večer. Tudi sodelavkam iz knjižnice velja izreči pohvalo in zahvalo, že od same ideje do zaključka smo bili deležni njihove podpore, nasvetov in pomoči. Tako se tudi knjižnica lahko močno vtke v kulturniški obraz naše Mute. Prvič smo z zanimanjem poslušali kritično strokovno umetniško oceno, ki jo je podal akademski slikar Benjamin Kumprej. Kar veliko pohvalnih besed je izrekel, sicer pa je poznan kot kritični ocenjevalec likovnih umetniških del. kv Tako smo odprli razstavo Jakoba Rejaka (na sredini) 21

24 ustvarjajo za vas, utrinki Za najmlajše Škorenjčki V zadnjem kotičku pod stopniščem so se med drugimi obuvali dolgočasili otroški škorenjčki. Bili so zaprašeni in že dolgo časa od vseh pozabljeni. Malo pred koncem poletnih počitnic je k Lukcu na obisk prišla sestrična Polonca. Sicer je obljubila, da bo za dalj časa, a so počitnice tako hitro minile, da ni utegnila. Lukec se je je vseeno razveselil, le da je prišla. Takoj je pripravil bazenček na zelenici in vanj pričel prinašati vodo. Polonca je medtem pozdravila še ostalo in se že veselila čofotanja z Lukcem. A glej ga, šmenta. Preveliko veselje nikoli ni dobro. Polonca in Lukec res nista mogla verjeti, ko so se kar naenkrat pripodili črni oblaki in popolnoma zakrili sonce. Sedaj jih res ne bi bilo treba, saj ni bilo preveč vroče. Prijatelja se nista utegnila niti zmočiti v bazenčku, ko se je z neba ulilo.»kaj bova pa sedaj, ko naju je zmotil dež?«je zaskrbljeno vprašala Polonca.»Dežja se menda ne bova ustrašila. Bova že kaj,«jo je bodril Lukec.»Seveda ne, saj sva tudi prej hotela biti mokra,«se je strinjala deklica.»zase bom poiskal svojo pelerino, zate pa sestrin dežnik. Odšla bova na sprehod,«se je domislil Lukec.»Na sprehod, sedaj, ko dežuje?«je bila radovedna Polonca.»Dežnik že, kaj pa bom dala na noge, saj sem prišla v sandalih.«lukec je odhitel v hišo, Polonca pa je stopila pod streho. Deževalo je in prav jezna je bila, ker ni prišla kakšen dan prej, ko je bilo vreme še lepo. Lahko bi se kopala, igrala z žogo, tekala po travi in še marsikaj. Tako pa stoji zdaj tukaj, gleda dež in čaka Lukca, ki je nekam izginil.»no, Lukec, si se le vrnil, dežja si se zbal, kaj?«lukec je v rokah držal modre škorenjčke:»poglej, kaj sem ti prinesel. Samo ne vem, če jih boš želela obuti, ker so moji. Veš, niso mi več prav, že kakšno leto so ležali pod stopnicami.«polonca jih je navdušena obula, čeprav so bili umazani od prahu.»čisto prav so mi,«je bila vesela punčka.»prav so ti, to že, da so ti tudi všeč, pa ne verjamem,«je še zmeraj zanimalo Lukca. Polonca ni razumela, zakaj ji ne bi bili všeč. Ogledala si jih je bolj podrobno. Bili so temno modri z rdečimi avtomobilčki. Vprašala je Lukca:»Zakaj misliš, da mi niso všeč?zato ker so čisto fantovski, mogoče ne vidiš, barva in avtomobilčki. Jaz rdečih z rožicami že ne bi obul,«je priznal fantek.»no, meni so tile zelo všeč in pojdiva že na sprehod. Daj mi še dežnik.«lukec je stopil še po sestrin rdeči dežnik. Ogrnil si je rumeno pelerino in končno povabil sestrično na potep. Stopila sta na pot, ki vodi čez polja proti gozdu. Še od dežnika ni kapljalo, ko je že posijalo sonce. Lukec in Polonca sta se najprej razjezila:»kakšen sprehod v dežju pa je to? Spet nisva mokra.«polonca je zaprla dežnik in opazila čudovito pisano mavrico, razpeto čez gozd, in že je imela idejo:»pa vsaj mavrico uloviva na tem sprehodu.gotovo jo bova, najbolje, da kakšno minuto počakava in je ne bo več. Posrkalo jo bo sonce,«ji je razložil Lukec. In res, kmalu ni bilo dežja več nikjer, veter je ponehal in mavrica je izginila. Lukec, še vedno ogrnjen v pelerino, se je smejal Polonci, ki je bila obuta v njegove škornje. Ona se je nasmihala njemu, saj je sonce že spet močno pripekalo. Odhitela sta domov na zelenico, kjer ju je še vedno čakal bazenček. Hitro sta si nadela kopalke in skočila v vodo. Smejala sta se:»končno sva le v vodi in dež je prišel tudi prav.«polonca je prosila Lukca:»Smem tvoje škorenjčke odnesti domov, tako zelo so mi všeč?vesel sem,če jih hočeš. Za tak dan, kot je bil danes, ti bodo prav prišli fantovski škornji.«marija Omulec V razmislek Za kilometer veselja Pa začnimo pri sosedu. So dobili tudi Trijekraljčani še en kilometer asfalta. Nadaljevanje tistega, kar so si zastavili pred leti, in pripeljali asfaltni trak ceste na Pernatov vrh. En sam kilometer, pa toliko veselja. Menda je res iz vsake hiše prinesla gospodinja kakšno dobroto, gospodar steklenico najboljšega, celo naš občan Pogorivčev Pepi sodček mošta. Nekdo je pekel ovco, pa je presneto silila v nos in v usta. Po otvoritvi so fantiči potegnili meh, navili strune Le kilometer, pa toliko veselja. Radost, če veš Le če si pacal po blatnih jamah, če si preklinjal ali jokal skupaj z avtomobilom, priganjal ali pretepal žival, šele tedaj veš, kaj pomeni dobra cesta ali asfalt. Mi, torej občina Muta, pa smo tudi nasuli za kilometer vsega, kar je po- 22

25 utrinki, nekoč in danes Otvoritev ceste na Pernatovi ravni trebno, vključno s solidnimi ograjami, in tudi pripeljali asfaltno cesto na sedlo pri Sv. Primožu. Je še tu in tam treba kaj popraviti, pa že bo, vse približno tako in toliko, kot je bilo obljubljeno in načrtovano. Izpuščeni so le trije manjši koščki, Pa vendar se premika v zamudi so izdelovalci vodnih prepustov. Pa vendar, roko na srce, silno počasi gradimo, daleč pod obljubami osamosvojitvenih sanj. Ste kdaj pomislili, da bi z denarjem ene same»patrie«z lahkoto»poglancali«vse naše ceste pa še za leve in desne sosede bi ostalo? Vendarle pa smo uredili tudi najbolj kritični del ceste od Mute proti Gortini. Kaplja po kaplji, premika pa se le. Naj omenimo še nekaj poganjkov iz zasebne obrtne pobude. Raste nekaj v industrijski coni, opazimo stanovanjski blokec na spodnji Muti, opaziti je nekaj novega, upravičeno bi rekli lepega, v gostinski ponudbi pri flosih na Gortini, dogaja se nekaj na vrhu Jerneja. Herkovo namreč temeljito prenavljajo, ljudje vam porečejo, da je bilo tudi prej povsem v redu, a sedaj dograjujejo in nadgrajujejo. Res bi znal nastati sodoben turistični objekt, ampak kdaj bo cesta? Do asfalta na avstrijski strani je manj kakor kilometer, toda ko bodo zavohali denar, bo drago čez razumne meje! Tudi slednje je samo sodobni svet. Bi kdo stavil, da bo drugače? kv Komur je dano, da sprejme in vodi po naši lepi Muti vse bolj pogoste obiskovalce turiste, se šele resnično sreča z vso lepoto in revščino našega kraja. Ko se avtobus ustavi, če je le prosto, pred občinsko stavbo, je navadno prvo vprašanje:»kje je WC?«Pa smo tam, v zgodnejših dopoldanskih urah je še Zajnadler zaprt Ne bom opisoval, kako rešujemo problem, to je kisla humoreska. Tudi na kavico na zg. Muti gostov ne moremo povabiti, predolgo bi trajalo Najboljša rešitev je v tem, da vse povabiš v avtobus in jih popelješ na sp. Muto: k Šulerju, Angelci, Izidorju ali k Lipi povsod je solidno. Na zg. Muti, kjer so muzej, knjižnica, Repnikova galerija, pa prava gostinska tema! Da se razumemo, za malo večje skupine. Brez namena posebne hvale pa opažamo vendarle lep napredek na Gortini. Pri mesarju, solidna urejenost, vabljiva kuhinja, pestra ponudba, brez sence skrbi lahko prideš z gosti. Za pravo presenečenje pa je letos poskrbel»flosar«. O vsebinski predstavitvi flosarije s panoji smo že pisali, sedaj so uredili in preuredili še gostinski del. Prostora v pokritem ali zunanjem delu za dva avtobusa. Postrežba, solidna, pestra In vsi omenjeni lokali imajo tudi urejene in čiste sanitarije, da se ni potrebno nikomur opravičevati, pa še hvala za obisk znajo reči. Imamo tudi dobre izkušnje s ponudbo aktiva kmečkih žena na Pernicah, te gospodinje res znajo, bi rekli za tiste, ki cenijo in uživajo v čisto ta pravi kmečki ponudbi. Samo, vedno obljubljamo za mašo, da nam ne bi naproti pripeljal kakšen kamion, pa četudi smo samo v ta malem avtobusu. Pa to je že druga pesem, tista neizpeta o cestah. kv Povejmo po naše V storih cajtih delo pr petrolejki V zimskem cajtu, ko so ble noči bol dovge, ko smo v štoli porihtali, smo posedli okolo mize. Sred mize smo postajli vilik piskr, gar pa petrolejko, da je blo bol svetlo davč okolo. Petrolejke so ble vse sorte, najmajša je bla trojka, pa petica, pa sedmica. Petroleju so niki rekli tud luč oli. Včosi je blo velko ldi pr hiši, je vsok neka delo. Dedi so lušli kurbišno seme, ženske smo navodno orehe tolkle, pa vun lušle za šarkl, teste, ko so se v rijeh pekle v krušni peči za proznike. 23

26 nekoč in danes Če je bla petrolejka petica al pa sedmica, se je kar fajn vidlo, da smo lahko prebirali tud fižolo. Najbol fajn je blo prebirat loško, ko je bla bol tovsta, je bil krušenk hitro pun. Pr petrolejki smo tud ovčjo vuno buclali, krtočli pa predli. Vun s tste vuone smo štrikali žoke, rkavice, jope pa šnehaube tod. Šnehaube so nosli dedi, ko so v zimskem cajtu vozli gnoj na nive, pa druve so pozimi na krotko rezali na locn žogo za v šporhert; pa jo ni blo sekolarja, ko ni blo elektrike. Otroci so tud naloge dilali pr petrolejki, prej pa so mali zuna kaj pomoti, druve nanosit, pa še vado za žvino. Rodi so bli zravno tih storih, ko so vsesorte reči čuli, tud kaj tokiga, ko ne bi blo jim triba. Če glih ni blo elektrike, smo pa pr petrolejki glih tak vse naredli, pa bol družli smo se, ko je še diri drugi kok sosed prišo pa še kaj povedo. Spomine na petrolejske cajte je obujala Hirtlnova Gretka z Gortine. Zapisala Marija Omulec. Ohranjajo svojo zgodovino Mala stvar, poreče kdo. Pa vendarle, na Sv. Jerneju so letos v skupni akciji naših nekdanjih duhovnikov, zavoda za spomeniško varstvo, cerkvenih ključarjev in posredno faranov končno utrdili temelje in uredili osuševanje in odvodnjavanje na tamkajšnjem, tudi zgodovinsko zaščitenem župnišču. O tem objektu, lepi zidani stavbi, imamo dovolj zapisanih podatkov, da vemo, poznamo in cenimo njeno preteklost, ki je tudi naša, predvsem kot pomemben činitelj izobraževanja naših prednikov na Jerneju. Ko so to stavbo, po ljudskem izročilu, še veliko pred»terezijo«, dokončali, so vanjo iz gostilne pri Primožu (Gasthaus zur Linde) najprej preselili takratno, tu daleč naokoli edino slovensko šolo. Tu so se učile za silo pisanja in bogaboječnosti, kot je zapisal kronist, generacije jernejskih otrok. Šele v začetku minulega stoletja so zgradili tisto lepo šolo na Primoževem, za katero ne najdemo več prida sledov. Če pogledate sliko iz leta 1914 so bila ob župnišču še gospodarska poslopja in predvsem lepo urejen vodnjak -»štepih«. Bi ga morda obnovili? Bil bi dvakrat zanimiv, že kot vodnjak in kot vodnjak skorajda tik pod vrhom, kjer ni pričakovati kaj prida vode, pa je le funkcioniral. Sam vodnjak, globok je, še ni poškodovan. Ko je bilo župnišče tik pred propadom, so ga Jernejčani kar lepo, po stari modi pokrili in s tem naredili najpomembnejši korak za njegovo ohranitev. Škoda le, da je propadlo hotenje, da bi stavbo uredili za skupno uporabo s planinci, pohodniki in župnijo. Župnišče z gospodarskimi poslopji in cerkev sv. Jerneja pred stotimi leti Zatem so se domačini zagnali na urejanje cerkve, naj spomnim: novi ometi na celotnem stolpu, nova streha, kar trije lepi novi zvonovi, nova oltarna miza, obnovljene orgle, obnovljen kor, nov križ na pokopališču, ob tem še primerna vežica, pa še kaj bi se našlo. Prepričan sem, da se bo našel kdo, ki bo ta velika dela Jernejčanov tudi kronološko opisal. kv Koledovanje Zavezani tradiciji Tam v jutranji deželi ena zvezda gori gre, ta lepa nova zvezda prav lepo sveti se je pesem, ki se na Pernicah oglasi na predvečer sv. treh kraljev. Dušan, Peter, Franc in Ivan jo pojejo ob spremljavi Urbanove harmonike (Petrovega sina) od popoldneva do ranega jutra, ko skušajo prebuditi vse tiste, ki so se že podali v Spančkovo deželo in jim približati in prinesti blagoslov lepega starega običaja. Ta se je v teh hribih znova prebudil in le tako se bo ohranil za naslednje rodove. Koline so pravi domač praznik; prijeten in obenem naporen. Precej truda je treba vložiti v obdelavo mesa in ostalih dobrot, ki ob tem prazniku nastajajo. Ob takih prilikah nastajajo tudi pripovedi in zgodbe, ki jih stari ljudje še radi pripovedujejo in s tem obujajo spomine na stare čase in svojo mladost. Leta 1991 so pri Enciju na Pernicah imeli tak praznik in kot»zacoprano«, je moralo ravno tistega dne k njim prinesti Hermanovega Petra, ki je s srcem in dušo prisluhnil pripovedi gospodinje Fikte. Pripovedovala jim je o pomenu in načinu koledovanja, ki so ga nekoč obujali njeni bratje. Ko je na koncu žalostno zavzdihnila za temi lepimi običaji, ki jih je komunizem potisnil v ozadje, se je v Petru porodila močna želja in ideja, da ta običaj z njegovo pomočjo ponovno zaživi. Ker se je ideja zdela 24

27 nekoč in danes Trikraljevski koledniki s Pernic dobra tudi drugim, so skupaj stopili: Polkova Suzana, Riščinov Srečko, Encijev Silvo, Planšakov Toni ter Peter z ženo Betko. Fikta (Viktorija) jim je poklonila bratovo staro»trikraljsko«zvezdo in začetek je bil tu. Obleke in krone so si naredili sami iz preprostih materialov, harmonika pa je že od nekdaj živela pri Hermanu. Ni bilo bistvo v obleki, ampak v samem dejanju in dobrem namenu in željah, ki so jih izrekli vsem tistim, katerih hiše so obiskali. Prijetno presenečeni stanovalci so jih navdušeno sprejeli in obdarili. Kar deset let je bil glavni vodja Peter, a potem je predal svoje žezlo mlajšemu nasledniku Napečnikovemu Dušanu, ki prav Mladina nekoč in danes Pravimo, da se na mladini gradita svet in bodočnost. Ker sem bil pred petdesetimi leti tudi sam aktiven mladinec, mi ni vseeno, da nimajo mladi na Muti danes niti enega prostora, kjer bi se lahko srečevali, se družili, organizirali mladinske plese Čeprav se najde prostor za najrazličnejša društva, pa, kot kaže, za mladino pri lokalni skupnosti ni posluha. Pred petdesetimi leti smo imeli mladi za svoje dejavnosti kar dva prostora, kjer smo lahko organizirali tudi mladinske plese, in to v prvi menzi na spodnji Muti, v Indok centru, ki je bil v lasti Tovarne poljedeljskega orodja in livarne Muta, in v Gostišču nad klancem Muta. Na spodnji Muti je imelo društvo mladine svoje sestanke in tudi vodstvo tovarne (direktor Alojz Rožej in sekretar Nado Zadnikar) se nam je z veseljem pridružilo, prisluhnilo našim težavam, nam jih pomagalo reševati in Pred Gostiščem nad klancem Muta, od leve proti desni: Franc Ajtnik, Gretka Verdinek, Zofka Kos pokojna, Romanca Poderžan, Jožica Pleterski, Marija Mrakič, Truda Fesel, Hermina Pleterski pokojna, Alojz Golob pokojni. tako spretno in vdano vodi in opravlja nalogo, ki si jo je zadal. Tudi ostala zasedba je malo drugačna, razen Petra, ki še vedno vztraja v vlogi črnega kralja. Pridružila sta se jim še Dušanov oče Ivan in tast Franc z Mlak. Tako se je okoliš koledovanja še povečal. Od Pernic, Gortine do Mute se razlega njihova pesem, da razveseli sorodnike, prijatelje in znance. Ker so fantje povsod dobrodošli, se darila kopičijo in se jih nabere toliko, da jih je dovolj za razkošno pojedino, ki jo potem družine kolednikov pripravijo za vse udeležence koledovanja. Da so mize dobro obložene, je potreben poleg hrane tudi pribor, ki so ga pohodnemu društvu kupili koledniki (in še za Miklavžev koncert nekaj prispevali). Tudi nove obleke in krone so si lahko privoščili, saj je bilo poleg nabranega denarja še sponzorstvo med njimi pri Mariji in Francu Verdineku. Naj živijo lepi, stari običaji in hvala vsem vam, ki jih nočete pustiti utoniti v pozabo. Veliko nas je takšnih, ki še nekaj damo na to in smo veseli vsakega, ki se trudi kaj starega ohraniti in obnoviti. Le korajžno in vztrajno naprej! Bernarda Jerič nas finančno podpiralo. Vsekakor pa smo bili navajeni skromnosti, saj pred petdesetimi leti ni bilo tolikšnega razkošja kot danes. Bili smo veseli, ker smo lahko pod pokroviteljstvom tovarne veliko hodili na izlete z avtobusi. Seveda je imelo društvo mladine v tistem času svoj odbor in predsednika. Kolikor se še spominjam, smo bili v odboru: Tončka Kvasnik (tudi prva predsednica društva), Karel Verhnjak, Jožica Pleterski, Gretka Tertičnik, Rosvita Štifter, Bertica Čeru in Franc Ajtnik. Žal pa ne obstaja nobena dokumentacija o delovanju takratnega odbora. Mladi smo bili takrat zelo povezani in smo radi prihajali na plese. Verjetno tudi zato, ker smo vsi znali plesati. Tega smo se naučili v plesnem tečaju v prvi telovadnici na spodnji Muti pod vodstvom Dušana Langerška iz Radelj. Plesali smo seveda na gramofonske plošče, ansamblov takrat so že obstajali Beneški fantje, ansambel Slavka Avsenika in Fantje treh dolin si nismo mogli privoščiti, še gramofon je bil za tiste čase pravo razkošje. Aktualni plesi so bili: angleški valček, polka, valček, tržačan, tvist, rokenrol. Mladi smo prihajali na ples urejeni, pač v skladu s takratno modo. Fantje smo bili oblečeni v srajce iz najlona in dolge črne hlače, na nogah so bili obvezno»špičaki«, na hlačah pa obesek. Sam sem imel slučajno obesek igralnih kart za»šnops«. Dekleta so nosila bele bluze, nabrana krila, pod krili pa bele»unterice«in dolge spodnje hlače s čipkami. Obute so bile v čevlje z visoko peto. Bolj sta se s plesalcem sukala, bolj so se videle spodnje hlače in»unterica«. Če bi dekleta že takrat nosila tangice, bi mi fantje še bolj ponoreli. No, pa šalo na stran. Pred pol stoletja mladina ni bila dejavna le na področju plesa, ampak tudi športa. Štefan 25

28 nekoč in danes, obletnice Čestitamo zlatoporočencem Na spodnji Muti pred Indok centrom, od leve proti desni: Romanca Poderžan, Alojz Topler, Tončka Kvasnik, Franc Ajtnik, Marija Mrakič. Šoštarec, bivši ravnatelj osnovne šole, je pričel z namiznim tenisom, Ivan Draušbaher je bil uspešen in tudi v javnosti priznan na področju atletike in gimnastike, Ludvik Jerčič je ustanovil taborništvo»rod bistrega potoka Muta«. Tisti čas je zelo zaznamoval tudi program Sreča v zelenju in cvetju, ki je s parado cvetja privabil do dvanajst tisoč obiskovalcev. Med njimi so bili seveda tudi poslovni partnerji takratne Tovarne Muta, ki je vedno organizirala tudi sejem svojih izdelkov. Spominjam se, da so vsem obiskovalcem brezplačno delili kranjske klobase in pivo. Takrat sem bil predsednik Turističnega društva Muta in hvaležen sem ljudem, ki so imeli posluh za tovrstne dogodke (predvsem Marko Rutar, Ivan Draušbaher, Alojz Gostenčnik, Rigelnik). Veliko sta za turistično prepoznavnost Mute naredila tudi Simon in Mira Štruc. Dragi bralci, mladina, najstniki in vsi občani, želel sem vam predstaviti življenje mladine in zasluge odgovornih za krajevno skupnost Muta pred petdesetimi leti. Moj namen ni bil kritizirati današnje stanje, ampak prikazati utrip življenja mladih pred pol stoletja. Upam, da mi je to tudi uspelo. Franc Ajtnik Ob srečanju starejših občanov Mute sta na oder zlatoporočencev stopila dva para, ki sta si v letošnjem letu že tudi znova obljubila zvestobo v poročni dvorani Občine Muta: Avgust in Marija Šrajner ter Simon in Milka Ajtnik. Avgust in Marija sta si v skupnem življenju na spodnji Muti zgradila lepo hišo. Vzgojila in izšolala sta tri pridne otroke: Jožico, Nado in Renata. Danes so vsi poročeni in vsaj občasno se babica in dedek veselita in igrata že s tremi vnuki. Simon in Milka Ajtnik pa sta si v najnovejšem naselju na zgornji Muti zgradila hišo, ki je poleti vedno polna rož. Oba pa sta prizadevna in aktivna tudi v društvu izgnancev. Že to nam pove, da se ju je vojna dotaknila že v najbolj rani mladosti. Simon je delovno dobo»prešvical«v livarni, tako sta omogočila šolanje svojima hčerama Zvonki in Mariji. Ponosna sta na svoje vnuke: Vesno, Majo in na Matica. Vsi slavljenci pa žal ne morejo priti na slovesnost. Je ene zalezla bolezen, drugi pa so raje sami v svojem okolju, v svojem miru. Pač vsak, kakor želi in zmore. Z majhnimi darilci pa so se v društvu upokojencev spomnili vseh. In vsem tudi želimo še mnogo srečnih in zdravih skupnih let! kv Naša zlata para: Gustl in Simon s soprogama 26

29 obletnice, spominjamo se jih 97 let gospe Marije Tertinek Tinčnove bice Kot že vrsto let smo prostovoljci Društva upokojencev Muta s pomočjo Društva invalidov, Rdečega križa, Na obisku pri Tinčnovi bici, najstarejši občanki Mute Karitasa in Zveze borcev tudi letos v mesecu decembru s skromnimi darili obiskali naše občane, starejše nad 80 let, ki se niso udeležili srečanja starejših občanov Mute. Že sredi novembra pa smo ob posebni priložnosti 97. rojstnem dnevu obiskali gospo Marijo Tertinek Tinčnovo bico, ki je najstarejša občanka Mute. Obisku se je pridružil tudi g. Boris Kralj, župan občine Muta. Gospa Marija Tertinek je vse do letošnjega poletja živela sama v svoji skromni hišici na Sv. Primožu nad Muto. V pomoč ji je bila z obiski hčerka s svojo družino ter sosedi Krenčnikovi in Hribernikovi. Letos poleti jo je hčerka le pregovorila, da se je preselila k njej na Muto. Tu pravi, da se dobro počuti, pogreša le»šemprimški«zrak in sosedove otroke. Ob slovesu smo si obljubili, da se drugo leto zopet vidimo. Tinčnovi bici pa še enkrat kličemo: Na mnoga leta! Albina Urnaut Štefan Smolar Sredi toplega poletja, ko bi človek rad legel v hladno senco, ustavil misli in se prepustil toku brezskrbnosti, je temna slutnja, da odhaja iz tega kroga gospod Štefan Smolar, povsem odrinila misel na počitek. V nedeljsko jutro je solzno oko in strto srce nemo govorilo in potrjevalo veliko izgubo za njegove najbližje, sosede, in vso Gortino. Veliko narejenega priča, da je želel ohraniti kvalitetno bivanje, tako doma kot v kraju. Hitel je svetovati in nuditi pomoč, kot bi vedel, da mu bo zmanjkalo časa, da se bo tako kmalu poslovil. Odložil je pero, ki je drselo po papirju in beležilo spomine na dom, otroštvo, delo, ljubezen, družino, prijatelje, sokrajane Mnoge njegove poslovilne besede še odmevajo v cipresnem vrtu Spel je frajtonarico, ki jo je malo pozno začel igrati za svoje veselje, zaigral jo je tudi med prijatelji, zaigral stare narodne in ljudske... Odložil činele perniške godbe, zaključil Jožefove koncerte, prvomajske budnice, zaključil procesije na lepih nedeljah in vesela šranganja Zaigral še poslednje tone na cerkvenih orglah v muški cerkvi in dal še nekaj napotkov pevskima zboroma, ki ju je vodil Domačim se iskreno zahvalil za ljubezen in skrb, uredil, kar človek mora, preden gre na dolgo potovanje Samo hiše ni zaklenil Pustil je odprta tudi srca, ki se zdravijo z njegovimi tolažilnimi besedami. Hvala ti, Štefan, da si nam pustil vstopiti skozi tvoja vrata. Marija Omulec Branku Klemnu v spomin ob peti obletnici smrti Odpadel je list, ki na veji je trepetal, upiral se vetru, soncu in dežju in v življenje se je gnal. Bil je ta list s tvojim imenom popisan, bil je ta list s tvojim življenjem orisan, bil je ta list, ki padel je na prehojene poti, kjer mrak je zajel tvojo pot v svoje dlani. Zato postojte, ljudje, ob njegovi gomili, prižgite mu luč v spomin, saj tudi vam nekoč bodo dnevi minili in vsi pojdemo nekdaj za njim! Bernarda Jerič 27

30 nagradna križanka Nagrade: 1. družinsko kosilo; 2. dve uri praktične vožnje pri Avtošoli Relax; 3. zgoščenka. SLOVARČEK: BANDERO zastava, prapor; IGUMAN predstojnik samostana v pravoslavni cerkvi; MOES nizozemski tenorist; TAEL kitajska utežna mera; IESI italijansko mesto pri Anconi; NURSE angleški genetik, nobelovec 2001 (Paul); VERRETT ameriška pevka (Shirley); LOGJE kraj pri Breginju; POLIDEUK eden od dvojčkov, Ledin in Zevsov sin; ADONAL košarkar iz Grenade (Foyle); AMOS vrsta črnega ribeza; ELIN ime bolgarskega pisatelja Pelina; RODA špansko mesto; TAHI madžarski plemič (Ferenc). Gesla na označenih poljih pošljite na Občino Muta, Glavni trg 17, 2366 Muta, najpozneje do 28. februarja Rešitev iz prejšnje številke: SLOVESNOST OB VSTOPU SLOVENIJE V ŠENGENSKI PROSTOR NA PERNICAH. Nagrade prejmejo: 1. Julijana Hafner, Sušnikova ulica 19, Muta (dve družisnki pici Picerije Zajnadler); 2. Ivan Pečoler, Gortina 79, Muta (dve motouri); 3. Maksimiljan Lorenc, Cesta ob potoku 32, Muta (zgoščenka). Vsem nagrajencem čestitamo! 28

31 otroci Naši sončki Med enajstimi fotografijami vaših sončkov, ki smo jih objavili v letošnjih številkah a, so bili tokrat izžrebani naslednji srečneži: Jan Pisnik, Nuša Pečoler in Simon ter Žiga Gerhold. Vsi bodo v dar prejeli knjigo Marije Omulec Zgodbe o Tinci. Vsem nagrajencem čestitamo in jim želimo veliko zabave ob branju in poslušanju zgodbic. Tokrat vam predstavljamo: Naja Napotnika, Nika Špengerja, Jana Pisnika, Aleksa Maja Javornika, Niko in Neli Čeh ter Simona in Žigo Gerholda. Tudi v naslednjem letu vas vabimo k sodelovanju! Naj Napotnik Aleks Maj Javornik Nik Špenger Nika in Neli Čeh Jan Pisnik Simon in Žiga Gerhold

32 Sreča je kot ptica. Ujemi jo, ko ti pogleda čez ramo. Če jo držiš nežno, ti bo rada ostala v roki. Drage občanke in občani, naši poslovni partnerji, dragi prijatelji, želimo vam mirne praznike in naj vam veliko drobne sreče krasi leto 2009! Naj bo zdravo, poslovno uspešno in prijazno do slehernega izmed vas! Župan, občinski svet in občinska uprava občine Muta Vsi, ki boste obnavljali obvezno avtomobilsko zavarovanje (AO) ali zavarovanje voznika (AOplus) in ste v zadnjem letu imeli 50-odstotni bonus, ste odslej upravièeni do 55 % bonusa. Odkup bonusa pri prvi škodi Z dodatnim zavarovanjem za odkup bonusa pri prvi škodi kljub povzroèeni prometni nesreèi v tekoèem zavarovalnem letu ne izgubite bonusa. Brez toèk! Èe se vam zgodi, da naberete najvišje število izreèenih kazenskih toèk in vam odvzamejo vozniško dovoljenje, vam z zavarovanjem Brez toèk! krijemo stroške ponovnega opravljanja vozniškega izpita. Pravna zašèita vozniškega dovoljenja in 24-urna pomoè na cesti za samo 1 cent Ob sklenitvi AO in AOplus si lahko samo za 1 cent doplaèila zagotovite pravno zašèito vozniškega dovoljenja in 24-urno pomoè na cesti. Denar na roko Poškodovanci v prometnih nezgodah svoj škodni primer rešite v enem dnevu!

33 priloga Sv. Jernej nad Muto 36 SI 2360 Muta T: (02) F: (02) E: info@herk.si Posestvo Herk prijazno vabi k obisku Vrh Sv. Jerneja nad Muto je posebej lepo obiskan ob lepih nedeljah, ko se tu zbere tudi blizu tisoč obiskovalcev. Prelepo naravno okolje, mehka travnata preproga, košate breze, temne smreke, svež zrak, razgled na sosednje hribe Vse to daje kraju poseben pečat, ki vabi romarje od blizu in daleč. Že dolgo je kraj tudi priljubljen cilj planincev in kolesarjev. S prav posebnim čarom pa vabi zimska idila okoli cerkvice Sv. Jerneja. Del tega okolja je že od nekdaj tudi posestvo Herk, ki je zadnji dve desetletji prepogosto menjalo lastnike in najemnike, mnogi so želeli izkoristiti naravne danosti in z obstoječo infrastrukturo (velik gostinski objekt, apartmajska hiša, dva velika gospodarska objekta) privabiti goste ter tako prebuditi turistični utrip kraja. Sedanji lastnik in direktor Posestva Herk, Rok Aljaž, se je, kot je povedal, zaradi velikega povpraševanja po dodatni ponudbi odločil, da naredi korak naprej in sledi svetovnim turističnim trendom. Nekdanjo apartmajsko hišo bo tako zamenjal hotel s štirimi zvezdicami, ki bo sprejel do 42 gostov. Ti bodo lahko uživali v sobah z moderno slovensko opremo, mini barom, hladilnikom, satelitsko LCD-televizijo, brezžičnim internetom, talnim gretjem in še marsičim. A

34 priloga Sv. Jernej nad Muto 36 SI 2360 Muta T: (02) F: (02) E: info@herk.si Velika novost in pridobitev bo tudi povsem novi wellness center, kjer bodo gostje lahko vstopili v deželo savn (finska, zeliščna, IR-savna), se sprostili v velikem zastekljenem masažnem bazenu s pogledom na umetno zvezdnato nebo, se pod strokovnim vodstvom razgibali v fitnesu ali se prepustili masaži v masažnem salonu, kjer bodo lahko izbirali med različnimi vrstami masaž in terapij. Za različne poslovne dogodke in razne tečaje bosta gostom na voljo tudi dve moderno opremljeni konferenčni dvorani. Posestvo Herk se bo kmalu lahko pohvalilo še z novo moderno kuhinjo in restavracijo. K prijetnemu zimskemu ambientu bo veliko pripomogel nov velik kamin v družabni sobi z dnevnim barom, v poletnih dneh pa vas bodo razvajali s sladicami na novi terasi s pogledom na krmišče jelenov in naravno okolico. Iskanje strokovnega kadra jim je vzelo veliko časa, zato so prepričani, da so uspeli v kuhinjo pripeljati enega najboljših slovenskih kuharjev, ki bo poskrbel za še tako zahtevnega gosta. Vodje strežbe, recepcije in wellness programa so po besedah odgovornih prav tako strokovnjaki s svojega področja, tako da boste zagotovo v dobrih rokah. B

35 priloga Sv. Jernej nad Muto 36 SI 2360 Muta T: (02) F: (02) E: info@herk.si Kot zagotavlja direktor podjetja Rok Aljaž, bo strokovni kader Posestva Herk za svoje goste pripravljal različne sprostitvene, športno-rekreacijske, antistresne in zdravstvene programe. Spekter njihove ponudbe je zelo bogat. Izbirati bo tako mogoče med raznimi romantičnimi vikendi, gobarskimi in kostanjevimi tedni, valentinovim programom, raznimi tečaji ipd. Za aktivni oddih bo poskrbljeno s ponudbo različnih športnih dejavnosti: odbojka, nogomet, kolesarjenje, paint ball, jahanje, sankanje, tek na smučeh C

36 priloga V podeželskem okolju Posestva Herk bodo gostom poleg ovac delali družbo še čreda jelenov ter kmalu tudi konji, primerni za ježo. Preizkusiti se bo možno tudi v molži krav in peki domačega kruha v krušni peči. Posestvo Herk ima zelo lepo urejeno novo spletno stran kjer lahko najdete več informacij. Ker se bliža čas praznikov in obdarovanj, vam Posestvo Herk ekskluzivno podarja darilni bon v vrednosti 40 EUR za vse njihove pakete, ki so objavljeni na spletni strani Bon je prenosljiv. Lahko ga izrežete in ga v času praznikov komu podarite! Pripravila in uredila Majda M. Lesjak D