Sprememba: Opis spremembe: Datum spr.: Podpis: Del objekta/sistem: Vrsta narta/prikaza: Vsebina risbe (dokumenta): Vrsta projekta: IDP

Transcript

1 Sprememba: Opis spremembe: Datum spr.: Podpis: Investitor: Projektant: IBE, d.d., svetovanje, projektiranje in inženiring IBE, Consulting Engineers L J U B L J A N A, S L O V E N I J A Objekt: DV 2x 110 kv RTP Jesenice (Predor) - RTP Kranjska Gora Del objekta/sistem: Vrsta narta/prikaza: 4. Nart elektrinih inštalacij in elektrine opreme Ime in priimek: Ident. št.: Vsebina risbe (dokumenta): Odgovorni vodja projekta: mag. Borut Zemljari, u.d.i.e. E-0664 Odgovorni projektant: mag. Borut Zemljari, u.d.i.e. E-0664 Sodelavec - projektant: / / Vrsta projekta: IDP Obdelal: Željko Jovanovi, d.i.e. Klas. oznaka: C D Tehnino poroilo Številka projekta: D519-A610/099B Stran/ strani: 1/22 Datum izdelave: Jan Merilo: Ident. oznaka: D E Spr.:

2 VSEBINA 1 UVOD PREGLED IZDELANE DOKUMENTACIJE ENERGETSKE OSNOVE DALJNOVODA IZHODIŠA PROJEKTIRANJA METEOROLOŠKI PODATKI OPIS TRASE DALJNOVODA OSNOVNI TEHNINI PODATKI DALJNOVODA OPIS NADZEMNEGA VODA Vodniki Zašitna vrv Izolacija Obesni in spojni material Ozemljitve Stebri Temelji Razpored faz GOZDNI POSEKI, DOSTOPNE POTI IN ELEKTROMAGNETNO SEVANJE Gozdni posek Dostopne poti Elektromagnetno sevanje PREDHODNI IZRAUNI IN KONTROLE DOPUSTNA KRIŽANJA IN PRIBLIŽEVANJA OBJEKTOM TER PREDVIDENA KRIŽANJA VODOV Seznam križanj Preureditve križajoih vodov POSPLOŠEN OPIS DEL Z OCENO STROŠKOV...21

3 1 UVOD Predmetna mapa predstavlja elektro nart IDEJNEGA PROJEKT daljnovodne povezave 110 kv napetostnega nivoja med RTP Jesenice in RTP Kranjska Gora, ki služi kot posebna strokovna podlaga za izdelavo obinskega podrobnega prostorskega narta (OPPN) skladno s Sklepom o pripravi OPPN za DV 2x 110 kv Jesenice (Predor) RTP Kranjska Gora (Ur. list RS 113/2007). Za obravnavani daljnovod so bile že izdelane Idejne zasnove (št. projekta D519-A610/099A, številka mape D E/MX01, izdelal IBE v maju 2007), v katerih so v prostoru obravnavane tri razline variante tras prehoda ez naselje Dovje. Daljnovod je zasnovan in utemeljen s študijo Ref. št. 1777, izdelal EIMV, maj Zaradi predvidenega poveanja obremenitve obmoja Kranjske Gore in potrebe po izgradnji nove RTP 110/20 kv Kranjska Gora je potrebno zagotoviti ustrezno 110 kv povezavo med RTP 110/20 kv Jesenice in predvideno RTP 110/20 kv Kranjska Gora. Napajanje se zagotovi z izgradnjo 110 kv daljnovodne povezave (nadzemne in podzemne) od karavanškega predora (do koder je že zgrajen dvosistemski 110 kv daljnovod, ki obratuje na 20 kv) do Kranjske Gore. Investitor graditve daljnovoda je Elektro Gorenjska podjetje za distribucijo el. energije,d.d. Potek trase 110 kv povezave med RTP Jesenice in RTP Kranjska Gora v najveji možni meri upošteva traso obstojeega 35 kv daljnovoda RTP Ukova RTP Kranjska Gora, ki poteka na tem podroju. Trasa bo predvidoma potekala od predora Karavanke po levi strani Save Dolinke do Mlinca veinoma po gozdnih površinah. Od tu naprej trasa preka Dovško polje in poteka v koridorju obstojeega 35 kv do zaetka zaselka Belca. Na tem odseku je potek daljnovoda severno od naselja Dovje po obronkih gozdnega roba. Trasa se nadaljuje nad zaselkom in sotesko Belca do Podkuž, kjer se daljnovod severno od ceste vkljui ob obstojeo traso 20 kv daljnovoda. Trasa daljnovoda nadalje poteka vzporedno z obstojeim 20 kv daljnovodom kjer pred naseljem Gozd Martuljek (Tabre) nadzemni vod preide v kabel. Zaetna toka daljnovoda je konni steber (SM20) daljnovoda DV 2x 110(20) kv RTP Jesenice TP Predor. Nadzemni del daljnovoda predstavljajo stebri jeklene paline konstrukcije tipa DONAVA, z obešenima dvema sistemoma vodnikov in zašitno vrvjo v dodatni funkciji telekomunikacijske povezave (OPGW) vse do stojnega mesta SM77 pred naseljem Gozd Martuljek (Tabre), kjer preide v podzemni vod do 110 kv stikališa RTP Kranjska Gora. V predmetnih nartu je obdelan daljnovod na odseku od obstojeega stebra SM20 daljnovoda DV 2x 110(20) kv RTP Jesenice TP Predor do stebra SM77, kjer nadzemni vod preide v podzemni vod. Podzemni vod in prehod je obdelan v nartu D E/02. Nart obsega predstavitev nameravane gradnje v tekstualnem delu z opisom obsega predhodno izdelane dokumentacije in energetske osnove daljnovoda. Osrednji del predstavlja opis predvidenih tehninih parametrov daljnovoda, predvidene trase in popis križanj z nadzemno infrastrukturo. V nadaljevanju sledi obsežnejši kartografski del s predstavitvijo

4 / gradnje na situacijah s prikazom lokacij stebrov in prikazom vzdolžnega profila daljnovoda iz katerega so razvidne predvidene višine stebrov daljnovoda. Prikazani so predvideni gozdni poseki in smeri dostopa do stebrov med gradnjo in potrebi za kasnejše vzdrževanje daljnovoda. V zakljuku je dana stroškovna ocena investicije. V situacijah in vzdolžnih profilih je prikazana razmestitev stebrov na trasi daljnovoda. 1.1 PREGLED IZDELANE DOKUMENTACIJE - Razvoj elektrodistribucijskega omrežja javnega podjetja Elektro Gorenjska, Zgornja Gorenjska, št. 1682/2, izdelal EIMV, december Analiza napajanja poveanega odjema na obmoju RTP Kranjska Gora, št. 1777, izdelal EIMV, maj DV 2x110 kv RTP Jesenice (Predor) RTP Kranjska Gora, Idejna zasnova, št. narta D E/01, št. mape D X/M01, št. proj. D519-A610/099A, izdelal IBE v maju ENERGETSKE OSNOVE DALJNOVODA Izhodiše energetske utemeljitve navedenega daljnovoda rpamo iz izdelanih študij Elektroinštituta Milan Vidmar z naslovom»razvoj elektrodistribucijskega omrežja javnega podjetja Elektro Gorenjska, Zgornja Gorenjska«(EIMV, št. 1682/2, december 2004) in»analiza napajanja poveanega odjema na obmoju RTP Kranjska Gora«(EIMV, št. 1777, maj 2006). Omenjeni študiji obravnavata dolgoroni razvoj omrežja do leta 2030 ter simulira prognozo porabe el. energije z upoštevanjem najnovejših omrežnih in energetskih podatkov na obmoju Kranjske Gore. Pri tem je upoštevana tudi dodatna poveanja obremenitve zaradi razvoja smuiš in spremljajoih turistinih objektov na tem podroju. Zgornja Gorenjska s Kranjsko Goro je danes napajana z dvema prostorsko loenima daljnovodoma. 1. DV 35 kv RTP Ukova RTP Kranjska Gora, ki služi za prenos energije do RTP Kranjske Gore. Daljnovod je grajen v kombinirani izvedbi stebrov. Vsi zatezni in kotni stebri so jeklene paline konstrukcije, nosilni stebri pa so dvojni leseni drogovi. Ta daljnovod na odseku Malnik - Gozd Martuljek poteka v širšem obmoju Triglavskega narodnega parka. 2. DV 20 kv RTP Jesenice - RTP Kranjska Gora, ki z odcepi napaja transformatorske postaje v Dolini reke Save. Daljnovod je grajen z lesenimi drogovi. Potek daljnovodov je razviden iz situacij v merilu 1:5000.

5 Analiza obstojeega omrežja Zgornje Gorenjske s Kranjsko Goro kaže, da omrežje danes še nudi kakovostno normalno obratovanje, medtem, ko je v nekaterih primerih rezervnega obratovanja že nastopijo težave. Posebej je težaven izpad DV 35 kv RTP Ukova RTP Kranjska Gora. V tem primeru bi ob predvidenih dodatnih obremenitvah padci napetosti mono presegli dopustne vrednosti za rezervna napajalna stanja. Poleg tega bo po prenovi transformacije v HE Moste na 6,3/110 kv ukinjena 35 kv povezava, napajanje po obstojeem 20 kv omrežju pa ne bo mogoe. Danes je za rezervno napajanje Kranjske Gore na voljo le 20 kv povezava med Jesenicami in Kranjsko Goro, ki je obnovljena s kablom AXCES 3x95 mm 2. Ta povezava že danes ob primeru izpada DV 35 kv ne omogoata kakovostnega napajanja odjema Kranjske Gore. Z izgradnjo daljnovoda DV 2x 110 kv RTP Jesenice RTP Kranjska in RTP 110/20 kv Kranjska Gore se bo dolgorono gledano zagotovila osnovno napajanje obmoij Kranjske Gore pri emer se znižajo izgube v SN omrežju, izboljša pa se tudi zanesljivost samega SN omrežja. V bližnji prihodnosti lahko priakujemo tudi 110 kv komercialno kabelsko povezavo do Trbiža, ki bo zagotovila dvostransko napajanje nove RTP Kranjska Gora in s tem dodatno poveala zanesljivost omrežja. Iz diagramov razvoja obremenitve in transformacije (str. 39 študija, št. 1777, EIMV, maj 2006) je predvideno, da z izgradnjo nove RTP 110/20 kv Kranjska Gora poveanja obremenitve v RTP Jesenice zaradi napajanja Kranjske Gore ne bo. Predvideno je, da se zgradi 110 kv dvosistemski vod od SM20 do RTP Kranjska Gora.

6 0 3 IZHODIŠA PROJEKTIRANJA Izhodiše projektiranja prostozranega daljnovoda na relaciji RTP Jesenice RTP Kranjska Gora, odsek SM20 SM77 je zgraditi zanesljiv in varen daljnovod za celotno življenjsko obdobje, ki bo najmanj motee deloval na naravno in kulturno dedišino ter obstojeo infrastrukturo. Upoštevati je potrebno tudi zahteve projektne naloge, zakonodaje in predhodno pridobljenih smernic nosilcev urejanja prostora. 3.1 METEOROLOŠKI PODATKI Za dimenzioniranje daljnovoda so odloilni podatki o klimatskih razmerah vzdolž celotne trase, to je temperatura, hitrost vetra in velikost dodatnih bremen (sneg, žled, ipd.). Pri opredelitvi parametrov smo se dodatno uprli na že zgrajeni odsek dvosistemskega daljnovoda od RTP Jesenic do SM20 (Predor), ki je bil zgrajen za tlak vetra 0,6kN/m 2, dodatno breme 2,5 g n in temperaturni interval od C do C. Omenjeni odsek se je v dolgoletnem obratovanju pokazali kot zanesljiv in na njem ni bilo težav. Tlak vetra Za projektiranje vetra je odloilna najveja hitrost vetra, ki se na delu trase pojavlja vsakih 5 let. Posebnih meritev, ki pokrivajo traso daljnovoda ni. Zato pri oceni tlaka vetra izhajamo iz podatkov, ki so navedeni v Gradivu za izdelavo strokovnih podlag za ocenitev obtežb zaradi vetra, ki se pojavljajo pri nadzemnih vodih, ki ga je izdelal inštitut za informacijski inženiring, Januarja Iz gradiva (str.29) je v nadaljevanju napravljen izvleek lokacij in izmerjenih hitrosti vetra v okolici daljnovoda. Tabela hitrosti vetra Lokacija Hitrost vetra (m/s in km/h) Nadmorska višina (m) Hrušica pri Jesenicah 12,3/44,3 640 Ratee - Planica 18,9/ Iz obstojeega pravilnika za graditev nadzemnih vodov sledi, da tlak vetra 0,6 kn/m 2 pokriva hitrosti vetra do 111,5 km/h in tlak vetra 0,75 kn/m 2 pokriva hitrosti vetra 124,7 km/h. Projektantsko je ocenjeno, da se daljnovod projektira na vetrovno obmoje 0,6 kn/m 2. Dodatna bremena Iz študije 'Analiza pojava žledenja na daljnovodih v Sloveniji v januarju 1997' izdelal IBE je razvidno, da trasa daljnovod poteka po obmoij, kjer se žled sicer lahko pojavi in tudi obasno povzroi škodo. Ocenjuje se, da gradnja daljnovoda z 2,5 kratnim dodatnim bremenom ustreza razmeram na trasi daljnovoda. (Slika 1)

7 1 Slika 1: Prikaz con dodatnega bremena Temperaturno obmoje Pri oceni temperaturnih razmer na trasi izhajamo iz podatkov MOPE- Agencija RS za okolje, ki so dosegljivi na spletnih straneh Trasa daljnovoda poteka po terenu, ki ima gorsko podnebje. V obdobju let je na podroju trase povprena julijska temperatura okoli 16,7 C, povprena zimska pa -1,5 C. Trenutne temperature mono odstopajo od povprenih. Tako je podatek za opazovalno postajo Ratee-Planica, da je najvišja temperatura +36, 0 C. Predviden temperaturni interval znotraj katerega bo projektiran daljnovod je C do C in ustreza razmeram na trasi. V spodnji tabel je podana povprena temperatura zraka za opazovano avtomatsko postajo Ratee-Planica za obdobje od

8 . 4 OPIS TRASE DALJNOVODA Skladno z opisom obsega projekta izgradnje dvosistemskega daljnovoda DV 2x 110 kv Jesenice (Predor) Kranjska Gora, ki je naveden v projektni nalogi z dne smo pri razmestitvi in umešanju trase v prostor v najveji meri upoštevali predhodno pridobljena mnenja Zavoda za varstvo kulturne dedišine Slovenije, Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave in Triglavskega narodnega parka. V skladu s projektno nalogo je trasa razdeljena na naslednje 3 odseke: Odsek: Predor (SM20) Mlinca (SM30) Zaetno toko daljnovoda predstavlja steber SM20 daljnovoda DV 2x 110(20) kv RTP Jesenice TP Predor, ki je situiran v neposredni bližini regionalni ceste I r. št. 201 Korensko sedlo Mojstrana Hrušica in zahodno od Predora Karavanke. V zaetku sledi daljnovod poteku regionalne ceste v trasi obstojeega daljnovoda DV 35 kv RTP Ukova RTP Kranjska Gora do SM30. Na tem odseku daljnovod poteka po razgibanem terenu porašenim z gozdom in manjšimi travniki Odsek: Mlinca (SM30) preenje naselja Dovje (SM44) do zaetka Belce (SM49) Pred zaselkom Mlinca (SM30) se trasa lomi proti severozahodu, kjer se dviga po poboju do lomne toke SM34. Trasa daljnovoda nadalje poteka severno od naselja Dovje tako, da se umika travniškim površina ob južni rob gozda do SM39. Na tem delu se trasa ostro lomi v smeri jugozahod in se strmo spuša po poboju, kjer se na koncu vasi Dovje usmeri zopet v traso obstojeega 35 kv daljnovoda (SM 44). Od SM44 trasa poteka v koridorju obstojeega 35 kv daljnovoda ter vzporedno z DV 20 kv Jesenice - Kranjska Gora tako, da sledi poteku regionalne ceste do SM49. Odsek: Belce (SM49) prekanje regionalne ceste (SM62) - pred naseljem Tabre (SM77) Severno od vasi Belca se trasi rahlo lomi v smeri severozahod tako, da poteka izven obstojee trase 35 kv daljnovoda na razdalji približno 40m do lomne toke SM54. Na tem delu trasa preka potok in sotesko Belca in se ponovno vkljui v koridor obstojeega 35 kv daljnovoda v smeri Podkuže do SM 59. Severno od kmetije je izveden rahel lom v smeri severozahod do SM62 kjer se trasa obstojeega DV 35 kv Ukova Kr. Gora usmeri južno in preka regionalno cesto. Od tu naprej se trasa usmeri severno od obstojee reg. ceste kjer se trasi iz južne strani pridruži obstojei DV 20 kv Jesenice - Kranjska Gora (SM66). Od SM66 trasa poteka v skupnem koridorju z 20 kv daljnovodom v minimalni oddaljenosti po težko dostopnem terenu do SM72. Severno od komunalne baze Tabre se trasa rahlo lomi v smeri zahoda kjer se malo pred naseljem Gozd Martuljek (Tabre) zakljui s postavitvijo konnega stebra (SM77), kjer bo nadzemni vod prešel v podzemni vod. Celotna trasa obravnavanega daljnovoda prehaja preko obine Kranjska Gora in je prikazana na priloženih situacijah v merilu 1: in 1: Skupna dolžina obravnavanega nadzemnega voda znaša ca. 10,3 km.

9 5 OSNOVNI TEHNINI PODATKI DALJNOVODA Na osnovi opravljenih analiz podanih v predhodnih poglavjih je idejni projekt daljnovoda zbrana v obliki osnovnih tehninih podatkov: Naziv daljnovoda Napetost Dolžina trase- skupaj Nadzemni vod Obstojei DV RTP Jesenice SM20 (Predor) Novi daljnovod SM20-SM77 Podzemni vod Kablovod SM77 - RTP Kranjska Gora DV 2x 110 kv RTP Jesenice - RTP Kranjska Gora 110kV ca 20,7 km 4,778 km ca 10,3 km ca 5,6 km Vodniki 6 x 243-Al1/39-ST1 (240/40 Al/Fe) Zašitna vrv OPGW z 48 optinimi vlakni, AY/ACS 101/41-10,8 Kabli 110 kv Optini kabel za primer 110 kv 3x XLPE 650 mm2, baker TOSM- 48 vlaken Izolacija Izolatorske verige sestavljene iz kompozitnih izolatorjev. Izolacijski nivo Si123 Stebri jekleni predalni, zašiteni proti koroziji z vroim cinkanjem in barvanjem Tip stebrov dvosistemski, z obliko glave ''DONAVA'' Število stebrov nosilni 33 napenjalni 24 Temelji Ozemljitve 57 kos plitvo temeljenje Tlak vetra 600 N/m 2 Dodatna obtežba Temperaturno obmoje Posebnosti pocinkan valjanec 25 x 4 mm, 4 kraki v obliki zvezde 2, 5 x 0,18 d dan/m -20 C C Prehod v kable na konnem stebru SM77 Obstojei daljnovod od RTP Jesenice do SM20

10 5.1 OPIS NADZEMNEGA VODA Vodniki Predvidena je montaža vodnikov 243-AL1/39-ST1A (Al/Fe 240/40), ki bodo izdelani skladno z zahtevami standarda SIST EN 50182:2002. Vodniki bodo napeti z maksimalno napenjalno napetostjo 8,0 dan/mm 2. Najpomembnejši tehnini podatki za vrv so: - premer vrvi 21,8 mm - prerez 282,5 mm 2 - dolžinska masa vrvi 980,1 kg/km - termini mejni tok 645 A Zašitna vrv Pred neposrednim udarom strele v vodnike bo daljnovod zašiten z eno zašitno vrvjo. Na celotni trasi bo montirana zašitna vrv, katero bo predstavljal samonosilni optini kabel, krajše OPGW. OPGW poleg strelovodne zašite omogoa tudi izvedbo TK povezav preko svetlovodnih vlaken namešenih v sredici kabla. Montiran bo OPGW kabel z 48 optinimi vlakni, (na primer) Ay/ACS 101/41-10,8, ki je bil uporabljen za elektrino kontrolo (izraune). Natanna doloitev tipa OPGW in števila vlaken je predmet rezultata javnega razpisa naronika. Navedeni OPGW je že montiran na 110 kv daljnovodih v slovenskem EES in ima naslednje tehnine podatke: - premer vrvi 16,0 mm - prerez 141,5 mm 2 - dolžinska masa vrvi 586 kg/km - kratkostini tok 10,8 ka/s Izolacija Predvidena je uporaba kompozitnih izolatorjev s pripadajoo obesno opremo. Ker poteka daljnovod po visoki nadmorski višini je potrebno upoštevati korekcijo. Veljavni pravilnik predpisuje poveanje vrednosti iz gornje tabela za faktor 1,075, za n.v. nad 1000 m. Standard IEC71-2 (st.85) predvideva korekcijski faktor za višino 1000 m v velikosti 1,13 in za višino 600 m faktor 1,07. Predlog NNA v splošnem delu standarda upošteva korekcijski faktor ca 1,1. Ker je izbran višji izolacijski nivo se odloimo za poveanje s faktorjem 1,1. Nove zdržne napetosti so tako:

11 Nazivna napetost Zdržna udarna Kratkotrajna zdržna napetost industrijske prenapetost frekvence 110 kv 605 kv 253 kv Stopnja onesnaženosti spada v razred I, s specifino nazivno površinsko razdaljo med fazo in zemljo 16 mm/kv Obesni in spojni material Uporabljen bo obesni in spojni material, ki bo izdelan iz litega kovanega materiala in proti atmosferskim vplivom zašiten z vroim pocinkanjem. Na nosilnih izolatorskih verigah se vodniki vpnejo v gibljive aluminijaste antimagnetne sponke, v napenjalne izolatorske verige se pritrdijo vodniki s kompresijskimi sponkami. Podaljševanje in popravljanje vodnika se izvede s kompresijskimi spojkami. OPGW bo na nosilnih stebrih pritrjen na konico stebra s pomojo nosilne sponke in spiralnega opleta, na napenjalnih stebrih pa se OPGW pritrdi z napenjalnimi spiralami. Spajanje OPGW se izvede v kapastih kabelskih spojkah.

12 5.1.5 Ozemljitve Ozemljitve stebrov bodo izvedene v osnovi v obliki štirih krakov položenih diagonalno na vogalnike stebrov, za ozemljilo pa bo uporabljen pocinkani valjanec 25 x 4 mm. Dolžine ozemljitvenih trakov so omejene na maksimalno dolžino 25 m. Tone dolžine bodo doloene na podlagi meritev ozemljitvene upornosti terena na lokaciji stebrov. Razporeditev položitve ozemljitve je razvidno iz spodnje slike Stebri Nosilno konstrukcijo predmetnega nadzemnega voda, daljnovoda, predstavljajo naslednji jekleni 110 kv dvosistemski stebri, ki so zasnovani na podlagi ocene obtežb in maksimalnih povesov na daljnovod. Predvidena je uporaba treh tipov stebrov (zaradi statinih obtežb in maksimalnih dopustnih povesov), ki so: nosilni stebri z obliko glave "donava": NC63/h napenjalni stebri z obliko glave "donava": ZC61/h napenjalni stebri z obliko glave "donava": ZC62/h

13 Vsi stebri so jeklene, prostorske, predalne konstrukcije pravokotnega oziroma kvadratnega tlorisa. Stebri so predvideni za simetrino obešanje dveh trojk vodnikov in ene zašite vrvi. Višine podane v vzdolžnih profilih so višine od kote centralnega kolika stebra do kote spodnje konzole. Za višino do konice je torej potrebno prišteti še višino glave stebra. V tlorisu so nosilni stebri pravokotnega prereza maksimalno velikosti do 4,1 x 3,0 m ter višine od 12,1 do 24,5 m oziroma za 8,1 m višje do konice stebra. Napenjalni stebri so kvadratnega prereza maksimalne velikosti od 5,2 x 5,2 m, 7 x7 m, ter 5,6 x 5,6 m ter višin 13,2 m do 20,2 m do spodnje konzole stebra. Glave napenjalnih stebrov se gibljeta od 8 m do 10, 5 m. Stebri bodo vroe pocinkani in pobarvani v odtenku, ki bo prilagojen vegetaciji ob trasi. Stebri so prikazani na spodnjih slikah. Slika 1: Nosilni (levo) NC63/h in napenjalni (desno) steber ZC61/h z obliko glave "donava"

14 / Slika 2: Napenjalni ZC62/h in napenjalni steber ZC62/h za prehod v podzemni vod Temelji Stebri bodo predvidoma temeljeni s plitvimi betonskimi temelji: s klasinimi razlenjenimi ali dvojnimi temelji, piramidaste oblike, armiranimi s konstrukcijsko armaturo. Globina temeljenja je od 2,5 do 3,5 m. Pri projektiranju temeljev za stebre bodo upoštevani v nadaljnjem projektiranju: - podatki o vrsti in višini uporabljenih stebrov, - predvidena nosilnost tal Ker daljnovod poteka tudi preko obmoij z velikimi prenimi profili, se bo na teh lokacijah izvedlo prilagoditve temeljenja in nožnih delov stebrov, oziroma poiskalo primerne mikrolokacije stebrov za temeljenje ob zakolibi.

15 5.1.8 Razpored faz Razpored faz bo doloen glede na obstojei fazni razpored daljnovoda DV 2x 110(20) kv RTP Jesenice TP Predor ter pripadajoe razporeditve, ki ga narekuje mehanski prehod vrvi iz ene v drugo dispozicijo (Sod Donava). Doloen bo tudi na podlagi študije pooblašenega izdelovalca EMS (ni del tega projekta), ki bo predpisala najugodnejšo razporeditev faz v prostoru. 5.2 GOZDNI POSEKI, DOSTOPNE POTI IN ELEKTROMAGNETNO SEVANJE V idejnem projektu so navedeni grobi opisi priakovanih vplivov na okolje med gradnjo in v asu obratovanja daljnovoda Gozdni posek Doloitev potrebne širine gozdnih posekov je odvisna od konfiguracije terena oziroma višine vodnikov nad terenom, višine dreves in prenega profila. V našem primeru smo vzeli povpreno višino dreves 25 m. Skladno z zahtevo tehninega pravilnika, mora varnostna oddaljenost od kateregakoli dela drevesa za 110 kv daljnovode znašati najmanj 3 m. Ta mora ostati enaka tudi, e se drevo podre, pri emer se varnostna oddaljenost meri od neodklonjenega vodnika. Širine gozdnih posekov na trasah niso povsod enake, ampak se spreminjajo glede na predhodno omenjene pogoje. Velikost in oblika gozdnega poseka je prikazana na situacijah D E Dostopne poti Dostopne poti so prikazane na situacijah D E V tej fazi so prikazani dostopi, doloeni na podlagi terenskega ogleda in analize situacije in ortofoto posnetka daljnovoda v M 1:5000. Na delih kjer trasa poteka po obstojeem 35 kv koridorju se v najveji možni meri uporabljajo obstojei dostopi do SM. Dostopne poti za izvedbo temeljenja so v fazi idejnega projekta klasificirale v dve obliki. Prva predstavlja utrditev in morebitno razširitev obstojeih poti, v smislu poti širine ca 3.4 m, z odgrnitvijo vrhnjega sloja zemljine in nasutje ca 20 cm tompona. Druga kategorija je izdelava novih poti, prav tako v smislu poti širine ca 3-4 m z nasutjem ca 20 cm tompona. Nekatere lokacije stebrov so izredno težko dostopne, tako da bo pri izdelavi potrebna montaža provizorinih žinic. Postavljanje stebrov se lahko izvede s pomojo helikopterja. V tem primeru bi bilo potrebno doloiti skladiša, montažno, vzletno pristajalne lokacije velikosti ca 100x100m, lahko travnik Elektromagnetno sevanje Mejne vrednosti veliin elektromagnetnega polja v posameznih obmojih naravnega in življenjskega okolja so predpisane z Uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Ur.l. RS 70/96).

16 0 Stopnji varstva pred sevanjem, I. in II., sta doloeni glede na obutljivost posameznega obmoja naravnega ali življenjskega okolja za uinke elektromagnetnega polja, ki jih povzroajo viri sevanja. I. stopnja varstva pred sevanjem velja za I. obmoje, ki potrebuje poveano varstvo pred sevanjem. I. obmoje je obmoje bolnišnic, zdraviliš, okrevališ ter turistinih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji, isto stanovanjsko obmoje, obmoje objektov vzgojnovarstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva, obmoje igriš ter javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, trgovsko-poslovno-stanovanjsko obmoje, ki je hkrati namenjeno bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim, javno središe, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti ter tisti predeli obmoja, namenjenega kmetijski dejavnosti, ki so hkrati namenjeni bivanju (v nadaljnjem besedilu: I. obmoje). II. stopnja varstva pred sevanjem velja za II. obmoje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj mote. II. obmoje je zlasti obmoje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladišni ali servisni dejavnosti ter vsa druga obmoja, ki niso v prejšnjem odstavku doloena kot I. obmoje (v nadaljnjem besedilu: II. obmoje). II. stopnja varstva pred sevanjem velja tudi na površinah, ki so v I. obmoju namenjene javnemu cestnemu ali železniškemu prometu. Na podlagi idejnega projekta bo izdelan izraun in analiza elektromagnetnega sevanja, v katerem bodo opredeljena obmoja sevanja in preverjena razmestitev stebrov. V primeru da bodo podane dodatne zahteve glede lokacije ali višine stebrov se bo le te upoštevalo pri nadaljnji obdelavi projektne dokumentacije. 5.3 PREDHODNI IZRAUNI IN KONTROLE V fazi idejnega projekta so bili izvedeni predhodni izrauni in kontrole, na podlagi katerih je bila nato izvedena razmestitev stebrov in doloena njihova višina. Predhodni elektrini izrauni in kontrole so zajemali izraun povesnih tabel vodnikov in primerjava s povesi, ki jih dopušajo posamezne kombinacije uporabljenih stebrov. Nadalje so napravljeni izrauni dejanskih nategov vrvi v obesiših in primerjani z dopustnimi. Izvedena je kontrola odklonov nosilnih izolatorskih verig, ob predvidenem tlaku vetra, v smislu zagotavljanja zahtevanih varnostnih razdalj na objektu. Te so za atmosferske prenapetosti 90 cm, za napetosti industrijske frekvence pri polnem tlaku vetra pa 30 cm. Izdelana je tudi kontrola varnostnih višin nad križajoimi objekti. Predvidena dolžina nosilnih izolatorskih verig (110 kv) je do 2,1 m.

17 1 5.4 DOPUSTNA KRIŽANJA IN PRIBLIŽEVANJA OBJEKTOM TER PREDVIDENA KRIŽANJA VODOV Poleg podzemnih infrastrukturnih objektov, za katere bo potrebno izdelati posebna strokovna preverjanja ali meritve (plinovodi, TK vodi, vodovodi, SN, in NN vodi), križa 110 kv daljnovod tudi nadzemne infrastrukturne objekte. Varnostni pogoji in zahteve, ki se morajo upoštevati pri posameznem križanju so navedene v PRAVILNIK-u o tehninih normativih za graditev nadzemnih elektroenergetskih vodov z nazivno napetostjo od 1 kv do 400 kv ; Ur.l. SFRJ, št. 65/88 in so navedeni v nadaljevanju. Nekateri nosilci urejanja prostora v smernicah podajajo strožje kriterije od Pravilnika. Te zahteve so smiselno upoštevane v delih, ki imajo zakonsko podlago. Nedostopna mesta - l varnostna višina ne sme biti manjša od 4.0 m - varnostna oddaljenost ne sme biti manjša 3.0 m Vozilom nedostopna mesta - l varnostna višina ne sme biti manjša od 5.0 m - varnostna oddaljenost ne sme biti manjša 4.0 m Vozilom dostopna mesta - l varnostna višina ne sme biti manjša od 6.0 m - varnostna oddaljenost ne sme biti manjša 5.0 m Stavbe - l. 103 do šteje se, da vod križa stavbo tudi, kadar je vodoravna projekcija vodnika v neodklonjenem položaju oddaljena od stavbe manj kot (za vode 110 kv) 5.0 m - minimalna varnostna oddaljenost znaša (nedostopni deli) 3.0 m - minimalna varnostna višina znaša (dostopni deli) 5.0 m - minimalna varnostna oddaljenost znaša (dostopni deli) 4.0 m - minimalna varnostna višina pri odpadu ledu v sosednji razpetini znaša 3.0 m - stavbe, katerih streha je pokrita z vnetljivim materialom: minimalna varnostna višina znaša 12.0 m minimalna varnostna oddaljenost znaša 5.0 m - izolacija mora biti elektrino ojaena, za vod, ki poteka nad stanovanjskimi hišami

18 . in stavbami, v katerih se zadržuje ve ljudi, pa mora biti tudi mehansko ojaena. Naseljeni kraji - l varnostna višina ne sme biti manjša od 7.0 m - izolacija mora biti elektrino ojaena, Gozdovi in drevje - l varnostna oddaljenost od kateregakoli dela drevesa znaša 3.0 m - za vode napetosti 110 kv in ve mora varnostna oddaljenost ostati enaka tudi, kadar se drevo podre, pri emer se varnostna oddaljenost meri od neodklonjenega vodnika, Regionalne in lokalne ceste - l minimalna varnostna višina ne sme biti manjša od 7.0 m - oddaljenost kateregakoli dela stebra od zunanjega roba ceste praviloma ne sme biti manjša od 10 m, v izjemnih primerih pa se lahko zmanjša na 5 m - izolacija mora biti elektrino ojaena, - v križni razpetini je dovoljeno eno podaljševanje na vodnik ali zašitno vrv - kot križanja voda in regionalne ceste praviloma znaša najmanj 20 - kot križanja voda in lokalne ceste ni omejen Naseljeni kraji - l. 130 do varnostna višina ne sme biti manjša od 7.0 m - izolacija mora biti elektrino ojaena, na mestih križanja z ulicami ali cestami pa tudi mehansko ojaena - dopustna napetost vodnikov in zašitnih vrvi se zmanjša na 75% vrednosti, navedenih v tabeli 2 iz 20. lena tega pravilnika - v križni razpetini s cestami se vodniki in zašitne vrvi ne smejo podaljševati, v sosednjih razpetinah pa je dovoljen samo en podaljšek na vodnik oz. zašitno vrv - kot križanja ne sme biti manjši od 30 - e znaša oddaljenost vodoravne projekcije najbližjega neodklonjenega vodnika manj kot 5,0 m, mora biti izolacija mehansko in elektrino ojaena Reke, potoki - l. 141 Varnostna višina voda od najvišjega stanja vode znaša 7,0 m. Izolacija voda mora biti elektrino ojaena.

19 Visokonapetostni vodi - l. 152 do varnostna višina ne sme biti manjša od 2.5 m - varnostna oddaljenost ne sme biti manjša od 1.0 m - varnostne višine in oddaljenosti veljajo tudi tedaj, kadar je na zgornjem vodu dodatno breme na spodnjem pa ga ni, - zgornji vod mora biti elektrino ojaen, - vod višje napetosti praviloma poteka nad vodom nižje napetosti, - najmanjša medsebojna oddaljenost vodnikov vzporednih vodov mora biti enaka oddaljenosti D iz 30.in 32. l.t.n., - pri odklonu vodnika enega voda (drugi miruje) varnostna razdalja ne sme biti manjša od varnostne razdalje, ki velja za višjo napetost oz. ne manj kot 70 cm Nizkonapetostni vodi - l. 155 do varnostna višina ne sme biti manjša od 2.5 m - varnostna višina pri odpadu ledu v sosednji razpetin ne sme biti manjša od 2.0 m - varnostna oddaljenost ne sme biti manjša od 2.0 m - izolacija mora biti elektrino in mehansko ojaena, - normalna dopustna napetost ne sme presegati 1/3 porušitvene trdnosti vrvi, Telekomunikacijski vodi - l. 161 do varnostna višina (za vode od 35 kv do 110 kv) 3.0 m - izolacija mora biti elektrino in mehansko ojaena, - vodnikov in zašitne vrvi v križni razpetini ni dovoljeno podaljševati, - kot križanja praviloma ne sme biti manjši od 45 (30 ), - e elektroenergetski vod nima zašitne vrvi se na drogovih TK vodov, ki so na konceh križne razpetine z VN vodom postavijo strelovodi (spec. upornost do 25Ω), - križna razpetina naj bo praviloma manjša od sosednjih razpetin, - na mestih približevanja mora biti vodoravna oddaljenost med vodniki obeh vodov enaka višini, višjega stebra poveanega za 3.0 m (vodoravna oddaljenost je lahko enaka varnostni višini, e je vod elektrino in mehansko ojaen), - TK kabli položeni v zemljo morajo biti oddaljeni od stebrov najmanj (nazivna napetost 110 kv) 10,0 m, - vodoravna oddaljenost vodnika VN voda od stebra TK voda ne sme biti manjša kot 5.0 m, ta pogoj ni potrebno izpolniti e znaša višinska razlika med najbližjima vodnikoma obeh vodov najmanj 10.0 m, - vodoravna oddaljenost stebra VN voda od najbližjega vodnika TK voda ne sme biti manša od 2.0 m - e prehaja zemeljski TK kabel v prostozrani vod mora znašati razdalja med drogom TK linije in vodnikom VN voda najmanj višina stebra VN voda poveanega za 3.0 m,

20 Izgradnja novih stanovanjskih in gospodarskih objektov je dopustna samo izven predvidenega elektroenergetskega koridorja (varovalnega pasu), to je na oddaljenosti najmanj 15m od osi oziroma ve, e bodo to narekovale varnostne zahteve (zanihani vodnik, elektromagnetno sevanje daljnovoda). V vplivnem obmoju daljnovoda tudi ne bo dovoljeno graditi nadzemnih objektov v katerih se lahko shranjujejo lahko vnetljivi materiali. Skladno s pravilnikom in v skladu s smernicami ter soglasjem lastnika daljnovoda bo možno zgraditi v obmoju daljnovoda nove infrastrukturne objekte, razen zgoraj omenjenih stanovanjskih in gospodarskih objektov ter objektov, ki so predvideni za skladišenja lahko vnetljivih materialov. Ob izgradnji novih in rekonstrukcijah obstojeih objektov morajo biti zagotovljene varnostne zahteve navedene v zgoraj navedenem PRAVILNIK-u in v Uredbi o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju Seznam križanj Javne poti kolovoz kolovoz JP Dovje 10 cesta na Ravne (3x) kolovoz JP Dovje 80 Sedunik JP Belca 24 Žaga - Karavla JP Belca 29 Skladiše Puh JP Dovoz k objektu Belca 29A Gozdna pot Štenge Nizkonapetostni vodi: NN preureditev (ni LIDAR podatka) NN predvidena preureditev (ni LIDAR podatka, ni v geod. nartu) Reke, potoki in odvodniki potok Presušnik odvodnik odvodnik odvodnik potok Mlinca potok Sedunik potok Belca odvodnik odvodnik SM21 SM22 SM27 SM28 SM33 SM34 SM33 SM34 SM40 SM41 SM54 SM55 SM54 SM55 SM54 SM55 SM62 SM63 SM31 SM32 SM34 SM35 SM21 SM22 SM24 SM25 SM28 SM29 SM29 SM30 SM32 SM33 SM40 SM41 SM54 SM55 SM65 - SM66 SM72 - SM73

21 5.4.2 Preureditve križajoih vodov Zaradi gradnje predvidenega daljnovoda bo potrebno preurediti naslednji elektro vod: 1. NN vod, ki ga križamo med SM31 in SM32 je potrebno preurediti. Preureditev se izvede s pokablitvijo v križni razpetini na dolžni ca 70 m pri emer se postavita dva konna lesena droga z možnostjo prehoda v podzemni vod. 6 POSPLOŠEN OPIS DEL Z OCENO STROŠKOV Ocena stroškov je podana na osnovi izkušenj pri gradnji tovrstnih objektov in povprenih norm v gradbeništvu in norm za elektromontažna dela na daljnovodu. V oceni stroškov niso upoštevana rušitvena dela za DV 35 kv Ukova Kranjska Gora. Cene so podane v brez DDV. 1 Gradbena dela za DV v obsegu: - pripravljalna in zakljuna dela - ureditev dostopnih poti - zemeljska dela (izkopi za temelje in ozemljitve, zasipanje, humusiranje, zatravitev) - tesarska dela (opažanje) - betonska dela (armiranje, betoniranje temeljev) - temeljenje (beton, armatura, razpiranje, opažanje) - geodetska zakoliba stebrov - dobava in izdelava ozemljitev ,00 2 Jeklena konstrukcija za DV v obsegu: - izdelava in dobava pocinkane in barvane jeklene konstrukcije - transport - montaža konstrukcij ,00 3 Dobava elektro opreme in elektromontažna dela za DV v obsegu: - nabava in montaža izolatorskih verig z zastavicami - nabava in montaža vodnikov, z uravnavanjem povesov in konnim vpetjem ter izdelavo tok. lokov - nabava in montaža OPGW kabla, z uravnavanjem povesov in konnim vpetjem - nabava in montaža obešalne opreme OPGW kabla - nabava in montaža kablov in pripadajoe opreme - nabava in montaža kabelskih spojk ,00

22 4 Ostali stroški investitorja v obsegu: - pridobivanja projektne in tehnine dokumentacije - elaborati, študije, ekspertna mnenja - stroški vodenja projekta - služnost za stojna mesta in koridor - gozdne poseke - odškodnine za škodo povzroeno med gradnjo - morebitne preureditev obstojeih infrastrukturnih objektov - zašito križanj in podobno - izvedba meritev ,00 Skupaj brez DDV ,00