Ali je lahko kovina nevarna?

Μέγεθος: px
Εμφάνιση ξεκινά από τη σελίδα:

Download "Ali je lahko kovina nevarna?"

Transcript

1 Ali je lahko kovina nevarna? Modul za poučevanje kemije v 8. razredu osnovne šole, alkalijske kovine. Povzetek Učni modul obravnava alkalijske kovine, njihovo definicijo, reakcije z vodo, identifikacija bazičnih raztopin z uporabo indikatorja, seznanitev z alkalijskimi spojinami, s plamenskimi reakcijami in pojmom radioaktivnost. Pri alkalijskih spojinah se osredotoči na nastanek soli, natrijevega klorida. Z učenjem v skupinah se boste seznanili z zanimivimi eksperimenti. Seznanili se boste z načrtovanjem eksperimentalnega dela in tako utrdili eksperimentalno-raziskovalni pristop dela pri kemiji, ter na osnovi opažanj in razlag spoznali lastnosti alkalijskih kovin.z argumentirano diskusijo znotraj skupine boste odgovorili na zastavljeno vprašanje v naslovu učnega modula. Modul vključuje 1. Navodila za učence Podroben opis scenarija ter učne vsebine in nalog, ki jih morajo učenci rešiti. 2. Navodila za učitelja Predlogi, kako poučevati z učnim modulom. 3. Način preverjanja in ocenjevanja znanja 4. Učiteljevi zapiski Predlogi strategij in kriterijev ocenjevanja. Podane dodatne informacije o učni vsebini in rešitve nalog v navodilih za učence. Zahvala ModuljepripravilaBernardaJamnikZupančič(konzulent: dr. Iztok Devetak) po priporočilih EC FP7 PROFILES projekta na PedagoškifakultetiUniverze v Ljubljani, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana. Spletnastranprojekta je e-pošta: profiles@pef.uni-lj.si; UL-PROFILES projektna skupina (2011) v okviru Konzorcijuma - 1

2 Učni cilji/kompetence povezani z vsebino modula; Učenci: 1. Seznanijo se z radioaktivnostjo. 2. Razumejo soodvisnost med lego elementa v periodnem sistemu in njegovimi lastnostmi. 3. Poznajo osnovne značilne lastnosti inuporabo alkalijskih kovin. 4. Razumejo vlogo izbranih elementov v sodobni tehnologiji. 5. Spoznajo pojem indikator. 6. Poznajo in upoštevajo okoliščine varnega hranjenja alkalijskih kovin v šolskem laboratoriju. 7. Uporabljajo in predstavljajo podatke iz raznih virov oziroma zbirk podatkov in s tem razvijajo spretnosti predstavitev lastnih izdelkov. 8. Uporabljajo eksperimentalnoraziskovalni pristop. 9. Pridobivajo in razvijajo prostorske predstave pri delu s submikroskopskimi prikazi. 10. Pridobivanje komunikacijske (govorne, pisne) spretnosti. 11. Sposobnosti odločanja in argumentacije odločitev. Vsebina učnega načrta: (1) Radioaktivnost (2) Alkalijske kovine in njihove spojine; (3) Alkalijske kovine in njihova uporaba v vsakdanjem življenju. Metode in oblike dela:metode: besedne metode (ustna razlaga, pogovor, delo z besedilom, metoda pisanja); demonstracijske metode (risanje); metode izkustvenega učenja (samorefleksija, reševanje problemov, poučevanje s primeri, igra vlog, metoda iger in simulacije, učenje z računalnikom); oblike (frontalna, indvidualna, delo v dvojicah, skupinsko delo); didaktični sistemi (terensko delo, projektno delo, timski pouk). Predviden čas:4 šolske ure (45 min) Predznanje; Učenci naj bi že: (1) Razumeli pojma snov in agregatno stanje snovi z razporeditvijo in gibanjem gradnikov (delcev). (2) Znali elemente/spojine (kot čiste snovi) opredeliti z gradniki atomi, molekulami. (3) Poznali simbol/formulo kot zapis za atomelementa/molekulo elementa oziromaspojine. (4) Poznali zgradbo atoma, pojem izotop in nekaj primerov uporabe izotopa. (5) Razumeli soodvisnost med zgradbo atoma in lego v periodnem sistemu. (6) Razumeli nastanek ionov iz atomov. (7) Poznali ionsko vez in nastanek ionskih kristalov. 2

3 Aktivnosti učencev Ali je lahko kovina nevarna? Ime in priimek: Skupina: Razred: Zakaj se to učim? V šoli skupina učencev malica mlečni riž. Aljaž: Kaj če je v tem mleku radioaktivni cezij. Blaž: Kaj? O čem govoriš. Aljaž: Na Japonskem so v mleko v prahu za dojenčke odkrili povečano vsebnost radioaktivnega cezija. Ki je posledica rušilnega potresa in cunamija, ki sta poškodovala jedrsko elektrarno Fukušima.Ministrstvo za zdravje na japonskem in ena izmed večjih živilskih proizvajalcev so trdili, da je vsebnost radioaktivnega cezija manjša od predpisane in da izdelek ni škodljiv. Vendar so bili strokovnjaki drugačnega mnenja in so mleko odstranili iz prodaje. Matjaž: Sem gledal na youtubu, kaj se zgodi če cezij vržemo v vodo. Noro!! To morate videti! Pogovor je prekinil zvonec, ki je naznanil pričetek šolske ure. 1. Učni cilji in dosežki: (1) Seznanijo se z radioaktivnostjo; (2) Razumejo soodvisnost med lego elementa v periodnem sistemu in njegovimi lastnostmi; (3) Poznajo osnovne značilne lastnosti in uporabo alkalijskih kovin; (4)Razumejo vlogo izbranih elementov v sodobni tehnologiji; (5) Spoznajo pojem indikator; (6) Poznajo in upoštevajo okoliščine varnega hranjenja alkalijskih kovin v šolskem laboratoriju. 2. Predzanje:(1) Razumejo pojma snov in agregatno stanje snovi z razporeditvijo in gibanjem gradnikov (delcev); (2) Znajo elemente/spojine (kot čiste snovi) opredeliti z gradniki atomi, molekulami; (3) Poznajo simbol/formulo kot zapis za atom elementa/molekulo elementa oziroma spojine; (4) Poznajo zgradbo atoma, pojem izotop in nekaj primerov uporabe izotopa; (5) Razumejo soodvisnost med zgradbo atoma in lego v periodnem sistemu; (6) Razumejo nastanek ionov iz atomov; (7) Poznali ionsko vez in nastanek ionskih kristalov. 3.Viri: Učbeniki in splet, ki so vam na voljo. 4. Novi pojmi: (1) radioaktivnost; (2) alkalijske kovine (3) alkalijske spojine (4) indikator. 3

4 Nalogeučencev I. DEL 1. Kaj si predstavljaš pod pojmom radioaktivnost? 2. Slikice prikazujejo tri vrste sevanja radioaktivne snovi. Poveži s pravilno definicijo? α sevanje: jedro odda 2 protona in 2 nevtrona (helijeva jedra). Ustavi ga list papirja. β sevanje: iz jedra odletijo elektroni. Ustavi ga 4 mm debela plošča aluminija. γ sevanje: novonastalo jedro odda odvečno energijo v obliki elektromagnetnega sevanja. Tako sevanje ustavi nekaj cm svinca. 3. Katero sevanje je po tvojem mnenju najbolj nevarno? 4. Kaj ti periodni sistem pove o elementu ceziju? 5. V kateri skupini se nahaja cezij? II. DEL A. REAKCIJE ALKALIJSKIH KOVIN 1. V tabeli so zbrane lastnosti alkalijskih kovin, ki se nahajajo v skupini periodnega sistema. Razmisli kaj se dogaja z lastnosti alkalijskih kovin navzdol? Alkalijska kovina Atomska masa (g/mol) Tališče (K) Vrelišče (K) Gostota (g/cm 3 ) Elektronegativnost (Pauling) Litij 6, ,534 0,98 Natrij 22, ,968 0,93 Kalij 39, ,89 0,82 Rubidij 85, ,532 0,82 Cezij 132, ,93 0,79 2. Kaj mislite, kaj se dogaja z reaktivnostjo alkalijskih kovi 4

5 3. Zasnuj poskus: Dokaz reaktivnosti alkalijskih kovin (pomagaj si z zgodbico). Raziskovalna hipoteza: Potrebščine: Kemikalije Zaščita in varnost pri delu: Potek dela po stopnjah: Skica aparature: Opažanja: Sklepi: 5

6 4. Katere lastnosti alkalijskih kovin si še opazil pri izvajanju eksperimenta? 5. Kaj smo dokazali z indikatorjem fenolftaleinom? 6. Kaj smo dokazali s tlečo trsko? 7. Zapiši kemijski reakciji enačbe simbolično: 8. Zapiši kemijski reakciji enačbe, na ravni delcev: 6

7 B. SOL 1. Preberi spodnje zgodbice in razmisli v kakšni povezavi so. Natrij je mehka, voskasta, srebrnareaktivna kovina, ki spada v skupino alkalijskih kovin in ga je v izobilju v naravnih spojinah. Je izjemno reaktiven in gori z rumenim plamenom, na zraku oksidira in burno reagira z vodo. Sol je ena izmed temeljnih mineralov za naše telo. Prekomerno soljenje hrane pa lahko poveča tveganje za srčno-žilne bolezni, saj sol zviša krvni tlak, ki je nevaren dejavnik tveganja za nastanek možganske kapi, srčnega infarkta, za razvoj ateroskleroze in bolezni ledvic. Klor je izredno nevaren plin. V zelo majhnih koncentracijah draži sluznico, pri višjih koncentracijah pa lahko že po nekaj globokih vdihih povzroči hude okvare dihal in takoj zatem smrt. Zaradi svoje nevarnosti je bil v času prve svetovne vojne uporabljen kot bojni plin. Nemci so ga uporabili v boju proti Francozem 22. aprila Uporabili so 180 ton klora. Nastali oblak je veter razpihal čez 6 km dolgo območje in pobil 5000 ter ranil 1500 vojakov. 7

8 2. Zasnuj eksperiment: NASTANEK KUHINJSKE SOLI Potrebščine: Kemikalije Zaščita in varnost pri delu: Potek dela po stopnjah: Skica aparature: Opažanja: Sklepi: 8

9 3. Zapiši enačbo kemijske reakcije: 4. Zapiši enačbo kemijske reakcije na ravni delcev: 5. Prikaži nastanek natrijevega in kloridnega iona: 6. S pomočjo interneta, poišči za kaj so zanas pomembne alkalijske kovine oz. njihove spojine? 9

10 C. DOKAZOVANJE ALKALIJSKIH KOVIN V VZORCU 1. S pomočjo podanih kemikalij in potrbščin, zasnuj eksperiment, kako dokazati alkalijsko kovino v spojini. Potrebščine: - 3 izparilnice - leseno palčko - 3 žličke - gorilnik Kemikalije - metanol - LiCl (s) - NaCl (s) - KCl (s) Zaščita in varnost pri delu: Potek dela po stopnjah: Opažanja: Sklepi: 10

11 Vprašanja za utrjevanje znanja Ključna vprašanja 1. Kaj je radioaktivnost? 2. Katere vrste sevanja radioaktivne snovi poznaš? 3. Kje v periodnem sistemu se nahajajo alkalijske kovine? 4. Naštej alkalijske kovine? 5. Zakaj te kovine imenujemo alkalijske? 6. Kako shranjujemo alkalijske kovine? 7. Kje v naravi najdemo alkalijske kovine? 8. Katere so lastnosti alkalijskih kovin? 9. Kako ugotovimo, katera alkalijska kovina je v vzorcu? Naloge za vajo 1. Katere lastnosti pripadajo alkalijskim kovinam? (MOŽNIH VEČ ODGOVOROV!) A. Imajo visoka tališča in so trde kovine. B. Na zraku so obstojne kovine. C. Burno reagirajo z vodo. D. Nekatere alkalijske kovine lahko dokažemo s plamenskimi reakcijami. 2. Katera ugotovitev je pravilna za natrij in kalij? A. Natrij je bolj reaktiven od kalija. B. Kalij in natrij hranimo v petroleju. C. Natrijeve spojine gorijo z vijoličnim plamenom, kalijeve pa z rumenim. 3. Kako vemo, da so raztopine alkalijskih kovin bazične- alkalne? 4. Izpolni tabelo: Ime elementa Litij Simbol elementa Barva Agregatno stanje Ponazori agregatno stanje z delci Vrstno število Masno število Zunanji elektroni Reaktivnost Na Srebrno bele Trdno 55 11

12 5. Zapiši enačbo kemijske reakcije med litijem in vodo? 6. Katera lastnost NE pripada natriju? A. Pri reakciji s klorom nastane natrijev klorid. B. Prevaja električni tok. C. Hranimo ga v vodi. D. Pri gorenju natrija nastane natrijev peroksid. 7. Dopolni stavke tako, da med naslednjimi besedami izbereš ustrezne: Ionska spojina, sprejeme, odda, nasprotno, pozitivno, negativno, ionsko Atom natrija zunanji elektron in nastane nabiti ion ali kation. Atom klora zunanji elektron in nastane nabiti ion ali anion. nabiti ioni se med seboj v vseh smereh močno privlačijo, zato se med seboj povežejo z vezjo. Nastane. 8. Med navedenimi snovmi izberi ionsko snov? A. Na B. Cl 2 C. NaOH D. NaCl E. Sladkor F. Voda 9. Pri kemijski reakciji med elementarnim natrijem in plinom klorom potekajo kemijske spremembe. Ovrednotite trditve in če so napačne jih popravite. a. Elementarni natrij gori z rumenim plamenom. b. Plin klor je rumeno zeleno barve. c. Elementarni natrij in klor sta strupena, pri reakciji nastane še bolj strupena spojina. d. Kemijska reakcija med natrijem in klorom je endotermna kemijska reakcija. e. Pri kemijski reakciji nastane nova snov, rumeno zelen dim. 10. Spojina gori z rdečim plamenom. Torej gre za: a. Litijevo sol b. Natrijevo sol c. Kalijevo sol 12

13 11. Poimenuj kemijske pripomočke in steklovino? Ali se spomniš njihove vloge pri eksperimentih? Ali razumem 1. Naredili smo poskus z litijem in vodo. Kateri delci se nahajajjo v vodni raztopini. Poimenuj jih. 2. Pravilno razvrsti delce k snovi! 13

14 2.1 Poimenuj snovi in napiši v katerih agregatnih stanjih se nahjajo? 2.2 Katero od teh snovi lahko zaužijemo? 2.3 Eno od teh snovi smo raztopili v vodi? Katero? Poimenuj delce! 14

15 III. DEL 1. Zelo malo smo izvedeli o najbolj reaktivni alkalijski kovini. Za katero alkalijsko kovino gre? Zakaj o njej nismo izvedeli več? 2. V naravi se nahaja samo en stabilni izotop cezija Aljaž pa omenija cezij Od kod je prišel? 15

16 Ali je lahko kovina nevarna? Navodila za učitelja Glavni namen vseh PROFILES modulov je, da se učenje začne na način, ki spodbudi interes učencev za učenje vsebine. To predstavlja takoimenovani scenarij, ki je na začetku modula zapisan kot zgodba v socio-naravoslovnem kontekstu, ki poleg motivacijske vloge predstavlja tudi možnosti ugotavljanja dejanskega predhodnega znanja učencev in tudi sprožiti razpravo o tem katero dodatno naravoslovneo znanje je potrebno za nadalnjo diskusijo o problemu in njogovo rešitev. Nadaljnja razprava oscenarijujeključnakomponentaprofiles stretegije poučevanja, saj predstavljauvod v "IL" in "ES" v akronimu PROFILES. Prvi predstavljaučenje z raziskovanjem, indrugiširšeučenje o določenem problemu, ki izhaja iz doseganja ciljevizobraževanja(glej učne rezultate). Že definicija učneja z raziskovanjem vključuje dejstvo, da so učenciaktivni pri izgradnji svojegaznanja. Takšen pristop zahteva nek "sprožilec", da steče raziskovanje in je v večini primero raziskovano vprašanje (ali vprašanja), ki jih v najboljših primerih učenci sami postavijo. Raziskovalno vprašanje nato vodi raziskovalno učenje. Raziskovano učenje omogoča učencem, da naprej razmišljajo o rešitvah problema in pridobivanju podatkov s prve roke, kot je eksperimentiranje, in s tem pridobivanje procesnih spretnosti, ali zbiranje podatkov z druge roke, kot so različni viri. Rezultat teh dejavnosti je razlaga pridobljenih podatkov, zato, da se pridobi rešitev naravoslovnega problema. V tem učnem modulu, predstavlja uvod socio-naravoslovni scenarij, ki govori o jederski nesreči in posledično odkritje radioaktivnega cezija v mleku v prahu za dojenčke. S pomočjo tega konteksta se učenci seznanijo z radioaktivnostjo snovi in v nadaljevanju ure z preostalimi alkalijskimi kovinami. Pri učencih se lahko porodi veliko vprašanj glede radioaktivnosti in cezija: Kaj je radioaktivnost? Je sevanje radioaktivnih snovi nevarno? Kaj pomeni, da je neka snov radioaktivna? Kako sevanje radioaktivnih snovi vpliva na ljudi oz. na organizme? Ali je cezij nevaren? Kje v naravi najdemo cezij? To je le nekaj vprašanj, ki jih lahkosproži scenarij in bi omogočal pričetek razprave med učenci (priporočeno je da se ta del učnega modulaizvege v skupinah po štiriučence). Učitelj seveda vodi učence do učenja specifičnih naravoslovnih pojmov, kot jih predpisuje učni načrt za kemijo v 8. razredu (glejte cilje učnega načrta zgoraj). Pomembno je tudi, da učitelj do določene mere preveri predhodno znanje učencev, ker tako lahko ustrezno načrtuje svoje nadaljnje delo. Predznanje tega modula naj bi bilo: (1) Razumejo pojma snov in agregatno stanje snovi z razporeditvijo in gibanjem gradnikov (delcev). (2) Znajo elemente/spojine (kot čiste snovi) opredeliti z gradniki atomi, molekulami. (3) Poznajo simbol/formulo kot zapis za atom elementa/molekulo elementa oziroma spojine. (4) Poznali zgradbo atoma, pojem izotop in nekaj primerov uporabe izotopov. (5) Razumejo soodvisnost med zgradbo atoma in lego v periodnem sistemu. (6) Razumejo nastanek ionov iz atomov. 16

17 Glede na zgoraj navedeno drži, da ima socio-naravoslovniscenarij velik pomenpriuvajanjunadaljnjega učenja specifične naravoslovne vsebine modula,ki jevproilesmodulih, doseženo s pristopomučenja z raziskovanjem.za tosopotrebnaraziskovalnavprašanja, ki nastanejo na osnovi razpravučencev o socionaravoslovnem scenariju ali jih poda učitelj, če so učenci pri snovanju raziskovalnih vprašanj manj uspešni. V temmoduluje možno posataviti nekaj raziskovalnih vprašanj, kot na primer: 1. Kako cezij reagira z vodo? 2. Kako reagirajo preostale alkalijske kovine z vodo? Po opredelitvi raziskovalnih vprašanja, jev naslednjem koraku potrebno zasnovati raziskavo. Glede na vprašanja, moramo premisliti o vsebini vprašanja in kako je mogoče opraviti meritve. Gledena tipmodula, ki je strukturiranatako, dase lahko učenciučijosodelovalno, brezobsežnega vodenjaučitelja,je priporočljivo,da se izvede pouk kot skupinsko delo. Delov skupini naj bo načrtovano in vodeno s strani učencev.po končanemskupinskem delunajučenciporočajo o svojihrešitevpridobljenih z raziskovanjem.ključna tema raziskovalnega dela so alkalijske kovine in njihove spojine. Vprašanja, ki vodijo učenje in sovključenav besedilo, ki ga imajo na voljo učenci,so načrtovana tako, da vodijorazmišljanjeučencev v tej smeri. Z učenjem z raziskovanjem, se pričakuje, dabodo učencipridobili znanjeo alkalijskih kovinah. Besedilo v zvezi z vsebino modulaje vključeno tudi vnavodila za učitelja, in sicer v učiteljeve zapiske, kjer je podani tudi slikovni material, ki ga lahko učitelj, če želi uporabi. Podane so tudi nekatere spletnestrani, kjer lahko učencinajdejoveč informacijo tej temi. Predstavljene so predvsem vsebine: sevanje radioaktivnih snovi, lastnosti in reakcije alkalijskih kovin, spojine alkalijskih kovin. Na koncu učenja z raziskovanjem, kjer se medsebojno povežejo obravnavani pojmi, ki sestavljajo radioaktivnost, lastnosti in uporabo alkalijskih kovin, nastanek kuhinjske soli, uporaba alkalijskih kovin in spojin, dokazovanje alkalijskih kovin v spojinah še ni konec aktivnosti učencev. Pomemben zaključek modula je vprašanje v naslovu, ki ga je potrebno obravnavati, tako da učenci utrdijo, ne le naučeno s sodelovanjem v razpravi v skupini, ampak tudi razvijejo sposobnosti sklepanja in argumentiranja.rezultat učenja s PROFILES modulom je sprejetje odločitveoz. soglasja, na ravni posameznika, skupine in na koncu tudi razreda glede socio-naravoslovnega problema, ki ga je postavilo naslovno vprašanje in scenarij modula. Učni cilji posamezne učne ure Učni cilji prve učne ure: Razumejo pojem radioaktivnost. Seznanitev z alkalijskimi kovinami - vedo katere so alkalijske kovine. 17

18 Uporabljajo eksperimentalnoraziskovalni pristop-zasnujejo eksperiment. Učni cilji druge učne ure: Spoznajo lastnosti alkalijskih spojin reaktivnost Seznanijo se z indikatorjem. Uporabljajo eksperimentalnoraziskovalni pristop- zasnujejo eksperiment. Poznajo in upoštevajo okoliščine varnega hranjenja alkalijskih kovin v šolskem laboratoriju. Pridobivajo in razvijajo prostorske predstave pri delu s submikroskopskimi prikazi. Učni cilji tretje učne ure: Uporabljajo eksperimentalnoraziskovalni pristop. Razumejo nastanek soli- kuhinjska sol. Utrdijo znanje o nastanku ionskih kristalov, ionske vezi. Učni cilji četrte učne ure: Uporabljajo in predstavljajo podatke iz raznih virov oziroma zbirk podatkov in s tem razvijajo spretnosti predstavitev lastnih izdelkov Spoznajo način kako dokazati alkalijsko kovino v spojini. Doseganje zastavljenih kompetenc Kompetenca 1. Spretnosti raziskovalnega dela. Kompetenca je dosežena z Komunikacijske (pisne, govorne) spretnosti. 3. Sposobnosti odločanja in argumentacije odločitev. 4. Sposobnost načrtovanja eksperimenta. 5. Sposobnost uporabe IKT 18

19 ALI JE LAHKO KOVINA NEVARNA? Predlogi ocenjevanja Učitelj lahko preveri in oceni zananje učencev na različne načine. Pri tem lahko učitelj izbere in lahko uporabi različne pristope v različnih učnih urah izvedbe modula v skaldu s tem, kateri pristop se učitelju zdi najbolj primeren (A-C del). Pomembno je, da so to le predlogi za vrednotenje zananja in da učitelj izbere tiste, za katere meni,da so v dani situaciji najbolj smiselni. V delu A se vrednostijorazvile spretnosti učencev. Del B temelji na vrednotenju posameznih doseženih kompetenc v vsaki učni uri uporabe modula, del C pa podaja vrednotenje pisnih izdelkov ter procesov v skupini, ki jih učitelj opazuje. Vse dele učitelj lahko poljudno kombinira in jih uporabi za formativno oceno. Preverjanje in ocenjevanje znanja lahko poteka: 1. med poročanjem skupin na koncu skupinskega dela, kjer lahko ocenimo napredek posamezne skupine, 2. z ustnim preverjanjem znanja, kjer lahko posamezne učence vprašamo, da razložijo posamezne pojme ter na osnovi ustnega izražanja ocenimo njihovo razumevanje (v pomoč so nam lahko vprašanja iz učnega modula), 3. s pisnim preverjanjem in ocenjevanjem znanja, kjer morajo učenci ne le rešiti naloge objektivnega tipa, ampak tudi naloge, kjer zapišejo svoje razumevanje pojmov in argumentacije reševanja problemov, kar omogoča ugotavljanje razumevanja pojmov na višjih kognitivnih ravneh. Učitelj lahko dosežke učencev beleži na različne načine, lahko uporablja lestvico ocen, 1 = nezadostno; 2 = zadostno; 3 = dobro; 4 = prav dobro ; 5 = odlično. Učitelj lahko uporabite tudi tri- točkovne lestvice; na primer x niso niti minimalno dosežene kompetence, = minimalno dosežene kompetence in = ustrezno dosežene (več kot predvideno/pričakovano (na primer: biti kreativen, neodvisno mišljenje/razmišljanje, ki kaže pobude, itd.) Z numeričnimi ali drugimi ocenami lahko učitelj poda ali opiše opombe za celotno skupino ali posameznega učenca. Sumativne strategije vrednotenja niso prikazane, vendar bi se lahko nanašale na ustnovrednotenje in/ali s pisnimi preizkusi znanja.primere vprašanj tudi za sumativno ocenjevanje na koncu šolskega leta je mogoče povzeti in adaptirati iz seznama vprašanj pod delom B, seveda pa lahko učitelj sam tvori tovrstna vprašanja iz vsebine modula. Da učitelj zasleduje učenčeve uspehe pri uporabi modula pa lahko pred uporabo modula pri pouku rešijo učenci pred-preizkus znanja in nato po uporabi modula še po-preizkus znanja. Na tak način lahko učitelj do določene mere spremlja učinke uporabe modulov pri pouku. 19

20 A del Ocena zahtevanih spretnosti učencev Spretnosti Ocena 1-5 / opis / zaznamek Socialne vrednote Zmožnost razdeljevanja nalog znotraj skupine Zmožnost oblikovanja timskega dela Zmožnost smiselnega argumentiranja v skupinski diskusiji Osebne spretnosti Zmožnost sodelovanja v procesu učenja Zmožnost kritičnega mišljenja Ustvarjalne zmožnosti Zmožnost predstavitve na zanimiv način Zmožnost samozavesti med predstavitvijo Zmožnost predstavitve dobljenih rezultatov v razredu Zmožnost spraševanja in izražanja osebnega mnenja Uporabljanje znanstvenih metod dela Zmožnost določitve namena obravnavanega dela Zmožnost uporabe različnih virov za pridobivanje informacij Sposobnost oblikovanja različnih stališč do obravnavanega dela Zmožnost priprave ustreznega delovnega načrta Zmožnost analize zbranih podatkov Zmožnost oblikovanja sklepov 20

21 1 2 Učiteljeva refleksija o raziskovalnem učenju in izobraževanju z naravoslovjem B del 1. učna ura Dimenzija -Razumejo pojem radioaktivnost. -Seznanitev z alkalijskimi kovinami - vedo katero so alkalijske kovine. Ocena pridobljena med učnimi urami ali na končnem ustnem ali pisnem preizkusu znanja Predlagan kriterij/competence za vrednotenje; Učenci: Znajo razložiti zakaj pride do tega pojava v naravi. Znajo v periodnem sistemu pokazati alkalijske kovine in jih znajo navesti. Ocena 1-5 / opis / zaznamek 1. Kaj je radioaktivnost?pojav, pri katerem pride do spremembe jeder atoma. Za jedra atomov nekaterih izotopov je značilno, da so nestabilna in zato razpadajo. Pri njihovem razpadu nastaja energija in določeni delci, jedra novonastalih atomov pa so stabilna. 2. Kje v periodnem sistemu se nahajajo alkalijske kovine? V I. skupini periodnega sistema. 3. Naštej alkalijske kovine? Li, Na, K, Rb, Cs, Fr učna ura Dimenzija - Spoznajo lastnosti alkalijskih spojin reaktivnost. - Seznanijo se z indikatorjem. Predlagan kriterij/competence za vrednotenje; Učenci: Vedo, da so te kovine: mehke, da imajo srebrni lesk, da njihova reaktivnost po skupini narašča, da so njihove raztopine bazične. Vedo da smo uporabili indikator, da smo dokazali bazičnost alkalijskih kovin. Ocena 1-5 / opis / zaznamek 1. Kako shranjujemo alkalijske kovine? Alkalijske kovine shranjujemo v petroleju. 2. Katere so lastnosti alkalijskih kovin? So mehke, lahko jih režemo z nožem, imajo srebrni lesk, reaktivnost po skupini narašča, tvorijo bazične raztopine. 3. Katere lastnosti pripadajo alkalijskim kovinam? (MOŽNIH VEČ ODGOVOROV!) a. Imajo visoka tališča in so trde kovine. b. Na zraku so obstojne kovine. c. Burno reagirajo z vodo. d. Nekatere alkalijske kovine lahko dokažemo s plamenskimi reakcijami. 4. Katera ugotovitev je pravilna za natrij in kalij? a. Natrij je bolj reaktiven od kalija. 21

22 b. Kalij in natrij hranimo v petroleju. c. Natrijeve spojine gorijo z vijoličnim plamenom, kalijeve pa z rumenim. 4. Katera lastnost NE pripada natriju? E. Pri reakciji s klorom nastane natrijev klorid. F. Prevaja električni tok. G. Hranimo ga v vodi. H. Pri gorenju natrija nastane natrijev peroksid. 5.Kako vemo, da so raztopine alkalijskih kovin bazične- alkalne? S pomočjo indikatorja fenolftalein, ki bazične raztopine obarva vijolično učna ura Dimenzija -Razumejo nastanek solikuhinjska sol. Predlagan kriterij/competence za vrednotenje; Učenci: Vedo, da je natrijev klorid ionska spojina, ki nastane iz natrijevih kationov in natrijevih anionov. Vedo da so v ionskih spojinah ionske vezi. Ocena 1-5 / opis / zaznamek 1. Dopolni stavke tako, da med naslednjimi besedami izbereš ustrezne: Ionska spojina, sprejeme, odda, nasprotno, pozitivno, negativno, ionsko Atom natrija ODDA zunanji elektron in nastane POZITIVNO nabiti ion ali kation. Atom klorasprejmezunanji elektron in nastane NEGATIVNO nabiti ion ali anion. NASPROTNO nabiti ioni se med seboj v vseh smereh močno privlačijo, zato se med seboj povežejo z IONSKO vezjo. Nastane IONSKA SPOJINA. 2. Med navedenimi snovmi izberi ionsko snov? G. Na H. Cl 2 I. NaOH J. NaCl K. Sladkor L. Voda 3. Pri kemijski reakciji med elementarnim natrijem in plinom klorom potekajo kemijske spremembe. Ovrednotite trditve in če so napačne jih popravite. a. Elementarni natrij gori z rumenim plamenom. PRAVILNA TRDITEV 22

23 b. Plin klor je rumeno zeleno barve. PRAVILNA TRDITEV c. Elementarni natrij je zelo reaktiven, elementarni klor je zelo strupen, pri reakciji teh dveh elementov nastane še bolj strupena spojina. NEPRAVILNA TRDITEV: nestrupena, nereaktivna snov. d. Kemijska reakcija med natrijem in klorom je endotermna kemijska reakcija. NEPRAVILNA TRDITEV: eksotermna kemijska reakcija e. Pri kemijski reakciji nastane nova snov, rumeno zelen dim. NEPRAVILNA TRDITEV: bel dim 1 4. učna ura Dimenzija -Spoznajo način kako dokazati alkalijsko kovino v spojini Predlagan kriterij/competence za vrednotenje; Učenci: Vedo, da s pomočjo barve plamena lahko ugotovimo katera alkalijska kovina tvori neko snov. Ocena 1-5 / opis / zaznamek 1. Spojina gori z rdečim plamenom. Torej gre za: d. Litijevo sol e. Natrijevo sol f. Kalijevo sol 23

24 C del Vrednotenje na osnovi stretegij poučevanja Vrednotenje pisnih izdelkov učencev Dimenzija Predlagan kriterij/competence za vrednotenje; Učenci: Zasnuje načrtraziskave oz. postavi raziskovalnavprašanjain/alipoznanamenraziskave/poskusov 1 Napišenačrtoziromaporočiloraziskave Načrt raziskave zadošča minimalnim standardom, ki jih določi učitelj. Zna ustrezno predvidevati raziskovalne rezultate. 2 Zbira eksperimentalne podatke 3 Interpretiraaliizračunaiz zbranih podatkov določene parametreinsklepa na njihovi osnovi 4 Odgovarja na vprašanja 5 6 Rišediagrame/tabele/modelesimbolne predstavitve. Naravoslovno alidružbenonaravoslovno mišljenje Razvijeustrezen postopekraziskave in zna določiti katerespremenljivke je potrebno konktrolirati. Ustreznozbere inzapišeopazovanja/podatke(npr. število opazovanj, kaj upošteva kot sprejemljivo, kako natančnoso zbrani podatki, zavedanje možnih napak ). Interpretirapodatke, zbrane na ustrezennačin, ki ga zna upravičiti,vključno z uporaboustreznihgrafov,tabelin simbolov. Ustreznosklepaglede na posatavljenaraziskovalna vprašanja. Zagotavljapravilnepisneodgovore na vprašanja,podanev ustni alipisni obliki. Ponuja dovolj podrobneodgovore, zlasti kadar je pozvan, naj poda mnenje ali odločitev. Lahko zagotovizahtevane grafične prikaze. Je zmožengrafično predstaviti rezultate v primerno velikih grafih in sprimernimipodrobnostmi. Sposoben zagotovitipopolne inustreznenaslovezadiagrami,slikam, tabelam. Izkazujeustvarjalno mišljenje in postopkepri reševanju problemov. Poda ustrezno družbeno-naravoslovnoodločitev na določenovprašanjealiskrb, spravilnopoudarjenonaravoslovnokomponento. Vrednotenje z opazovanjem 24

25 1 2 Dimenzija Delujev skupini, meddejavnostmi inrazpravo Izvedboraziskave aliposkusa Predlagan kriterij/competence za vrednotenje; Učenci: Prispevak deluskupine. Sodeluje zdrugimi vskupiniin v celotisodeluje pridelu skupine. Prikazujevodstvene sposobnostivodiskupinozustvarjalnim razmišljanjemin pomagatitistim, ki potrebujejopomoč(kognitivnoalipsihomotorično); povzemarezultate. Kažetoleranco do članov skupineinjihspodbuja. Razume cilje raziskave/eksperimentalnega dela in ve, kateri teste in/ali meritve je potrebno opraviti. Izvaja raziskavo/eksperimentalno delov skladu s pripravljenimi navodili/načrtom. Uporabljalaboratorijski inventarna varen način. Do sebe in drugih deluje varno pri delu. Vzdržujeurejenoin čistodelovnopovršino. Ocena 1-5 / opis / zaznamek 25

26 Ali je lahko kovina nevarna? Zapiski učitelja RADIOAKTIVNOST Radioaktivnost je naravni pojav. V našem okolju je povsod. Sevanje prihaja iz vesolj, iz zemlje, radioaktivna je lahko hrana, radioaktivni smo tudi mi sami. Sevanje, ki ga oddajajo radioaktivne snovi, z našimi čutili ne moremo zaznati. Prisotnost radioaktivnosti lahko ugotovimo samo s pomočjo instrumentov. Kaj je radioaktivnost? Pojav, pri katerem pride do spremembe jeder atoma. Za jedra atomov nekaterih izotopov je značilno, da so nestabilna in zato razpadajo. Pri njihovem razpadu nastaja energija in določeni delci, jedra novonastalih atomov pa so stabilna. Poznamo tri vrste sevanja radioaktivne snovi (vrste sevanja): Slikice prikazujejo tri vrste sevanja radioaktivne snovi. Poveži s pravilno razlago. α sevanje: jedro odda 2 protona in 2 nevtrona (helijeva jedra). Ustavi ga list papirja. β sevanje: iz jedra odletijo elektroni. Ustavi ga 4 mm debela plošča aluminija. γ sevanje: novonastalo jedro odda odvečno energijo v obliki elektromagnetnega sevanja. Tako sevanje ustavi nekaj cm svinca. Katero sevanje je po tvojem mnenju najbolj nevarno? Gama sevanje je najbolj prodorno sevanje in najbolj nevarno. Kaj ti periodni sistem pove o elementu ceziju? 26

27 Cezij je element s simbolom Cs, atomsko (vrstno) število je 55. Povprečna relativna atomska masa je 132,9054. Nahaja se v I. skupini (en elektron v zadnji lupini) periodnega sistema in v 6. periodi (6 lupin). ALKALIJSKE KOVINE Alkalijske kovine so elementi 1. skupine periodnega sistema. Alkalijske kovine so: litij, natrij, kalij, rubidij, cesij in francij. IZVOR IMENA: Alkalije skupno ime za snovi, katerih vodne raztopine so močno bazične, grenkega okusa in najedajo kožo. Za alkalijske kovine so značilni pravilni trendi lastnosti, ki se po skupini navzdol spreminjajo: atomski in ionski polmer rasteta tališče pada vrelišče pada gostota raste elektronegativnost pada Alkalijska Atomska kovina masa (g/mol) Tališče (K) Vrelišče (K) Gostota (g/cm 3 ) Elektronegativnost (Pauling) Litij 6, ,534 0,98 Natrij 22, ,968 0,93 Kalij 39, ,89 0,82 Rubidij 85, ,532 0,82 Cezij 132, ,93 0,79 Učenci v parih pred eksperimentom sami postavijo raziskovalno hipotezo in zasnujejo potek eksperimenta. UČITELJ DEMONSTRIRA EKSPERIMENT: REAKTIVNOST ALKALIJSKIH KOVIN Navodila in opozorila pri pripravi materiala za eksperimentiranje: OPOZORILO: Učitelj pred izvedbo eksperimentov učence opozori na varno delo s kemikalijami in opomni na ustrezno zaščito (halja, rokavice, očala)! 27

28 Alkalijske kovine zelo burno reagirajo z vodo, zato uporabljaj zelo majhne koščke, velikosti 1mm 3, pri delu z njimi uporabljamo pinceto. Pinceto po uporabi prežarimo. Vse ostanke hranimo nazaj v petrolej. Poskus se izvaja v digestoriju ali ob zaščitni steni. Potrebščine: Zaščitna očala Rokavice Steklena kadička Stekleni lij Epruveta Lesena palčka Gorilnik Filtrirni papir Petrijevka Pinceta Nož Puhalka z destilirano vodo Kemikalije: Steklenička s kalijem v petroleju Steklenička z natrijem v petroleju Raztopina fenolftalein Alkalijske kovine na zraku niso obstojne, zato litij, natrij in kalij hranimo v petroleju, rubidij in cezij pa v zataljenih steklenih ampulah. Učitelj učencem pokaže tudi kalij, rubidij in cezij Rubidij in cezij sta v tekočem agregatnem stanju pri sobni temperaturi. Učencem pokažemo oznake za nevarne snovi na steklenički, kjer hranimo kalij, natrij. Jedko: Izdelek opremljen s tem znakom, lahko zaradi nepravilne uporabe, povzroči razjedo na koži ali hude poškodbe oči. Vnetljivo: Znak opozarja, da izdelek vsebuje kemikalije, ki se, če so blizu toplotnega vira ali določene snovi, hitro vnamejo oz. kemikalije, ki v stiku z vodo ali drugo kemikalijo sproščajo pline 28

29 Definicija indikatorja:indikatorji oziroma pokazatelji so barvila s pomočjo katerih lahko hitro določimo kislost in bazičnost raztopin, saj spreminjajo barvo v odvisnosti od kislosti oziroma bazičnosti raztopin. Pri tem eksperimentu bomo uporabili indikator fenolftalein. Učence vprašamo, kaj mislijo, da bomo z njim dokazovali?z njim bomo dokazali bazičnost raztopine. Bazična raztopina se bo obarvala vijolično. Navodila za izvedbo poskusa: Kadičko do polovice napolnite z vodo, jo postavte za zaščitno steno ter v vodo dodajte nekaj kapljic fenolftaleina. S suho pinceto vzemite kos litija/natrija, na petrijevki s suhim filter papirjem očistite oksidirajočo skorjo in odrežite za grah velik košček čiste kovine. S pinceto prenesite košček kovine v kadičko. Pinceto po uporabi prežarimo, filtrirni papir pa zažgemo, da uničimo vse preostanke litija/natrija. Čez kovino postavite takoj lij in na lij epruveto. Ko ves Li/Na zreagira z vodo, naredite še preizkus za vodik. Nad gorilnikom prižgite leseno palčko, iz lijaka vzemite epruveto in ob ustje epruvete približajte prižgano palčko. Izvedemo poskus še z natrijem. Reakcija kalija pogosto poteče eksplozivno. Pri rubidiju in ceziju pa že sledovi vode povzročijo vžig in eksplozijo, zato poskusa z njimi ne izvajamo. Nariši aparaturo: Opažanja: - Košček Li/Na se zmanjšuje, ko šviga po vodni gladini. - Li/Na se vžge. - Voda se obarva vijoličasto. - Opazimo nastajanje mehurčkov - Plin v epruveti se vname z rahlim cvilečim pokom Sklepi: - Li/Na se je raztapljal in reagiral z vodo. Gre za EKSOTERMO REAKCIJO ker se v okolico sprošča toplota. - Dokaz, da gre za bazično raztopino (zaradi indikatorja fenolftalein) - Izhaja plin vodik, ki ga dokažemo s pokom. 29

30 Učenci svoje hipoteze glede reaktivnosti kovine potrdijo ali zavrnejo. Zapis enačbe kemijske reakcije simbolično: ALKALIJSKA KOVINA + VODA KOVINSKI HIDROKSID + VODIK 2 Li (s) + 2 H2O (l) 2 LiOH (aq) + H2 (g) 2 Na (s) + 2 H2O (l) 2NaOH (aq) + H2 (g) Pri reakciji alkalijskih kovin z vodo nastanejo hidroksidi, MOH. So ionske spojine, ki so v vodi dobro topne. Pri raztapljanju se sprošča toplota. V vodni raztopini so pozitivno nabiti ioni alkalijskih kovin M + in negativno nabiti hidroksidni ioni OH. Prikaz na ravni delcev: 30

31 KUHINJSKA SOL - NATRIJEVKLORID Natrij je mehka, voskasta, srebrnareaktivna kovina, ki spada v skupino alkalijskih kovin in ga je v izobilju v naravnih spojinah. Je izjemno reaktiven in gori z rumenim plamenom, na zraku oksidira in burno reagira z vodo. Sol je ena izmed temeljnih mineralov za naše telo. Prekomerno soljenje hrane pa lahko poveča tveganje za srčno-žilne bolezni, saj sol zviša krvni tlak, ki je nevaren dejavnik tveganja za nastanek možganske kapi, srčnega infarkta, za razvoj ateroskleroze in bolezni ledvic. Klor je izredno nevaren plin. V zelo majhnih koncentracijah draži sluznico, pri višjih koncentracijah pa lahko že po nekaj globokih vdihih povzroči hude okvare dihal in takoj zatem smrt. Zaradi svoje nevarnosti je bil v času prve svetovne vojne uporabljen kot bojni plin. Nemci so ga uporabili v boju proti Francozem 22. aprila Uporabili so 180 ton klora. Nastali oblak je veter razpihal čez 6 km dolgo območje in pobil 5000 ter ranil 1500 vojakov. 31

32 UČITELJ DEMONSTRIRA EKSPERIMENT: NASTANEK SOLI Potrebščine: Razvijalnik za pline Kemikalije Voda Gumjasta cev Kalijev permanganat Erlenmajerica Koncentrirana klorovodikova kislina Pipeta Natrij Pesek Steklena plošča ZAŠČITA IN VARNOST PRI DELU!! Učitelj pred izvedbo eksperimentov učence opozori na varno delo skemikalijami in opomni na ustrezno zaščito (halja, rokavice, očala)! Snov KMnO4 (s) Znak za nevarnost Pomen znaka Škodljivo, dražljivo: znak opozarja na naslednje nevarnosti:povzroča draženje kože, oči, dihal. Če pride v prebavno cel lahko draži ali celo razjede sluznico. Ima narkotične učinke. Ravnanje s snovjo hraniti stran od vira ognja Nevarno za okolje: z znakom so opremljeni izdelki, ki vsebujejo kemikalije, ki ogrožajo žive organizme v vodi in na kopnem. Oksidativno: fizikalna lastnost izdelka, pripravka ali kemikalije je lahko oksidativnost, kar pomeni da se člahko v stiku s kisikom oz. zrakom vžge HCl (aq) Škodljivo, dražljivo ob stiku z očmi previdno spirati z vodo nekaj minut 32

33 Jedko: Izdelek opremljen s tem znakom, lahko zaradi nepravilne uporabe, povzroči razjedo na koži ali hude poškodbe oči. ob nezgodi ali slabem počutju, takoj poiskati zdravniško pomoč Na (s) Vnetljivo: Znak opozarja, da izdelek vsebuje kemikalije, ki se, če so blizu toplotnega vira ali določene snovi, hitro vnamejo oz. kemikalije, ki v stiku z vodo ali drugo kemikalijo sproščajo pline. Jedko: pri zaužitju izpirati usta, ne sprožati bruhanja pri stiku z očmi previdno izpirati z vodo nekaj minut hraniti na suhem v zaprti posodi Potek dela po stopnjah:delamo V DIGESTORIJU! - Pripravite erlenmajerico, katere dno prekriva pesek (saj 1cm). - V bučko z ravnim dnom in s stranskim nastavkom, v kateri se nahaja kalijev permanganat, počasi dokopavate iz kapalnika klorovodikovo kislino. - Nastaja plin klor v erlenmajerici s peskom, ki prekrije dno posode. - Ko je proces nastajanja klora končan, položite na erlenmajerico stekleno ploščo, da preprečimo izhajanje plina. - S suho pinceto vzemite kos natrija, na petrijevki s suhim filter papirjem očistite oksidirajočo skorjo in odrežite za grah velik košček čiste kovine. - S pinceto prenesite košček kovine v erlenmajerico. Pinceto po uporabi prežarimo, filtrirni papir pa zažgemo, da uničimo vse preostanke natrija. - S pipeto nakaplajte natrij. Skica aparature: 33

34 Opažanja in sklepi Opažanja - pri uvajanju HCl (aq) v stekleno bučko s KMnO 4 nastaja zeleno rumeni plin Sklepi - zeleno rumeni plin je klor 2KMnO4 (s) + 16 HCl (aq) 2KCl (aq) + 2MnCl2 (aq) + 8 H20 (l) + 5 Cl2 (g) - vžig natrija, opazimo močno rumeno - natrij reagira z vodo in se vžge, natrij svetlobo reagira s klorom - nastane bel dim - nastali so kristali NaCl (s) Zapis enačbe kemijske reakcije: NEKOVINA + KOVINA Cl2 (g) + Na (aq) IONSKA SNOV 2 NaCl (s) Najbolj znana ionska snov je sol, natrijev klorid, NaCl. Nastane pri kemijski reakciji med plinom klorom, Cl2, in elementarnim natrijem, Na, ki sta obe zelo strupeni snovi. Pri kemijski reakciji nastaneta delca, ki imata nasprotni naboj, zato se privlačita. Iznatrijevega atoma nastane pozitivno nabit natrijev ion,na +, ki ga imenujemo tudi natrijev kation. Iz klorovega atoma nastanenegativno nabit delec,cl, ki ga imenujemo tudi kloridni anion.natrijevi kationi in kloridni anioni se povezujejo z močnimi ionskimi vezmi v ionski kristal. Prikaz kemijske reakcije na submikroskopski ravni: Natrij- trdno ag. stanje Klor- plinasto ag. stanje Natrijev klorid- trdno ag. stanje 34

35 DOKAZOVANJE ALKALIJSKIH KOVIN V VZORCU: PLAMENSKE REAKCIJE Ioni alkalijskih kovin obarvajo plamen z značilno barvo. Potrebščine: - 3izparilnice - leseno palčko - 3 žličke - gorilnik Kemikalije -metanol - LiCl (s) - NaCl (s) - KCl (s) Zaščita in varnost pri delu: Snov Znak za nevarnost Pomen znaka Ravnanje s snovjo metanol Znak za vnetljivost in znak za strupenost. Plastenko zamaši takoj po uporabi in postavi proč od plamena. Potek dela po stopnjah: - V izparilnico daj dve žlički soli LiCl. - Dolij približno 2ml metanola, in dobro premešaj z leseno palčko. - Postopek ponovi še za NaCl in KCl. - Ko so vse soli raztopljene prižgi metanol z gorečo palčko. Opažanja: -plameni so različno obarvani:rdeč plamen, rumen plamen, vijoličen plamen. Sklepi: -Litijeve spojine obarvajo plamen karminsko rdeče, natrijeve rumeno in kalijeve vijolično. Iz barve plamena lahko ugotovimo, katera alkalijska kovina je v vzorcu. 35

36 Rešitve nalog z delovnega lista za učence Ključna vprašanja: 1. Kaj je radioaktivnost? Pojav, pri katerem pride do spremembe jeder atoma. Za jedra atomov nekaterih izotopov je značilno, da so nestabilna in zato razpadajo. Pri njihovem razpadu nastaja energija in določeni delci, jedra novonastalih atomov pa so stabilna. 2. Katere vrste sevanja radioaktivne snovi poznaš? α sevanje: jedro odda 2 protona in 2 nevtrona (helijeva jedra). β sevanje: iz jedra odletijo elektroni. γ sevanje: novonastalo jedro odda odvečno energijo v obliki elektromagnetnega sevanja. 3. Kje v periodnem sistemu se nahajajo alkalijske kovine? V I. skupini periodnega sistema. 4. Naštej alkalijske kovine? Li, Na, K, Rb, Cs, Fr. 5. Zakaj te kovine imenujemo alkalijske? Kovine imenujemo alkalijske, saj so njihove raztopine močno bazične- alkalne. 6. Kako shranjujemo alkalijske kovine? Shranjujemo v petroleju. 7. Kje v naravi najdemo alkalijske kovine? Zaradi reaktivnosti jih v naravi najdemo samo v obliki spojin. 8. Katere so lastnosti alkalijskih kovin? So mehke, lahko jih režemo z nožem, imajo srebrni lesk, reaktivnost po skupini narašča, tvorijo bazične raztopine. 9. Kako ugotovimo, katera alkalijska kovina je v vzorcu?s pomočjo plamenskih reakcij. Naloge za vajo: 1. Katere lastnosti pripadajo alkalijskim kovinam? (MOŽNIH VEČ ODGOVOROV!) E. Imajo visoka tališča in so trde kovine. F. Na zraku so obstojne kovine. G. Burno reagirajo z vodo. H. Nekatere alkalijske kovine lahko dokažemo s plamenskimi reakcijami. 2. Katera ugotovitev je pravilna za natrij in kalij? D. Natrij je bolj reaktiven od kalija. E. Kalij in natrij hranimo v petroleju. F. Natrijeve spojine gorijo z vijoličnim plamenom, kalijeve pa z rumenim. 3. Kako ugotovimo, da so raztopine alkalijskih kovin bazične- alkalne? S pomočjo indikatorja fenolftaleina. 36

37 4. Izpolni tabelo: Ime elementa Simbol elementa Barva Litij Li Srebrno bele Agregatno stanje Ponazori agregatn o stanje Vrstno število Masno število Zunanji elektroni Reaktivnost Trdno 3 6,941 1 Reaktiven Natrij Na Srebrno bele Kalij K Srebrno bele Rubidij Rb Srebrno bele Trdno 11 22,99 1 Bolj reaktiven od litija Trdno 19 39,10 1 Bolj reaktiven od natrija Trdno 37 85,47 1 Bolj reaktiven od kalija Cezij Cs Srebrne Tekoče ,9 1 Najbolj reaktiven 5. Zapiši enačbo kemijske reakcije med litijem in vodo? Li (s) + H2O (l) LiOH (aq) + H2 (g) 6. Katera lastnost NE pripada natriju? A. Pri reakciji s klorom nastane natrijev klorid. B. Prevaja električni tok. C. Hranimo ga v vodi. D. Pri gorenju natrija nastane natrijev peroksid. 7. Dopolni stavke tako, da med naslednjimi besedami izbereš ustrezne: Ionska spojina, sprejeme, odda, nasprotno, pozitivno, negativno, ionsko Atom natrija ODDA zunanji elektron in nastane POZITIVNO nabiti ion ali kation. Atom klorasprejmezunanji elektron in nastane NEGATIVNO nabiti ion ali anion. NASPROTNO nabiti ioni se med seboj v vseh smereh močno privlačijo, zato se med seboj povežejo z IONSKO vezjo. Nastane IONSKA SPOJINA. 37

38 8. Med navedenimi snovmi izberi ionsko snov? A. Na B. Cl 2 C. NaOH D. NaCl E. Sladkor F. Voda 9. Pri kemijski reakciji med elementarnim natrijem in plinom klorom potekajo kemijske spremembe. Ovrednotite trditve in če so napačne jih popravite. a. Elementarni natrij gori z rumenim plamenom. PRAVILNA TRDITEV b. Plin klor je rumeno zeleno barve. PRAVILNA TRDITEV c. Elementarni natrij je zelo reaktiven, elementarni klor je zelo strupen, pri reakciji teh dveh elementov nastane še bolj strupena spojina. NEPRAVILNA TRDITEV: nestrupena, nereaktivna snov. d. Kemijska reakcija med natrijem in klorom je endotermna kemijska reakcija. NEPRAVILNA TRDITEV: eksotermna kemijska reakcija e. Pri kemijski reakciji nastane nova snov, rumeno zelen dim. NEPRAVILNA TRDITEV: bel dim 10. Spojina gori z rdečim plamenom. Torej gre za: g. Litijevo sol h. Natrijevo sol i. Kalijevo sol 11. Poimenuj kemijske pripomočke in steklovino? Ali se spomniš njihove vloge pri eksperimentih? Epruveta: V njej se je nabiral plin vodik. Pipeta: z njo smo kanili nekaj kaplijc vode na natrij. Lij: S pomočjo njega smo uvajali vodik v epruveto. Erlenmajerica: V njo smo uvajali plin klor. Izparilnica: Uporabili pri plamenskih reakcijah. 38

39 Ali razumem: 1. Naredili smo poskus z litijem in vodo. Kateri delci se nahajajjo v vodni raztopini. Poimenuj jih. 2. Pravilno razvrsti delce k snovi! Natrij- trdno ag. stanje Klor- plinasto ag. stanje Natrijev klorid- trdno ag. stanje 2.1 Poimenuj snovi in napiši v katerih agregatnih stanjih se nahjajo? 2.2 Katero od teh snovi lahko zaužijemo? Lahko zaužijemo natrijev klorid. 2.3 Eno od teh snovi smo raztopili v vodi? Katero? Poimenuj delce! Natrijev klorid Ion Cl - Molekula H2O Ion Na + 39

40 Problemski nalogi: 1. Zelo malo smo izvedeli o najbolj reaktivni alkalijski kovini. Za katero alkalijsko kovino gre? Zakaj o njej nismo izvedeli več? Gre za najbolj reaktivno alkalijsko kovino francij. Ocenjuje se, da je v zemeljski skorji v vsakem trenutku manj kot unča. Med prvimi 101 elementi je najbolj nestabilen in ima najvišjo ekvivalentno maso od vseh elementov. Nobena raziskovalna ekipa še ni izdelala količino francija, ki bi jo bilo moč stehtati, niti ta element ni bil pripravljen ali izoliran. 2. V naravi se nahaja samo en stabilni izotop cezija Aljaž pa omenijacezij-137. Od kod je prišel? Cs-137 je umetni radioaktivni izotop cezija. V naravi se nahaja samo en stabilni izotop cezija, in sicer Cs-133. Cs-137 nastaja kot fisijski produkt pri fisiji urana v nuklearnih elektrarnah (nesreča jederskelektrarne) in pri eksplozijah atomskih bomb. Reference: 1. Delo.( ). Japonska: v mleku za novorojenčke odkrili radioaktivni cezij. Dostopno na : 2. E- kemija z biologijo: alkalijske kovine dostopno na: 3. I. Sajovic in sod. ( ). E- učbenik za kemijo v 8. razredu: Alkalijske kovine. Dostopno na: : 4. K. Makarovič in sod. ( ). Klor- raziskovalna naloga. Dostopna na: 5. Raopis: radioaktivnost ( ) Dostopno na: 6. S Glažar. ( ). E-kemija. Oksidacija in redukcija. Dobljeno na: 7. Wikipedia.( ) Natrijev klorid. Dostopno na: 40

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki

Διαβάστε περισσότερα

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx

Διαβάστε περισσότερα

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja

Διαβάστε περισσότερα

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA Državni izpitni center *M15143113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA RIC 2015 M151-431-1-3 2 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor

Διαβάστε περισσότερα

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2 Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a

Διαβάστε περισσότερα

Tretja vaja iz matematike 1

Tretja vaja iz matematike 1 Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +

Διαβάστε περισσότερα

1A skupina alkalijske kovine

1A skupina alkalijske kovine 1. NALOGA: KATERA IZMED SPOJIN JE NAJBOLJ TOPNA V VODI? NaCl, KBr, RbBr ALI NaF? ZAKAJ? 1. NALOGA: ODGOVOR Topnost je odvisna od mrežne entalpije ΔH mr (energija, potrebna za razgradnjo kristala na anione

Διαβάστε περισσότερα

[ ]... je oznaka za koncentracijo

[ ]... je oznaka za koncentracijo 9. Vaja: Elektrolitska disociacija a) Osnove: Elektroliti so snovi, ki prevajajo električni tok; to so raztopine kislin, baz in soli. Elektrolitska disociacija je razpad elektrolita na ione. Stopnja elektrolitske

Διαβάστε περισσότερα

Osnove elektrotehnike uvod

Osnove elektrotehnike uvod Osnove elektrotehnike uvod Uvod V nadaljevanju navedena vprašanja so prevod testnih vprašanj, ki sem jih našel na omenjeni spletni strani. Vprašanja zajemajo temeljna znanja opredeljenega strokovnega področja.

Διαβάστε περισσότερα

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK 1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24

Διαβάστε περισσότερα

13. Vaja: Reakcije oksidacije in redukcije

13. Vaja: Reakcije oksidacije in redukcije 1. Vaja: Reakcije oksidacije in redukcije a) Osnove: Oksidacija je reakcija pri kateri posamezen element (reducent) oddaja elektrone in se pri tem oksidira (oksidacijsko število se zviša). Redukcija pa

Διαβάστε περισσότερα

Sladke pijače = sladkorne bombe?

Sladke pijače = sladkorne bombe? Sladke pijače = sladkorne bombe? Slika 1:Sladke pijače Slika 2: Žlička sladkorja nad kozarcem vode Modul za poučevanje kemije v 8./9. razredu osnovne šole, raztopine molekulskih spojin. Povzetek Modul

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma

Διαβάστε περισσότερα

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:

Διαβάστε περισσότερα

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.

Διαβάστε περισσότερα

DELOVNI ZVEZEK REŠITVE ZA 8. IN 9. RAZRED OSNOVNE ŠOLE 1. DEL. Margareta Vrtačnik Katarina S. Wissiak Grm Saša A. Glažar Andrej Godec

DELOVNI ZVEZEK REŠITVE ZA 8. IN 9. RAZRED OSNOVNE ŠOLE 1. DEL. Margareta Vrtačnik Katarina S. Wissiak Grm Saša A. Glažar Andrej Godec DELVNI ZVEZEK REŠITVE ZA 8. IN 9. RAZRED SNVNE ŠLE 1. DEL Margareta Vrtačnik Katarina S. Wissiak Grm Saša A. Glažar Andrej Godec 1. KAJ JE KEMIJA 1 Nekaj pravil: v šolski laboratorij ne smemo vnašati hrane

Διαβάστε περισσότερα

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre

Διαβάστε περισσότερα

MODERIRANA RAZLIČICA

MODERIRANA RAZLIČICA Dr`avni izpitni center *N07143132* REDNI ROK KEMIJA PREIZKUS ZNANJA Maj 2007 NAVODILA ZA VREDNOTENJE NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA b kncu 3. bdbja MODERIRANA RAZLIČICA RIC 2007 2 N071-431-3-2 NAVODILA

Διαβάστε περισσότερα

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij): 4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n

Διαβάστε περισσότερα

Slika, vir: http://www.manataka.org

Slika, vir: http://www.manataka.org KEMIJA Slika, vir: http://www.manataka.org RAZTOPINE SPLOŠNE INFORMACIJE O GRADIVU Učno gradivo je nastalo v okviru projekta Munus 2. Njegovo izdajo je omogočilo sofinanciranje Evropskega socialnega sklada

Διαβάστε περισσότερα

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor, Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),

Διαβάστε περισσότερα

Kotne in krožne funkcije

Kotne in krožne funkcije Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete

Διαβάστε περισσότερα

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena

Διαβάστε περισσότερα

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu. Kontrolne karte KONTROLNE KARTE Kontrolne karte uporablamo za sprotno spremlane kakovosti izdelka, ki ga izdeluemo v proizvodnem procesu. Izvaamo stalno vzorčene izdelkov, npr. vsako uro, vsake 4 ure.

Διαβάστε περισσότερα

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi

Διαβάστε περισσότερα

ZGRADBA ATOMA IN PERIODNI SISTEM

ZGRADBA ATOMA IN PERIODNI SISTEM ZGRADBA ATOMA IN PERIODNI SISTEM Kemijske lastnosti elementov se periodično spreminjajo z naraščajočo relativno atomsko maso oziroma kot vemo danes z naraščajočim vrstnim številom. Dmitrij I. Mendeljejev,

Διαβάστε περισσότερα

Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare

Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Laboratorij za termoenergetiko Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare po modelu IAPWS IF-97 izračunano z XSteam Excel v2.6 Magnus Holmgren, xsteam.sourceforge.net

Διαβάστε περισσότερα

Homogena snov je snov, ki ima vsepovsod enake lastnosti in sestavo Heterogena snov je snov, katere sestava in lastnosti so na različnih mestih

Homogena snov je snov, ki ima vsepovsod enake lastnosti in sestavo Heterogena snov je snov, katere sestava in lastnosti so na različnih mestih Homogena snov je snov, ki ima vsepovsod enake lastnosti in sestavo Heterogena snov je snov, katere sestava in lastnosti so na različnih mestih različne Postopki ločevanja zmesi:iz zmesi je mogoče ločiti

Διαβάστε περισσότερα

Katedra za farmacevtsko kemijo. Sinteza mimetika encima SOD 2. stopnja: Mn 3+ ali Cu 2+ salen kompleks. 25/11/2010 Vaje iz Farmacevtske kemije 3 1

Katedra za farmacevtsko kemijo. Sinteza mimetika encima SOD 2. stopnja: Mn 3+ ali Cu 2+ salen kompleks. 25/11/2010 Vaje iz Farmacevtske kemije 3 1 Katedra za farmacevtsko kemijo Sinteza mimetika encima SOD 2. stopnja: Mn 3+ ali Cu 2+ salen kompleks 25/11/2010 Vaje iz Farmacevtske kemije 3 1 Sinteza kompleksa [Mn 3+ (salen)oac] Zakaj uporabljamo brezvodni

Διαβάστε περισσότερα

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke

Διαβάστε περισσότερα

Simbolni zapis in množina snovi

Simbolni zapis in množina snovi Simbolni zapis in množina snovi RELATIVNA MOLEKULSKA MASA ON MOLSKA MASA Relativna molekulska masa Ker so atomi premajhni, da bi jih merili z običajnimi tehtnicami, so ugotovili, kako jih izračunati. Izražamo

Διαβάστε περισσότερα

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON ENROPIJSKI ZAKON REERZIBILNA srememba: moža je obrjea srememba reko eakih vmesih staj kot rvota srememba. Po obeh sremembah e sme biti obeih trajih srememb v bližji i dalji okolici. IREERZIBILNA srememba:

Διαβάστε περισσότερα

1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...

1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου... ΑΠΟΖΗΜΙΩΣΗ ΘΥΜΑΤΩΝ ΕΓΚΛΗΜΑΤΙΚΩΝ ΠΡΑΞΕΩΝ ΣΛΟΒΕΝΙΑ 1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου... 3 1 1. Έντυπα αιτήσεων

Διαβάστε περισσότερα

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE NEPARAMETRIČNI TESTI pregledovanje tabel hi-kvadrat test as. dr. Nino RODE Parametrični in neparametrični testi S pomočjo z-testa in t-testa preizkušamo domneve o parametrih na vzorcih izračunamo statistike,

Διαβάστε περισσότερα

ODGOVORI NA VPRAŠANJA V UČBENIKU. Margareta Vrtačnik Katarina S. Wissiak Grm Saša A. Glažar Andrej Godec

ODGOVORI NA VPRAŠANJA V UČBENIKU. Margareta Vrtačnik Katarina S. Wissiak Grm Saša A. Glažar Andrej Godec ODGOVORI NA VPRAŠANJA V UČBENIKU Margareta Vrtačnik Katarina S. Wissiak Grm Saša A. Glažar Andrej Godec 1. KAJ JE KEMIJA KEMIJA JE EKSPERIMENTALNA VEDA (str. 14) 1. Kemija je nauk o snovi in njenih spremembah.

Διαβάστε περισσότερα

IZPIT IZ ORGANSKE ANALIZE 1. ROK ( )

IZPIT IZ ORGANSKE ANALIZE 1. ROK ( ) IZPIT IZ ORGANSKE ANALIZE 1. ROK (26. 1. 2015) 1. Naslednjim spojinam določi topnostni razred in kratko utemelji svojo odločitev! (1) 3-kloroanilin nitroetan butanamid 2. Prikazane imaš 4 razvite kromatograme

Διαβάστε περισσότερα

MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU

MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU I FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Jadranska cesta 19 1000 Ljubljan Ljubljana, 25. marec 2011 MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU KOMUNICIRANJE V MATEMATIKI Darja Celcer II KAZALO: 1 VSTAVLJANJE MATEMATIČNIH

Διαβάστε περισσότερα

KEMIJA ZA GIMNAZIJE 1

KEMIJA ZA GIMNAZIJE 1 Nataša Bukovec KEMIJA ZA GIMNAZIJE 1 Zbirka nalog za 1. letnik gimnazij VSEBINA Predgovor 1. VARN DEL V KEMIJSKEM LABRATRIJU 5 Laboratorijski inventar 5 Znaki za nevarnost opozorilne besede stavki o nevarnosti

Διαβάστε περισσότερα

fosfat fosfat H deoksiriboza H O KEMIJA Z BIOKEMIJO učbenik za študente visokošolskega strokovnega študija kmetijstva

fosfat fosfat H deoksiriboza H O KEMIJA Z BIOKEMIJO učbenik za študente visokošolskega strokovnega študija kmetijstva Cl Cl Na + Cl Na + Na + Cl Na + O H H Cl Cl O H H Na + O H H fosfat H deoksiriboza N C N fosfat H H N C C C N N C H H O H C C C N N C N deoksiriboza CH 3 C O C N O C C N fosfat H deoksiriboza H H N C H

Διαβάστε περισσότερα

6.10 Preveri, kaj znaπ

6.10 Preveri, kaj znaπ 6.10 Preveri, kaj znaπ 1. Napiπi racionalne in molekulske formule heksana, 3-metilpentana in cikloheksana. 2. Katera spojina ne sodi med alkane? A C 5 H 10 B C 6 H 14 C C 7 H 16» C 8 H 18 3. Katere formule

Διαβάστε περισσότερα

+105 C (plošče in trakovi +85 C) -50 C ( C)* * Za temperature pod C se posvetujte z našo tehnično službo. ϑ m *20 *40 +70

+105 C (plošče in trakovi +85 C) -50 C ( C)* * Za temperature pod C se posvetujte z našo tehnično službo. ϑ m *20 *40 +70 KAIFLEX ST Tehnični podatki Material Izjemno fleksibilna zaprtocelična izolacija, fleksibilna elastomerna pena (FEF) Opis Uporaba Temperaturno območje Toplotna prevodnost W/(m K ) pri različnih srednjih

Διαβάστε περισσότερα

Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba.

Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba. 1. Osnovni pojmi Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba. Primer 1.1: Diferencialne enačbe so izrazi: y

Διαβάστε περισσότερα

antična Grčija - snov zgrajena iz atomov /rezultat razmišljanja/

antična Grčija - snov zgrajena iz atomov /rezultat razmišljanja/ ZGRADBA ATOMA 1.1 - DALTON atom (atomos nedeljiv) antična Grčija - snov zgrajena iz atomov /rezultat razmišljanja/ dokaz izpred ~ 200 let Temelj so 3 zakoni: ZAKON O OHRANITVI MASE /Lavoisier, 1774/ ZAKON

Διαβάστε περισσότερα

OSNOVNA ŠOLA VOJNIK. Raziskovalna naloga: KRISTALI MORSKE SOLI

OSNOVNA ŠOLA VOJNIK. Raziskovalna naloga: KRISTALI MORSKE SOLI OSNOVNA ŠOLA VOJNIK Raziskovalna naloga: KRISTALI MORSKE SOLI Vojnik 2009 OSNOVNA ŠOLA VOJNIK Raziskovalna naloga: KRISTALI MORSKE SOLI Mentor: Katja Selčan Avtorja: Ula Selčan, 1996 Lektor: g. Gregor

Διαβάστε περισσότερα

Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12

Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12 Predizpit, Proseminar A, 15.10.2015 1. Točki A(1, 2) in B(2, b) ležita na paraboli y = ax 2. Točka H leži na y osi in BH je pravokotna na y os. Točka C H leži na nosilki BH tako, da je HB = BC. Parabola

Διαβάστε περισσότερα

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 15. oktober 2013 Oglejmo si, kako množimo dve kompleksni števili, dani v polarni obliki. Naj bo z 1 = r 1 (cosϕ 1 +isinϕ 1 )

Διαβάστε περισσότερα

4. Z električnim poljem ne moremo vplivati na: a) α-delce b) β-delce c) γ-žarke d) protone e) elektrone

4. Z električnim poljem ne moremo vplivati na: a) α-delce b) β-delce c) γ-žarke d) protone e) elektrone 1. Katera od naslednjih trditev velja za katodne žarke? a) Katodni žarki so odbijajo od katode. b) Katodni žarki izvirajo iz katode c) Katodni žarki so elektromagnetno valovanje z kratko valovno dolžino.

Διαβάστε περισσότερα

KEMIJA PRVEGA LETNIKA

KEMIJA PRVEGA LETNIKA KEMIJA naravoslovna znanost oz. veda, ki proučuje zakonitosti v naravi družboslovje proučuje zakonitosti v medčloveških odnosih matematika je veda, ki služi kot pripomoček k drugim naravoslovnim in družboslovnim

Διαβάστε περισσότερα

VPLIV REAKCIJSKIH SPREMENLJIVK NA POTEK IN HITROST MODELNE REAKCIJE NATRIJEVEGA TIOSULFATA S KLOROVODIKOVO KISLINO

VPLIV REAKCIJSKIH SPREMENLJIVK NA POTEK IN HITROST MODELNE REAKCIJE NATRIJEVEGA TIOSULFATA S KLOROVODIKOVO KISLINO OSNOVNA ŠOLA PRIMOŽA TRUBARJA LAŠKO VPLIV REAKCIJSKIH SPREMENLJIVK NA POTEK IN HITROST MODELNE REAKCIJE NATRIJEVEGA TIOSULFATA S KLOROVODIKOVO KISLINO (RAZISKOVALNO DELO) Avtorici: Lea Lešek Povšič in

Διαβάστε περισσότερα

Osnove jedrske fizike Stran: 1 od 28 Mladi genialci

Osnove jedrske fizike Stran: 1 od 28 Mladi genialci Osnove jedrske fizike Stran: 1 od 28 Mladi genialci KAZALO 1 ATOMARNA ZGRADBA SNOVI...3 1.1 Elementi, atomi, spojine in molekule... 3 1.2 Relativna atomska in molekulska masa... 3 2 ZGRADBA ATOMA...5 2.1

Διαβάστε περισσότερα

8. Diskretni LTI sistemi

8. Diskretni LTI sistemi 8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z

Διαβάστε περισσότερα

KOLI»INSKI ODNOSI. Kemik mora vedeti, koliko snovi pri kemijski reakciji zreagira in koliko snovi nastane.

KOLI»INSKI ODNOSI. Kemik mora vedeti, koliko snovi pri kemijski reakciji zreagira in koliko snovi nastane. KOLI»INSKI ODNOSI Kemik mora vedeti koliko snovi pri kemijski reakciji zreagira in koliko snovi nastane 4 Mase atomov in molekul 42 tevilo delcev masa in mnoæina snovi 43 RaËunajmo maso mnoæino in πtevilo

Διαβάστε περισσότερα

1A skupina;alkalijske kovine

1A skupina;alkalijske kovine 1 skupina;alkalijske kovine 1. Katera izmed spojin je najbolj topna v vodi? Zakaj? NaCl, KBr, RbBr ali NaF? dgovor: Topnost je odvisna od mrežne entalpije Δ mr (energija, potrebna za razgradnjo kristala

Διαβάστε περισσότερα

SEMINAR IZ KOLEGIJA ANALITIČKA KEMIJA I. Studij Primijenjena kemija

SEMINAR IZ KOLEGIJA ANALITIČKA KEMIJA I. Studij Primijenjena kemija SEMINAR IZ OLEGIJA ANALITIČA EMIJA I Studij Primijenjena kemija 1. 0,1 mola NaOH je dodano 1 litri čiste vode. Izračunajte ph tako nastale otopine. NaOH 0,1 M NaOH Na OH Jak elektrolit!!! Disoira potpuno!!!

Διαβάστε περισσότερα

Kemija elementov glavnih skupin: Vodik

Kemija elementov glavnih skupin: Vodik Kemija elementov glavnih skupin: Vodik 1. Nastanek vodika in nahajališča na Zemlji 2. izikalne in kemijske lastnosti 3. ridobivanje vodika 4. Uporaba vodika 1. Nastanek in nahajališča vodika Vodik je v

Διαβάστε περισσότερα

CM707. GR Οδηγός χρήσης... 2-7. SLO Uporabniški priročnik... 8-13. CR Korisnički priručnik... 14-19. TR Kullanım Kılavuzu... 20-25

CM707. GR Οδηγός χρήσης... 2-7. SLO Uporabniški priročnik... 8-13. CR Korisnički priručnik... 14-19. TR Kullanım Kılavuzu... 20-25 1 2 3 4 5 6 7 OFFMANAUTO CM707 GR Οδηγός χρήσης... 2-7 SLO Uporabniški priročnik... 8-13 CR Korisnički priručnik... 14-19 TR Kullanım Kılavuzu... 20-25 ENG User Guide... 26-31 GR CM707 ΟΔΗΓΟΣ ΧΡΗΣΗΣ Περιγραφή

Διαβάστε περισσότερα

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d) Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2

Διαβάστε περισσότερα

*M * K E M I J A. Izpitna pola 2. Četrtek, 30. avgust 2007 / 90 minut JESENSKI ROK

*M * K E M I J A. Izpitna pola 2. Četrtek, 30. avgust 2007 / 90 minut JESENSKI ROK Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M07243112* JESENSKI ROK K E M I J A Izpitna pola 2 Četrtek, 30. avgust 2007 / 90 minut Dovoljeno dodatno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese s

Διαβάστε περισσότερα

REŠITVE LABORATORIJSKE VAJE ZA KEMIJO V GIMNAZIJI. Marjeta Prašnikar

REŠITVE LABORATORIJSKE VAJE ZA KEMIJO V GIMNAZIJI. Marjeta Prašnikar REŠITVE LABORATORIJSKE VAJE ZA KEMIJO V GIMNAZIJI Andrej Nika Cebin Godec Manica Ivan Perdan Leban - Ocepek Marjeta Prašnikar 2 Rešitve VARNO EKSPERIMENTALNO DELO Kemija je eksperimentalna veda (str. 8)

Διαβάστε περισσότερα

BRONASTE PREGLOVE PLAKETE

BRONASTE PREGLOVE PLAKETE ŠOLSKO TEKMOVNJE IZ ZNNJ KEMIJE Z RONSTE PREGLOVE PLKETE Tekmovalna pola za. letnik. marec 08 Pred vami je deset tekmovalnih nalog, ki so različnega tipa. Pri reševanju lahko uporabljajte le priložen periodni

Διαβάστε περισσότερα

Za šolsko leto 2008/2009 bosta še naprej na razpolago zbirki»fluor ni flour«in»anenin«.

Za šolsko leto 2008/2009 bosta še naprej na razpolago zbirki»fluor ni flour«in»anenin«. Zbirka nalog Kemijo razumem, kemijo znam 1 je namenjena dijakom 1. letnika gimnazije in drugih srednjih šol ter je v celoti usklajena z novim učnim načrtom. Urejena je v osem poglavij (Varno eksperimentalno

Διαβάστε περισσότερα

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost

Διαβάστε περισσότερα

ELEMENTI V PERIODNEM SISTEMU VII. SKUPINA HALOGENI ELEMENTI

ELEMENTI V PERIODNEM SISTEMU VII. SKUPINA HALOGENI ELEMENTI ELEMENTI V PERIODNEM SISTEMU VII. SKUPINA HALOGENI ELEMENTI F fluor Reaktivnost Oksidacijska Cl klor elementov moč elementov Br brom se zmanjšuje se zmanjšuje I jod At astat po skupini navzdol Agregatno

Διαβάστε περισσότερα

Če je električni tok konstanten (se ne spreminja s časom), poenostavimo enačbo (1) in dobimo enačbo (2):

Če je električni tok konstanten (se ne spreminja s časom), poenostavimo enačbo (1) in dobimo enačbo (2): ELEKTRIČNI TOK TEOR IJA 1. Definicija enote električnega toka Električni tok je gibanje električno nabitih delcev v trdnih snoveh (kovine, polprevodniki), tekočinah ali plinih. V kovinah se gibljejo prosti

Διαβάστε περισσότερα

Iztok Devetak, Tanja Cvirn Pavlin, Samo Jamšek in Vesna Pahor. Peti element PRIROČNIK ZA KEMIJO V DEVETEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE

Iztok Devetak, Tanja Cvirn Pavlin, Samo Jamšek in Vesna Pahor. Peti element PRIROČNIK ZA KEMIJO V DEVETEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE Iztok Devetak, Tanja Cvirn Pavlin, Samo Jamšek in Vesna Pahor Peti element 9 PRIROČNIK ZA KEMIJO V DEVETEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE dr. Iztok Devetak Pedagoška fakulteta Univerza v Ljubljani Samo Jamšek OŠ

Διαβάστε περισσότερα

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa Bor Plestenjak NLA 25. maj 2010 Bor Plestenjak (NLA) 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 25. maj 2010 1 / 12 Enostranska Jacobijeva

Διαβάστε περισσότερα

II. gimnazija Maribor PROJEKTNA NALOGA. Mentor oblike: Mirko Pešec, prof. Predmet: kemija - informatika

II. gimnazija Maribor PROJEKTNA NALOGA. Mentor oblike: Mirko Pešec, prof. Predmet: kemija - informatika II. gimnazija Maribor PROJEKTNA NALOGA Mentor vsebine: Irena Ilc, prof. Avtor: Andreja Urlaub Mentor oblike: Mirko Pešec, prof. Predmet: kemija - informatika Selnica ob Dravi, januar 2005 KAZALO VSEBINE

Διαβάστε περισσότερα

- Učenci rešijo odprte probleme, razčlenijo problemsko situacijo in postavljajo raziskovalna vprašanja.

- Učenci rešijo odprte probleme, razčlenijo problemsko situacijo in postavljajo raziskovalna vprašanja. NAVODILA ZA UČITELJE Pogoji za uporabo učnega lista: Učni list je namenjen med obravnavo enakostraničnega trikotnika. Učenci v programu GeoGebra ugotavljajo lastnosti enakostraničnega trikotnika ob predpostavki,

Διαβάστε περισσότερα

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge Vektorji Naloge 1. V koordinatnem sistemu so podane točke A(3, 4), B(0, 2), C( 3, 2). a) Izračunaj dolžino krajevnega vektorja točke A. (2) b) Izračunaj kot med vektorjema r A in r C. (4) c) Izrazi vektor

Διαβάστε περισσότερα

Reševanje sistema linearnih

Reševanje sistema linearnih Poglavje III Reševanje sistema linearnih enačb V tem kratkem poglavju bomo obravnavali zelo uporabno in zato pomembno temo linearne algebre eševanje sistemov linearnih enačb. Spoznali bomo Gaussovo (natančneje

Διαβάστε περισσότερα

Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič

Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov Analiza signalov prof. France Mihelič Vpliv postopka daljšanja periode na spekter periodičnega signala Opazujmo družino sodih periodičnih pravokotnih impulzov

Διαβάστε περισσότερα

Osnovne stehiometrijske veličine

Osnovne stehiometrijske veličine Osnovne stehiometrijske veličine Stehiometrija (grško: stoiheion snov, metron merilo) obravnava količinske odnose pri kemijskih reakcijah. Fizikalne veličine, s katerimi kemik najpogosteje izraža količino

Διαβάστε περισσότερα

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,

Διαβάστε περισσότερα

KISLINE, BAZE IN SOLI

KISLINE, BAZE IN SOLI KISLINE, BAZE IN SOLI Kako prepoznamo kisline in baze, zakaj so te snovi tako pomembne snovi in kakπne so njihove reakcije? 1.1 Kje vse najdemo kisline in baze? 1.2 Kako razlikujemo kisle in baziëne vodne

Διαβάστε περισσότερα

vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov

vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov 28. 3. 11 UV- spektrofotometrija Biuretska metoda Absorbanca pri λ=28 nm (A28) UV- spektrofotometrija Biuretska metoda vstopni žarek intenziteta I Lowrijeva metoda Bradfordova metoda Bradfordova metoda

Διαβάστε περισσότερα

Fazni diagram binarne tekočine

Fazni diagram binarne tekočine Fazni diagram binarne tekočine Žiga Kos 5. junij 203 Binarno tekočino predstavljajo delci A in B. Ti se med seboj lahko mešajo v različnih razmerjih. V nalogi želimo izračunati fazni diagram take tekočine,

Διαβάστε περισσότερα

Stabilni izotopi v hidroloških raziskavah v Sloveniji

Stabilni izotopi v hidroloških raziskavah v Sloveniji 36. Goljevščkov spominski dan, FGG 23.3.2017, Ljubljana, Slovenija Stabilni izotopi v hidroloških raziskavah v Sloveniji Nejc BEZAK 1, Klaudija SAPAČ 1, Mitja BRILLY 1, Andrej VIDMAR 1, Sonja LOJEN 2,

Διαβάστε περισσότερα

*M * K E M I J A. Izpitna pola 1. Četrtek, 27. avgust 2009 / 90 minut JESENSKI IZPITNI ROK

*M * K E M I J A. Izpitna pola 1. Četrtek, 27. avgust 2009 / 90 minut JESENSKI IZPITNI ROK Š i f r a k a n d i d a t a : ržavni izpitni center *M09243111* JESENSKI IZPITNI ROK K E M I J Izpitna pola 1 Četrtek, 27. avgust 2009 / 90 minut ovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno

Διαβάστε περισσότερα

K U P M Metka Jemec. Konferenca o učenju in poučevanju matematike, M a r i b o r, 2 3. i n 2 4. avgusta

K U P M Metka Jemec. Konferenca o učenju in poučevanju matematike, M a r i b o r, 2 3. i n 2 4. avgusta U K 20 P K U P M 2 0 1 2 ROZETA 12 M Metka Jemec Konferenca o učenju in poučevanju matematike, M a r i b o r, 2 3. i n 2 4. avgusta 2 0 1 2 Kaj je rozeta? Rozeta je oblika vzorca, narejena v obliki simetrične

Διαβάστε περισσότερα

INTELIGENTNO UPRAVLJANJE

INTELIGENTNO UPRAVLJANJE INTELIGENTNO UPRAVLJANJE Fuzzy sistemi zaključivanja Vanr.prof. Dr. Lejla Banjanović-Mehmedović Mehmedović 1 Osnovni elementi fuzzy sistema zaključivanja Fazifikacija Baza znanja Baze podataka Baze pravila

Διαβάστε περισσότερα

diferencialne enačbe - nadaljevanje

diferencialne enačbe - nadaljevanje 12. vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 diferencialne enačbe - nadaljevanje Ortogonalne trajektorije Dana je 1-parametrična družina krivulj F(x, y, C) = 0. Ortogonalne

Διαβάστε περισσότερα

Energije in okolje 1. vaja. Entalpija pri kemijskih reakcijah

Energije in okolje 1. vaja. Entalpija pri kemijskih reakcijah Entalpija pri kemijskih reakcijah Pri obravnavi energijskih pretvorb pri kemijskih reakcijah uvedemo pojem entalpije, ki popisuje spreminjanje energije sistema pri konstantnem tlaku. Sistemu lahko povečamo

Διαβάστε περισσότερα

KISLINE IN BAZE ARRHENIUSOVA DEFINICIJA KISLIN IN BAZ

KISLINE IN BAZE ARRHENIUSOVA DEFINICIJA KISLIN IN BAZ 6. KISLINE IN BAZE KISLINE IN BAZE ARRHENIUSOVA DEFINICIJA KISLIN IN BAZ kisline so snovi, ki v vodni raztopini disocirajo vodikove ione (H + ), baze pa snovi, ki v vodni raztopini disocirajo hidroksidne

Διαβάστε περισσότερα

- Geodetske točke in geodetske mreže

- Geodetske točke in geodetske mreže - Geodetske točke in geodetske mreže 15 Geodetske točke in geodetske mreže Materializacija koordinatnih sistemov 2 Geodetske točke Geodetska točka je točka, označena na fizični površini Zemlje z izbrano

Διαβάστε περισσότερα

N A Č R T P R O J E K T A : P R E G L E D stran 1

N A Č R T P R O J E K T A : P R E G L E D stran 1 Ime projekta: N A Č R T P R O J E K T A : P R E G L E D stran 1 RAZISKOVANJE LASTNOSTI ENAKOSTRANIČNEGA TRIKOTNIKA S POMOČJO PROGRAMA GEOGEBRA Avtorici: Trajanje: Jasna Kvenderc 2 šolski uri in Lea Polončič

Διαβάστε περισσότερα

MERITVE LABORATORIJSKE VAJE. Študij. leto: 2011/2012 UNIVERZA V MARIBORU. Skupina: 9

MERITVE LABORATORIJSKE VAJE. Študij. leto: 2011/2012 UNIVERZA V MARIBORU. Skupina: 9 .cwww.grgor nik ol i c NVERZA V MARBOR FAKTETA ZA EEKTROTEHNKO, RAČNANŠTVO N NFORMATKO 2000 Maribor, Smtanova ul. 17 Študij. lto: 2011/2012 Skupina: 9 MERTVE ABORATORJSKE VAJE Vaja št.: 4.1 Določanj induktivnosti

Διαβάστε περισσότερα

Varjenje polimerov s polprevodniškim laserjem

Varjenje polimerov s polprevodniškim laserjem Laboratorijska vaja št. 5: Varjenje polimerov s polprevodniškim laserjem Laserski sistemi - Laboratorijske vaje 1 Namen vaje Spoznati polprevodniške laserje visokih moči Osvojiti osnove laserskega varjenja

Διαβάστε περισσότερα

3.1 Snovi okoli nas. Kaj je snov?

3.1 Snovi okoli nas. Kaj je snov? 3. svet SNOVI 3.1 Snovi okoli nas 3.2 Lastnosti snovi 3.3 Kovine in njihove lastnosti 3.4 Elementi in spojine. Atomi in molekule 3.5 Zgradba atoma 3.6 Ionska in kovalentna vez 3.7 Varno delo v laboratoriju

Διαβάστε περισσότερα

Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II

Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II Transformator Transformator je naprava, ki v osnovi pretvarja napetost iz enega nivoja v drugega. Poznamo vrsto različnih izvedb transformatorjev, glede na njihovo specifičnost uporabe:. Energetski transformator.

Διαβάστε περισσότερα

Podobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik

Podobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik Podobnost matrik Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Matjaž Željko FKKT Kemijsko inženirstvo 14 teden (Zadnja sprememba: 23 maj 213) Matrika A R n n je podobna matriki B R n n, če obstaja obrnljiva

Διαβάστε περισσότερα

a) Kateri tip hibridnih orbital na klorovem atomu uporabimo? a) Kateri tip hibridnih orbital na fosforjevem atomu uporabimo?

a) Kateri tip hibridnih orbital na klorovem atomu uporabimo? a) Kateri tip hibridnih orbital na fosforjevem atomu uporabimo? 76. Narišite strukturo karbonatnega iona. Upoštevajte dejstvo, da so vse vezi enako dolge. Kateri tip hibridizacije na ogljikovem atomu moramo uporabiti? Ogljik je element 4. skupine. a) sp 2 b) sp 3 c)

Διαβάστε περισσότερα

Kvantni delec na potencialnem skoku

Kvantni delec na potencialnem skoku Kvantni delec na potencialnem skoku Delec, ki se giblje premo enakomerno, pride na mejo, kjer potencial naraste s potenciala 0 na potencial. Takšno potencialno funkcijo zapišemo kot 0, 0 0,0. Slika 1:

Διαβάστε περισσότερα

MIKROSKOP IN MIKROSKOPIRANJE

MIKROSKOP IN MIKROSKOPIRANJE Gimnazija Murska Sobota POROČILO K LABORATORIJSKI VAJI MIKROSKOP IN MIKROSKOPIRANJE Sandra Gorčan, 4.c prof. Edita Vučak Murska Sobota,8.10.2003 UVOD: Mikroskop je naprava, ki služi za gledanje mikroskopsko

Διαβάστε περισσότερα

1 Fibonaccijeva stevila

1 Fibonaccijeva stevila 1 Fibonaccijeva stevila Fibonaccijevo število F n, kjer je n N, lahko definiramo kot število načinov zapisa števila n kot vsoto sumandov, enakih 1 ali Na primer, število 4 lahko zapišemo v obliki naslednjih

Διαβάστε περισσότερα

I. Ban, M. Kristl VAJE IZ SPLOŠNE IN ANORGANSKE KEMIJE. Navodila za vaje

I. Ban, M. Kristl VAJE IZ SPLOŠNE IN ANORGANSKE KEMIJE. Navodila za vaje I. Ban, M. Kristl VAJE IZ SPLOŠNE IN ANORGANSKE KEMIJE Navodila za vaje Maribor, marec 2009 KAZALO Uvod... 3 Laboratorijski inventar... 6 Laboratorijske tehnike... 11 Merske enote... 18 Eksperimentalne

Διαβάστε περισσότερα

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 12. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 12. junij 2015 SPLOŠNA MATURA Državni izpitni center *M543* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek,. junij 05 SPLOŠNA MATURA RIC 05 M543 M543 3 IZPITNA POLA Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor

Διαβάστε περισσότερα

MODERIRANA RAZLIČICA

MODERIRANA RAZLIČICA Državni izpitni center *N10140122* REDNI ROK MATEMATIKA PREIZKUS ZNANJA Torek, 4. maj 2010 NAVODILA ZA VREDNOTENJE NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA ob koncu 2. obdobja MODERIRANA RAZLIČICA RIC 2010 2 N101-401-2-2

Διαβάστε περισσότερα

V tem poglavju bomo vpeljali pojem determinante matrike, spoznali bomo njene lastnosti in nekaj metod za računanje determinant.

V tem poglavju bomo vpeljali pojem determinante matrike, spoznali bomo njene lastnosti in nekaj metod za računanje determinant. Poglavje IV Determinanta matrike V tem poglavju bomo vpeljali pojem determinante matrike, spoznali bomo njene lastnosti in nekaj metod za računanje determinant 1 Definicija Preden definiramo determinanto,

Διαβάστε περισσότερα