Letno poroëilo

Σχετικά έγγραφα
Z veë kot zaposlenimi v veë kot 190 dræavah sveta Siemens tvori naπo vsakdanjost. Na vsakem koraku.

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Œlanica skupine HVB Group. Letno poroœilo Bank Austria Creditanstalt Slovenija

STANDARD1 EN EN EN

IZZIVI DRUŽINSKE MEDICINE. U no gradivo zbornik seminarjev

V skupnem poglavju je zdruæeno poslovno poroëilo za Iskro Avtoelektriko, d. d., kot obvladujoëo druæbo in za skupino Iskra Avtoelektrika.

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης Αξίωση αποζημίωσης Έντυπο Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...

CM707. GR Οδηγός χρήσης SLO Uporabniški priročnik CR Korisnički priručnik TR Kullanım Kılavuzu

Tretja vaja iz matematike 1

novice ELEKTRO POUDARKI IZ VSEBINE Interno glasilo Elektra Ljubljana d. d. Leto XI december 2011, πtevilka 4

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

glasilo slovenskega elektrogospodarstva / december 2004

POSODOBITEV TRETJINE PROIZVODNJE ELEKTRI»NE ENERGIJE V SLOVENIJI. Blok 6. Termoelektrarne Šoπtanj MANJ ONESNAŽEVANJA ~ VE» ENERGIJE

Kotne in krožne funkcije

ČHE AVČE. Konzorcij RUDIS MITSUBISHI ELECTRIC SUMITOMO

06 ISPRO Predstavitev novega informacijskega sistema.

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

8. Diskretni LTI sistemi

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

Razvojni kazalniki Raiffeisen Krekove banke

energično v prihodnost

najbolj pomembno distribucijsko 20 kv vozliπëe zgornje Gorenjske

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

Tehnika za življenje SOLUTIONS KTS 560 / KTS 590. Diagnostika ECU z ESI[tronic]

Poslovno glasilo skupine Elektro Gorenjska, št. 4, 24. december 2010, letnik VIII. Glavna tema. Aktualno. Iz Gorenjskih elektrarn

novice ELEKTRO IZ VSEBINE Interno glasilo Elektra Ljubljana d. d. Leto XI poletje 2011, πtevilka 2

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

1. Kaj v računovodskem pristopu pomenita obdelava in zajemanje opredmetenih osnovnih sredstev?

Osnove elektrotehnike uvod

PREDSTAVITEV SPTE SISTEMOV GOSPEJNA IN MERCATOR CELJE

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

Križna elastičnost: relativna sprememba povpraševane količine dobrine X, do katere pride zaradi relativne spremembe

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

Vaje iz predmeta UPRAVLJANJE IN RAVNANJE PODJETJA. 5. vaje 1

Letno poroëilo Letno poroëilo 2006

EKONOMIJA. Mag. Božena Kramar

Letno poroëilo

Ob 50-letnici IMP Klime se zaëenja gradnja inπtituta

moj swatycomet št.1 - junij 2010 LETO I Poštnina plačana pri pošti 2ooo Maribor

4 Narava je zrcalo Ëloveka - zato smo dolæni. Aktualno 8 S smehom do dobrih poslovnih odnosov. Za vsakogar nekaj 38 Vozila na solarni pogon

Novo vodstvo Bloka 6... stran 4 Direktor mag. Simon Tot... stran 12 Dodatna pokojninska renta... stran 27

Pametna mesta za trajnostni razvoj Slovenije in zeleno rast

Nerevidirani konsolidirani računovodski izkazi skupine Krka in nerevidirani računovodski izkazi družbe Krka, d. d., Novo mesto za leto 2016 s

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

NOVICE. junij 2007, πtevilka. Ali si lahko privoπëite slabo Ërtno kodo«ean-13?

bilten Deset let akreditiranja v Sloveniji Slovesno praznovanje 10. obletnice SA Nova izdaja ISO/IEC 17025:2005 Akreditacija medicinskih laboratorijev

novice ELEKTRO IZ VSEBINE Interno glasilo Elektra Ljubljana d. d. Leto XI april 2011, πtevilka 1 Kaj delamo? Organizacijska enota Skupne storitve

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

ΠΡΙΤΣΙΝΑΔΟΡΟΣ ΛΑΔΙΟΥ ΑΕΡΟΣ ΓΙΑ ΠΡΙΤΣΙΝΙΑ M4/M12 ΟΔΗΓΙΕΣ ΧΡΗΣΗΣ - ΑΝΤΑΛΛΑΚΤΙΚΑ

Abanka d.d. Ljubljana

Zanesljiv tehniëni partner

Komuniciranje v podjetjih dobiva Ëedalje veëjo veljavo Energetika med najuspeπnejπimi panogami Stroka zaupa v obnovo HE Moste

Proizvajalna funkcija

UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET SIGNALI I SISTEMI. Zbirka zadataka

1. Trikotniki hitrosti

Stegne niso več zgolj

IspitivaƬe funkcija: 1. Oblast definisanosti funkcije (ili domen funkcije) D f

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE

Logatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013

POSTOPKI GRADENJ VSE ZAHTEVNEJ I RTP KR KO PRESTALA KRITI»NO FAZO NA PREPIHU STALI» O VETERNI ENERGIJI

Direktorica mag. Brigita Šen Kreže

INTELIGENTNO UPRAVLJANJE

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

Izvedba nateëajev za izbor agencije

Revija za digitalno fotografsko izobraæevanje december - januar 2003 /04 letnik 2/3 πt.9 IZVOD JE BREZPLA»EN! Tiskano 20.

UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Katedra za energetsko strojništvo VETRNICA. v 2. v 1 A 2 A 1. Energetski stroji

RUDA. 130 let premogovništva v Šaleški dolini. Zavrtajmo v prihodnost. Razvojni načrt jasna vizija za prihodnjih 10 let. Kdo je zadovoljen s plačo?

3 oktober Nacionalni inπtitut za klimatizacijo, gretje in hlajenje. Certifikat ISO Tomosu. Poletne igre 2002

1. člen (vsebina) 2. člen (pomen izrazov)

ZLATO KOT SESTAVNI DEL PREMOŽENJA

Kazalo. 6 1 Poudarki letnega poroëila. 8 2 Predstavitev Kapitalske druæbe, d. d.

e-fotografija Photokina 2006 Preizkusili smo e-videografija Naravoslovna fotografija PhotoShop CS2-uËilnica

Smo ljudje. Združeno znanje = dobra tehnična rešitev Gradili smo pot energije od Doblarja do Gorice. Evropa potrebuje močnejše prenosno omrežje

intervju: Rajko Dolinšek, direktor agencije Informa Echo predstavljamo: Zero CO 2 agenti v akciji vzpon na Mangart »asopis skupine HSE oktober 2009

2. RAČUNOVODSKE KATEGORIJE IN METODE

Osnovni primer. (Z, +,,, 0, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: množenje je distributivno prema sabiranju

Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II

Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare

Dejavniki ekonomičnosti: potroški poslovnih prvin, cene za enoto poslovnih prvin. Če upoštevamo E = P/O potem še: prodajne cene proizvodov.

PRENAPETOSTNE ZAŠČITE ZA DOM

decembra 2012

Letno poročilo družbe za leto 2005

16 Poročilo o dosežkih leta Izbor ljubljanske kakovosti Stanovanjske enote na Pipanovi let Zavoda za oskrbo na domu XXX

NOVICE EUROPA DONNA ZBIRAMO 80 MILIJONOV TOLARJEV ZA MAMOTOM

PARNA POSTROJENJA ZA KOMBINIRANU PROIZVODNJU ELEKTRIČNE I TOPLINSKE ENERGIJE (ENERGANE)

Revija za digitalno fotografsko izobraæevanje marec - april 2003 letnik 2 πt.5 IZVOD JE BREZPLA»EN! Tiskano izvodov

PROCESIRANJE SIGNALOV

2015 Celje, april 2016

Transcript:

Letno poroëilo 1 9 9 9

2 Siemens d.o.o. Dunajska 22 1511 Ljubljana telefon: (061) 1746 100 telefaks: (061) 1746 135 Tihomir RajliÊ dr. Joerg Aufhammer Vodstvo Romana BogoviË RaËunovodstvo (FRW) Informatika (OI) Metod Meh Boπtjan krab Marketing (UK) Energija Proizvodnja, prenos in distribucija elektriëne energije (KWU, EV) Samo arec Patricija pec (K) Medicina Medicinska tehnika (MED) Tomaæ KavËiË Borut Ogrin (K) Promet Æelezniπka prometna tehnika (VT) Igor Turnπek dr. Joerg Aufhammer (K) Elementi Elektronski sestavni elementi (B) Andrej Majcen dr. Joerg Aufhammer (K) Industrija Avtomatizacija, pogonski sistemi in stikalna tehnika (A&D) Matjaæ Mlinπek Irma Demπar (K) Industrijski inæeniring in tehniëne storitve (ATD) Edo Omejc Irma Demπar (K) TehniËna oprema objektov (SBT) Mak Mekinc Irma Demπar (K) Informacije in komunikacije Informacijski in komunikacijski produkti (ICP) Danijel PetroviË Suzana Burnik (K) Informacijska in komunikacijska omreæja (ICN) Nebojπa JovanoviË dr. Joerg Aufhammer (K) Reπitve in poslovne storitve (SBS) Matevæ SuhaË Patricija pec (K)

3 V S E B I N A Prihodnost oblikujemo skupaj 5 Energija Proizvodnja elektriëne energije (KWU) 6 Prenos in distribucija elektriëne energije (EV) 6 Industrija Avtomatizacija, pogonski sistemi in stikalna tehnika (A&D) 8 Industrijski inæeniring in tehniëne storitve (ATD) 8 TehniËna oprema objektov (SBT) 9 Medicina Medicinska tehnika (MED) 10 Promet Æelezniπka prometna tehnika (VT) 11 Elementi Elektronski sestavni elementi (B) 13 Informacije in komunikacije Informacijski in komunikacijski produkti (ICP) 13 Informacijska in komunikacijska omreæja (ICN) 14 Poslovne storitve (SBS) 15 Revizorsko mnenje 16 Bilanca stanja 17

4 Leto 1999 je bilo za druæbo Siemens AG Avstrija leto strukturnih sprememb. NajveËjih sprememb so bila deleæna podroëja elektronskih sestavnih komponent, hiπnih aparatov ter proizvodnje kablov, na katerih so bili deleæi druæbe Siemens AG Avstrija veëinoma preneseni na druge druæbe (Tyco International Ltd. ter Infineon Technologies Villach AG, Bosch Siemens Hausgeräte GmbH, DATATRAK GmbH). Druæba je poslovno leto konëala z uspehom. Zahvaljujem se vsem sodelavcem in sodelavkam za njihov prispevek ter vsem predstavnikom zaposlenih za konstruktivno sodelovanje. Tako kot prejπnja leta je tudi v letu 1999 poslovanje v dræavah, za katere je odgovorna druæba Siemens AG Avstrija (Slovaπka, Slovenija, Hrvaπka, Bosna in Hercegovina ter Jugoslavija), potekalo zelo uspeπno. Podjetje Siemens, d. o. o., je leta 1999 πe bolj utrdilo svoj poloæaj na trgu. Poleg πtevilk, ki jih boste prebrali v nadaljevanju, velja omeniti πe nekaj veëjih, omembe vrednih projektov podjetja: sodelovanje pri gradnji drugega omreæja GSM, uvedba kartice zdravstvenega zavarovanja ter projekti na podroëju prometne tehnike. Posebej naj omenim dobavo signalnovarnostnih naprav ter vlakov za primestni promet in tovornih vlakov za Slovenske æeleznice. Dr. Heinrich von Pierer Predsednik nadzornega sveta druæbe Siemens AG Avstrija Albert Hochleitner, dipl. ing. Predsednik uprave druæbe Siemens AG Avstrija

P R I H O D N O S T O B L I K U J E M O S K U P A J 5 V sodobnem trænem prostoru ni veë preprosto biti ena najveëjih proizvodnih in storitvenih druæb na svetu. Poslovni svet postaja Ëedalje bolj zapleten, kupci vse bolj zahtevni in tehniëno podkovani, konkurenca pa Ëedalje moënejπa. Siemens deluje v stiëiπëu najsodobnejπih tehnologij za medicinske naprave, proizvodnjo in distribucijo energije, elektronske sestavine, industrijske in prometne sisteme, upravljanje zgradb, gospodinjske aparate, informacijske sisteme in varovanje okolja. Danes zaseda mesto enega vodilnih multinacionalnih elektrokoncernov na svetu. Zaposluje veë kot 400.000 delavcev in deluje v veë kot 190 dræavah po vsem svetu. Njegov uspeh temelji na veë kot 150- letni tradiciji raziskovanja, razvoja, proizvodnje in trænega delovanja. Siemensovo leto 1999 je bilo leto prestrukturiranja in oblikovanja novih ciljev. OdloËili smo se, da bomo v prihajajoëem obdobju veëjo pozornost namenili predvsem elektroenergetiki, industriji, i n f o r- macijam in komunikacijam, prometu, medicinski tehniki, svetlobnim napravam in - deloma - elektronskim Prestrukturirani vstopamo v prihajajoëe poslovno leto elementom. PoveËano investiranje na eni strani pa bo zahtevalo zmanjπanje investicij na drugih podroëjih. Tako bo novi Siemens nekoliko manj vlagal v zaπëitno tehniko, dentalno tehniko, proizvodnjo kablov za visoko napetost, centre informatike in komunikacij, proizvodnjo bakrenih kablov in del elektronskih elementov (Tyco, Infineon). Tovrstno prestrukturiranje bo tako v slovenskem kot svetovnem prostoru pripravilo ustrezne razmere za uresniëevanje jasno zastavljenih ciljev in ukrepov. Siemens ima v Sloveniji πtiri druæbe (Siemens, d. o. o., je le ena od njih), ki skupaj zaposlujejo pribliæno 2000 delavcev. Med uspeπne finanëne rezultate druæbe spadajo tako tudi naπi rezultati, za kar bi se iskreno rad zahvalil vsem svojim oæjim in πirπim sodelavcem. Zavedam se in vesel sem, da prihodnost podjetja oblikujemo skupaj. Direktor Tihomir RajliÊ

6 E N E R G I J A VISOKA NAPETOST ZANESLJIVO IN EKONOMI»NO ElektriËna energija je v danaπnjem Ëasu postala skorajda osnovna æivljenjska dobrina. Naπe reπitve omogoëajo zanesljiv in ekonomiëen dostop do nje, pri Ëemer nam pomagajo naπe izkuπnje, znanje in nenehno izpopolnjevanje. Energijo proizvajamo skupaj: z vaπim sodelovanjem in okolju prijaznimi elektrarnami. PodroËje proizvodnje elektriëne energije (KWU) je æe dlje Ëasa vpeto v slovenski elektroenergetski prostor. Sodelovanje s slovenskimi podjetji za proizvodnjo elektriëne energije poteka na visoki kakovostni ravni. Naπe nove tehnologije so πe posebej uëinkovite v okoljih z zelo strogimi okoljevarstvenimi zahtevami. Nazorna primera sta kombinirana uporaba plinskih turbin iz druæine 2.64.3A in termoelektrarne GUD, ki so ene najëistejπih na svetu. Med paleto veëjih projektov sodijo dobave vse potrebne opreme za zamenjavo toplotnih izmenjevalnikov v jedrski elektrarni Krπko, tesno pa sodelujemo tudi pri posodobitvi Dravskih hidroelektrarn. Dogovori, ki trenutno potekajo za prihodnje projekte, se razvijajo v pozitivni smeri. Letoπnje poslovno leto smo konëali v skladu s priëakovanji in poslovnim naërtom. Najpomembnejπi so bili predvsem projekti s podroëja vodenja elektrarn in zaπëite, ves Ëas pa smo bili usmerjeni tudi v naërte za prihodnje leto. Prenos in distribucija elektriëne energije - zanesljivost in manjπi stroπki Cenejπa in okolju prijaznejπa V oddelku za prenos in elektriëna energija? distribucijo elektriëne energije (EV) smo v zadnjih letih v Sloveniji izpeljali veliko manjπih in veëjih projektov. Naπi primarni sistemi in tehnologija za upravljanje in zaπëito srednje ter visokonapetostnih stikaliπë so danes pojem kakovosti in zanesljivosti.

Energija - 7 Med bogato paleto slovenskih projektov sodijo gradnja Elesovega centra vodenja in dobava ter montaæa 110 kv SF6 izoliranega stikaliπëa v RTP Zlato polje kot prvega distribucijskega stikaliπëa take vrste pri nas. Na podroëju sekundarne tehnike je razvoj πe intenzivnejπi. Postajno vodenje in zaπëita v RTP Labore, zaπëitni releji in sistemi za obraëunske meritve z daljinskim prenosom podatkov so le nekatere od vidnih reπitev te razvojne veje. V slovenskem oddelku je bil lani dohodek od prodaje veëji za veë kot tretjino. Ob tem je treba dodati tudi opustitev proizvodnje energetskih kablov, kadrovske spremembe v oddelku, prvië pa se v poslovnih podatkih pojavlja tudi EV ME (Siemens Metering), ki je nastal z zdruæitvijo Siemensa in Landys Gyra iz vice. Tako je. Siemensove reπitve omogoëajo zanesljiv in ekonomiëen dostop do elektriëne energije. Njihove elektrarne so med najëistejπimi na svetu.

8 I N D U S T R I J A SMER - PRIHODNOST Zavedamo se, da je sodelovanje s partnerjem odloëilnega pomena pri poveëevanju produktivnosti in ekonomiënemu poslovanju podjetja. Skupaj z njim oblikujemo celostne reπitve od avtomatizacije, industrijskega inæeniringa in tehniëne opreme objektov do prometne tehnike in elektronskih sestavnih delov. Optimalna proizvodnja in manjπi stroπki - z roko v roki. Avtomatizacija, pogonski sistemi in stikalna tehnika (A&D) so podroëja, ki jih dobro obvladujemo in tudi nenehno izpopolnjujemo. Æe vrsto let proizvodni in obdelovalni industriji ponujamo uëinkovite naprave, sklope, programe in sisteme za uëinkovito delo. Po meri kupca oblikujemo celostne in integrirane reπitve avtomatizacije v industriji. Lanskoletni rezultati so veë kot zadovoljivi, saj smo na vseh prodajnih poljih presegli poslovni plan, med njimi pa najbolj izstopajo podroëja AS, CD in Ah, ko bi avtomobile poganjal zrak... DS. e posebej smo bili osredotoëeni na promocijo TIA, s katero v letoπnjem letu priëakujemo porast prometa. Kot posebej zanimive bi poudarili izdelke PCS7, S7, Motion Control, stikalno tehniko Sirius in i n s t a l a c i j s k i bus EIB, s katerimi v prihodnosti naërtujemo πe moënejπi prodor na zahteven konkurenëni trg. S partnerjem za podroëje kontrole in nadzora emisije plinov smo tudi v preteklem letu nadaljevali uspeπno sodelovanje. Glede na vse veëjo prisotnost naπih izdelkov v industriji se potrjuje naπ naëin sodel o v a n j a s partnerji, kot tudi direktna prodaja in promocija za konënega kupca.

Industrija - 9 Sejemo celostne reπitve, da bi vaπe tovarne bogato obrodile Industrijski inæeniring in tehniëne storitve (ATD) je oddelek, ki je posebej zanimiv za proizvodna podjetja, saj zagotavlja poln obseg tehniënih storitev za proizvodni obrat med njegovim celotnim investicijskim æivljenjem, od priprave projekta, oblikovanja pogodb in nadzora podizvajalcev do postavitve in vzdræevanja obrata, πolanja zaposlenih in podobno. Tudi v tem oddelku smo v poslovnem letu 1998/99 dosegli viπji promet od planiranega. NaËrtujemo, da bodo rezultati prihodnjega leta viπji, saj so letos prelaganja terminov investicij nekoliko oteæevala nemoten potek poslovanja. NiË laæjega. V Mexico cityju se bodo kmalu vozili prototipi na zraëni pogon. S polno paro naprej. Nak,... nië veë. Zgraditi grad v oblakih nam je izziv. Naπi obseæni koncepti, uëinkoviti sistemi, inovativni izdelki in storitve zagotavljajo visoko raven udobja, varnosti in ekoloπke uëinkovitosti v vseh tipih stavb. Poslovno leto 1998/99 je bilo za oddelek tehniëne opreme objektov (SBT) uspeπno. Sistemi avtomatskega javljanja poæara s Siemensovo opremo v objektih v Mariboru (center za izobraæevanje - Doba), v Hotelu Krka v Strunjanu, KliniËnem centru v Ljubljani (dermatoloπki in gastroloπki oddelek), Domu upokojencev v Trbovljah... so bili letoπnji najveëji konëani projekti. Lanski prevzem podjetij Cerberus in Landis&Staefa, dela πvicarskega koncerna Elektrowat, je v oddelku sicer povzroëil rahle reorganizacijske probleme, vendar se zavedamo, da je to poteza, ki se bo v prihodnosti bogato obrestovala.

10 M E D I C I N A PROGNOZA... IN DIAGNOZA Zagotavljamo vam celovite reπitve zdravstvene oskrbe, ki temeljijo na ekspertnem poznavanju problemov in nenehnem odnosu z zdravstvenimi ordinacijami, bolnicami in univerzitetnimi klinikami. Stroπki zdravljenja in zdravstvene nege so problem, ki ga pozna ves svet. SodelujoËi posamezniki in organizacije morajo storiti vse, da vzdræujejo Ëim manjπe stroπke, kakovostno raven storitev pa ohranjajo na enaki ravni. Uporaba najsodobnejπe medicinske tehnike zdravstvenemu osebju omogoëa hitrejπe in zanesljivejπe odkrivanje bolezni, poleg tega pa ponuja nove reπitve za finanëne teæave v zdravstvu. Naslednji prosim... Spet pri zdravniku? Diagnoza? V prihodnosti ne boste veë ærtve negotovosti. Za to bodo poskrbele naπe napredne tehnoloπke reπitve v medicinski diagnostiki. V zadnjem desetletju smo veliko pozornosti namenili predvsem napravam in sistemom, ki bi sooblikovali uëinkovitejπe in gospodarnejπe zdravstvene storitve. Kot eden glavnih proizvajalcev elektromagnetnih naprav in sistemov na svetu zagotavljamo odliëno razmerje med kakovostjo in ceno, kar nas uvrπëa v razred optimalnih ponudnikov. Siemens si je tudi v Sloveniji æe priboril sloves zanesljivega druæabnika in proizvajalca. Interes zdravstva je najveëji predvsem na podroëju informacijske tehnologije in prenosa ter obdelave slike. Glavni nosilci uspeha so tako πe vedno tehnoloπko napredne reπitve (medicinska diagnostika), ki jih vseskozi izboljπujemo.

11 ÆELEZNI KI PROMET MODERNA ÆELEZNI KA TEHNIKA TUDI V SLOVENIJI Poglavitna skrb oddelka æelezniπka prometna tehnika (VT) je celovita ponudba izdelkov in reπitev, ki so hitro zdruæljivi v zakljuëenih sistemih. Sodobno gospodarstvo in tudi naëin æivljenja silita Ëloveka v vsakodnevne migracije. Æeleznice in æelezniπka omreæja v tem in gospodarskem pogledu zag o - tavljajo πtevilne prednosti. Te so πe posebej izrazite pri prevozu velikih koliëin blaga in prevozu potnikov v prometnih konicah. Æelezniπki promet pa je tudi ekoloπko prijaznejπi. V Siemensu imamo na tem πirokem podroëju dolgoletno tradicijo in veliko izkuπenj. Sodelovanje s slovenskimi podjetji (TVT-Nova,Tegrad, d. d., PAP - Telematika, d. d., Iskra - Sistemi, d. d.) pa nam omogoëa πe boljπo prilagoditev gospodarskim znaëilnostim slovenskega trga in okolja. Slovenske æeleznice posodabljajo vozni park s... da bo æeleznica jutri postala evropska avtocesta? Kako? Z veësistemsko lokomotivo, ki bo lahko vozila po progah z razliënimi elektriënimi in varnostnimi reæimi. sodobnimi primestnimi potniπkimi vlaki in tovornimi vagoni velike prostornine. Z naπim elektronskim sistemom za varno upravljanje in daljinsko vodenje prometa pa posodabljajo proge. V projekt je bila vkljuëena tudi slovenska industrija, kar omogoëa prenos znanja na domaëa podjetja, ki bodo v prihodnosti vzdræevala vlake in gradila nove odseke prog. Omeniti je treba sodelovanje s tovarno TVT - Nova iz Maribora, katerega rezultat je 50 sodobnih dvoosnih vagonov velikega volumna s pomiënimi stranicami. Prav tako uspeπno poteka tudi projekt primestnih elektromotornih potniπkih vlakov EMG 312.

12 E L E M E N T I KAMEN NA KAMEN - PALA»A,... ELEMENT NA ELEMENT... Sodobni polprevodniki in pasivni ter elektromehanski elementi so neizogibni elektronski sestavni elementi (B) za sodobne doseæke informacijske tehnologije, avtomobilske, zabavne in druge elektronike. Naπe podjetje Infineon Technologies (eden vodilnih svetovnih proizvajalcev polprevodnikov) je bilo tudi letos dober partner slovenski telekomunikacijski industriji (Iskratel) in industriji zabavne elektronike (Elektronika Velenje). Tudi pri izbiri in dobavi pasivnih ter drugih komponent smo dobro sodelovali z mnoæico naπih razvojnih in proizvodnih podjetij ter distributerjev. Rezultat medsebojnega sodelovanja so visokokakovostni in træno uëinkoviti izdelki, ki slovenski elektronski industriji omogoëajo enakovredno kosanje na svetovnem konkurenënem Kdaj bom dobil multimedijsko pisarno, ki jo bom lahko vzel na sluæbeno pot? Jutri. Pa ne samo to, jutriπnji poslovni dan bo zaznamovalo pravo omreæno vozilo. Poπta, faks, telefon, medmreæje, osebni raëunalnik... in vaπe poslovanje bodo postali mobilni skupaj z vami. Vstopite prosim! trgu. V lanskem poslovnem letu se je obseg naπe prodaje v primerjavi s prejπnjim letom spet krepko poveëal. Zaupanje, ki nam ga iz leta v leto izkazuje slovenska elektronska industrija, kaæe, da so naπe elektronske komponente in ostale reπitve tudi na slovenskem trgu pojem kakovosti, sodobnosti, uëinkovitosti in konkurenënosti. Ponosni in veseli smo, da lahko skupaj oblikujemo prihodnost.

I N F O R M A C I J E IN KOMUNIKACIJE 13 NAVIDEZNA PRIHODNOST... JE RESNI»NOST Leto 1998 je bilo za celotno druæbo Siemens v znamenju informatike in komunikacij, saj je z oktobrom dobrπen del svojega znanja in proizvodnega potenciala investiral v podroëje informacij in komunikacij. Po novem je podroëje sestavljeno iz treh oddelkov: I&C - produkti, I&C - omreæja ter Siemens Reπitve in poslovne storitve (SBS). Silovit razmah industrijskih in komunikacijskih tehnologij (medmreæje) je povzroëil tudi hiter odgovor konkurenënih podjetij, na katerega smo bili pri Siemensu dobro pripravljeni. Poslovna skupina I&C je za druæbo Siemens izrednega pomena, kar dokazuje veë kot 30 milijard dolarjev letnega prometa in dobrih 110.000 zaposlenih po vsem svetu. S svetom prihodnosti komuniciramo æe danes kar tretjino prihodkov celotnega podjetja. Temeljna usmeritev je tako razvoj in proizvodnja komunikacijskih naprav, med katerimi bi poudarili letoπnjo trikratno rast prodaje aparatov GSM in zavidljivo mesto, ki ga je na slovenskem trgu zasedla druæina digitalnih prenosnih telefonov Gigaset. Druga pomembna veja so raëunalniπki sistemi, katerih rast prodaje je lani za dvakrat presegla rast trga. 1. oktobra 1999 je oddelek ICP postal tudi zastop- Kdaj bomo lahko pozabili svoje vstopno geslo? nik za novonastalo raëunalniπko multinacionalko Fujitsu Siemens Computers. PriËakujemo, da bo to sodelovanje letos pripomoglo do πe viπjih stopenj rasti. Poslovni oddelek informacijskih in komunikacijskih produktov (ICP) je eden nosilnih stebrov Siemensovega podjetja v Sloveniji, saj smo lani realizirali

14 - Informacije in komunikacije Sedanjim in bodoëim generacijam utiramo pot v omreæja Oddelek informacijskih in komunikacijskih omreæij (ICN) ponuja træne reπitve za telefonska in podatkovna omreæja na vseh ravneh, pa naj gre za fiksna ali mobilna omreæja. Tako za podjetja kot za operaterje telekomunikacijskih storitev. Poudarek je predvsem na ponudbi celovitih komunikacijskih reπitev, ki omogoëajo prenos podatkov, govora in slike. Siemens je posodobil in povezal æe veë kot 1000 slovenskih podjetij. Komunikacijski omreæji Slovenskih æeleznic in Mestne obëine Ljubljana sta referenëna projekta takih omreæij. Poleg lastnih projektov smo skupaj z matiënim Siemensom AG udeleæeni pri gradnji omreæja drugega GSM operaterja Simobil. Kmalu.»arobna beseda je biometrija - prstni senzor pa reπitev. Glede na informacije, ki jih bo prejel senzor v vaπi raëunalniπki miπki, bo raëunalnik takoj vedel, ali je v stiku s pravim uporabnikom ali ne. V preteklem letu smo svoj prihodek poveëali za 30 odstotkov in tako dodatno prispevali k uresniëe-vanju Siemensove zgodbe o uspehu, ki jo od oddelka I&C upraviëeno priëakujejo tako njegovi vlagatelji kot zaposleni. Vaπ partner, poslovna reπitev in storitev v svetu informacijske tehnologije.

Informacije in komunikacije - 15 Siemensove Reπitve in poslovne stroritve (SBS) so πe tretja veja zelo obetavnega oddelka Informatike in komunikacij. Hitro naraπëanje storitvene dejavnosti v svetu je omogoëilo, da se je po uspeπnem predlanskem poslovnem letu slovenski oddelek SBS v letu 1998/99 osamosvojil. Uspeπna projekta na podroëju zdravstvenega zavarovanja (Kartica zdravstvenega zavarovanja) in domaëe poslovne reπitve (ILIRIJA) ter kadrovske in tehniëne okrepitve napovedujejo πiritev obsega poslovanja v smeri poslovnega svetovanja (projekta umestitve SAP-a R/3 v okolje podjetja), projektnega vodenja in poslovnih odloëitev. Usmeritev je prihodnost in prihodnost lahko uresniëujemo v sedanjosti le skupaj.

16 R E V I Z O R S K O M N E N J E Siemens se lahko pohvali z dolgoletnim sodelovanjem s slovenskimi podjetji. Dobri odnosi s slovenskim gospodarstvom se kaæejo v naraπëajoëem πtevilu kooperacij, skupnih vlaganj in udeleæb. Siemens je bil med prvimi in je πe danes eden najveëjih tujih investitorjev v Sloveniji. Njegova skupna vlaganja s tovarno Iskratel, d. d., iz Kranja, ki razvija, izdeluje in prodaja najsodobnejπe elektronske telefonske centrale, trajajo æe od leta 1989. Po drugi strani velja omeniti tudi tovarno BHS Hiπni aparati, d. o. o. (razvoj in proizvodnja gospodinjskih in hiπnih aparatov za evropski trg), iz Nazarij, ki je æe od leta 1993 v lasti druæbe Bosch Siemens Hausgeräte GmbH. Pri izdelavi tirnih vozil Siemens æe dolgo tesno sodeluje s tovarno TVT - Nova Maribor. Da bi podjetje poveëalo uëinkovitost dela, izboljπalo izmenjavo informacij in laæje izdelovalo ponudbe, je leta 1992 v Ljubljani ustanovilo lastno podjetje Siemens, d. o. o. Sprva je delovalo bolj predstavniπko, kar pomeni, da je bila njegova glavna naloga predstavljati proizvodni spekter druæbe Siemens AG v Sloveniji in posredovati informacije matiëni hiπi; pridobivanje in obdelava naroëil sta potekali neposredno iz matiëne hiπe. Zavedamo se pomembne vloge sistemskega integratorja, ki je svojim strankam sposoben poleg izdelkov in storitev ponuditi tudi celovite reπitve za posamezne projekte. Uspeh takπne strategije podjetja Siemens, d. o. o., se kaæe v poslovnih rezultatih zadnjih nekaj let. V poslovnem letu 1998/99 smo dosegli promet v viπini 5008 milijonov tolarjev in tako za 26 odstotkov presegli letni naërt. V primerjavi s poslovnim letom 1997/98 se je promet poveëal za 105 odstotkov, v primerjavi z letom 1996/97 pa za 170 odstotkov. Siemens AG in Siemens, d. o. o., sta v lanskem poslovnem letu dosegla skupaj za 17.076 milijonov tolarjev naroëil, kar je 12.142 milijonov tolarjev prihodkov od prodaje blaga na slovenskem trgu. V poslovnem letu 1998/99 smo dosegli za pribliæno 16 milijonov tolarjev Ëistega dobiëka. S tem smo sklenili obdobje uvajanja in zaëeli uspeπen prodor na zahteven slovenski trg. Leta 1995 se je Siemens odloëil, da podruænico v Ljubljani preoblikuje v samostojno prodajno podjetje, ki dela za svoj raëun. Ta odloëitev je bila za Siemens, d. o. o., velikega pomena, saj smo v okviru organizacije Siemens namesto stroπkovnega mesta postali samostojna in odgovorna enota. Preoblikovanje podjetja je potekalo v skladu s poslovno filozofijo in strategijo koncerna. Ta pravi, da se morajo Siemensova podjetja v posameznih dræavah uveljaviti kot samostojne nacinalne, denarno in gospodarsko neodvisne druæbe. Tako naj bi delovanje na slovenskem trgu ne potekalo iz tujine, temveë prek slovenskega podjetja. Podjetje je lokalni partner slovenskega gospodarstva, pri Ëemer naj bi se za celotno vodenje poslovanja uporabili lokalni viri. Gradnja konzorcijev z lokalnimi podjetji in s poddobavitelji bi omogoëila, da bi Ëim veëji del ustvarjene vrednosti ostal v Sloveniji. S takπnim konceptom πe bolj utrjujemo stike s kupci in πe uëinkoviteje oskrbujemo slovenski trg.

17 B I L A N C A BILANCA STANJA 30.9.1999 SREDSTVA STALNA SREDSTVA Neopredmetena dolgoroëna sredstva Opredmetena osnovna sredstva DolgoroËne finanëne naloæbe GIBLJIVA SREDSTVA Zaloge DolgoroËne terjatve iz poslovanja KratkoroËne terjatve iz poslovanja KratkoroËne finanëne naloæbe Denarna sredstva Aktivne Ëasovne razmejitve OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV KAPITAL Osnovni kapital Preneseni Ëisti dobiëek/izguba prejπnjih let Revalorizacijski popravek kapitala Nerazdeljeni Ëisti dobiëek poslovnega leta DOLGORO»NE REZERVACIJE DOLGORO»NE OBVEZNOSTI IZ FINANCIRANJA DOLGORO»NE OBVEZNOSTI IZ POSLOVANJA KRATKORO»NE OBVEZNOSTI IZ POSLOVANJA PASIVNE»ASOVNE RAZMEJITVE 30.9.1999 2.862.652 155.962 6.406 126.317 23.239 2.706.690 451.957 70.669 2.074.956 18.895 80.105 10.108 2.862.652 276.565 323.228-163.262 100.634 15.965 19.600 415.940 0 2.057.465 93.082 v 000 SIT 30.9.1998 1.668.060 121.094 4.993 87.334 28.767 1.546.966 326.584 53.130 1.045.339 7.994 44.897 69.022 1.668.060 242.913 323.228-157.801 82.947-5.461 0 0 170.531 1.234.524 20.092

18 - Bilanca IZKAZ USPEHA ZA LETO 1998/99»isti prihodki iz prodaje Nabavna vrednost ali proizvajalni stroπki prodanih koliëin KOSMATI DOBI»EK IZ PRODAJE Stroπki prodaje Stroπki uprave DOBI»EK/IZGUBA IZ POSLOVANJA Prihodki od financiranja Odhodki financiranja IZGUBA IZ REDNEGA DELOVANJA Izredni prihodki Izredni odhodki CELOTNI DOBI»EK/IZGUBA Davek iz dobiëka»isti DOBI»EK/IZGUBA POSLOVNEGA LETA 1998/99 5.008.548-3.510.021 1.498.527-1.202.159-202.630 93.738 41.064-146.527-11.725 53.330-25.640 15.965 0 15.965 v 000 SIT 1997/98 2.437.136-1.718.448 718.688-645.933-89.784-17.029 50.169-54.057-20.917 42.726-27.270-5.461 0-5.461

19 Siemens d.o.o. Dunajska 22 1511 Ljubljana telefon: (061) 1746 100 telefaks: (061) 1746 135 Medicina (MED) Tel: (061) 1746 107 Faks: (061) 1746 136 Proizvodnja elektriëne energije (KWU) Tel: (061) 1746 112 Faks: (061) 1746 135 Prenos in distribucija elektriëne energije (EV) Tel: (061) 1746 116 Faks: (061) 1746 138 Avtomatizacija, pogonski sistemi in stikalna tehnika (A&D) Tel: (061) 1746 152 Faks: (061) 1746 138 Industrijski inæeniring in tehniëne storitve (ATD) Tel: (061) 1746 117 Faks: (061) 1746 135 TehniËna oprema objektov (SBT) Tel: (061) 1746 122 Faks: (061) 1746 135 Æelezniπka prometna tehnika (VT) Tel: (061) 1746 113 Faks: (061) 1746 135 Elektronski sestavni elementi (B) Tel: (061) 1746 114 Faks: (061) 1746 137 Informacijski in komunikacijski produkti (ICP) Tel: (061) 1746 211 Faks: (061) 1746 205 Informacijska in komunikacijska omreæja (ICN) Tel: (061) 1746 303 Faks: (061) 1746 137 Poslovne storitve (SBS) Tel: (061) 1746 221 Faks: (061) 1746 222 Produkcija Formitas, februar 2000 Tisk Tiskarna Æbogar, Begunje