Ni videti, da bi imel povpreëen dan obiëajnega Ëloveka veliko opraviti s korporacijo, kakrπna je Siemens. ZaËne se s kuhanjem kave, urejanjem v kopalnici, odhodom v sluæbo - z avtom, vlakom ali avtobusom. V okviru delovnika je morda πe najpogosteje moæno sreëati Siemensove izdelke, na primer mobilni telefon ali prenosni raëunalnik. Kasneje je takih sreëanj morda manj. Denimo, da si v istem dnevu sledijo obisk pri zdravniku na preventivnem pregledu, drobni opravki na poπti, sprostitev pred televizijskim sprejemnikom. SimboliËen zakljuëek dneva je obiëajno pritisk na stikalo, s katerim zveëer ugasnemo luë. Res - na prvi pogled nimajo takπni rutinski opravki in vsakdanje æivljenje nobene zveze s Siemensom. Samo na prvi pogled. V resnici pa je praktiëno v vseh predmetih, ki jih sreëujemo in uporabljamo v vsakdanjem æivljenju, nekaj Siemensovega, tudi Ëe izdelek ne nosi Siemensovega podpisa. ZaËnimo pri stvareh, ki so skorajda eksistencialnega pomena, kot je elektriëna energija. Njeni proizvajalci uporabljajo Siemensovo tehnologijo. V avtomobilu - ne glede na to, kateri model je - je v elektriënih elementih gotovo kakπen Siemensov del. Posoda za kuhanje kave je priπla iz tovarne, kjer je Siemens morda dobavil pogonski sistem. V zdravniπkih ambulantah in bolniπnicah uporabljajo æivljenjsko nujne Siemensove izdelke. Poπiljanje pisma po navadni poπti je morda podprto z logistiëno tehniko, ki jo proizvaja Siemens. In πe bi lahko naπtevali. Z veë kot 480.000 zaposlenimi v veë kot 190 dræavah sveta Siemens tvori naπo vsakdanjost. Na vsakem koraku.
V O D S T V O Tihomir RajliÊ Borut Ogrin INFORMATIKA IN KOMUNIKACIJE Omreæja, produkti in reπitve (IC) Danijel PetroviË Suzana Burnik V S E B I N A Uvodni nagovor direktorja Tihomirja RajliÊa I n d u s t r i j a Informatika in komunikacije M e d i c i n a Prometna tehnika E l e m e n t i E n e r g i j a Æivimo v Sloveniji Revizijsko mnenje Bilanca stanja 5 7 9 11 13 15 17 19 20 I N D U S T R I J A Avtomatizacija, pogonski sistemi in stikalna tehnika (A&D) Matjaæ Mlinπek Irma Demπar Industrijske reπitve in storitve (I&S) Jure tangl Nataπa Boncelj M E D I C I N A Medicinska tehnika (MED) Gregor Gantar Borut Ogrin PROMETNA TEHNIKA Prometna tehnika (TS) Igor Turnπek Nataπa Boncelj SIEMENS DEMATIC Elektronski sestavni elementi in logistiëna tehnika (SD) Andrej Majcen Zdenka Oroæen - Bertoncelj E N E R G I J A Proizvodnja elektriëne energije (PG) Marko PetkoviË Zdenka Oroæen - Bertoncelj Prenos in distribucija elektriëne energije (PTD) Samo arec Zdenka Oroæen - Bertoncelj FINANCE IN RA»UNOVODSTVO (CF) Romana BogoviË INFORMATIKA (CIO) Metod Meh MARKETING (CC) Boπtjan krab
Dr. Heinrich v. Pierer Predsednik uprave Siemens AG - München - Berlin Okvirni gospodarski pogoji za naπe poslovanje so se v letu 2001 iz Ëetrtletja v Ëetrtletje slabπali. Globoke sledi je najprej zapustil temeljni strukturni preobrat v informacijski in komunikacijski tehniki. Prehod k tretji generaciji mobilnih telefonov - povezan z visokimi stroπki licence - ter uvajanje tehnologij, ki bazirajo na internetnem protokolu, znatno vplivata na finanëno moë naπih strank. Ta razvoj, specifiëen za panogo, je dodatno okrepil svetovni zastoj konjunkture. Svoje dodajajo neposredne in posredne posledice straπnih teroristiënih napadov v New Yorku in Washingtonu. Potreba po ukrepih je ogromna. Kakorkoli, prepriëani smo, da smo naπli pravilne koncepte in da bomo po uvedbi le-teh moënejπi kot prej. Poslovno leto 2001 smo zaëeli s priëakovanjem, da lahko nadaljujemo z vrhunskimi doseæki preteklega leta. V prvih dveh Ëetrtletjih nam je to vsekakor uspelo. Od tretjega Ëetrtletja naprej pa so izjemne doseæke prekrili nujni ukrepi prestrukturiranja in operativni stroπki - zlasti na podroëju Informatika in komunikacije ter pri Infineon Technologies AG. Posledica tega je, da je bil zadnji letni preseæek razloëno pod vrednostjo preteklega leta. V decembru 2000 smo za vsako podroëje doloëili cilje, ki naj bi bili doseæeni v poslovnem letu 2003. In vsa naπa prizadevanja so usmerjena v doseganje teh ciljev. Najvaænejπih pet podroëij ukrepov smo zbrali pod naslovom Operacija 2003. NajveËjo prioriteto ima izvajanje programov za stopnjevanje donosnosti na delovnem podroëju Informatika in komunikacije. VkljuËitev druæb Dematic in VDO, prevzetih od Mannesmann Atecs, dobro napreduje. Siemens Dematic in Siemens VDO Automotive sta definirala programe prestrukturiranja in integracije ter jih zaëela izvajati. Tretje podroëje ukrepov zadeva naπe poslovanje v US. Interna rast in akvizicije so privedle do tega, da sedaj tam dosegamo viπji obseg poslovanja kot na naπem nemπkem træiπëu. Albert Hochleitner Predsednik uprave Siemens AG Avstrija Rezultat Siemensa v Sloveniji je nad naërtovanimi priëakovanji. S pribliæno enakim πtevilom zaposlenih je Siemens, d.o.o. v preteklem letu lahko dosegel promet 121,4 mio EUR. K rezultatu je zlasti doprineslo podroëje ICM, ki je svoj prihodek poveëalo za kar 7-krat. Poleg tega so k poslovnemu uspehu v znatni meri prispevala podroëja I&S, A&D, PG, PTD in MED. Z naroëili bolniπnic v Mariboru, empetru, Golniku in Izoli ter KliniËnega centra v Ljubljani je lahko MED zakljuëil najuspeπnejπe poslovno leto doslej. Druga naroëila so s podroëja PG in PTD: za Elektro Krπko do sedaj najteæji transformator v Sloveniji in za transformatorsko postajo BeriËevo obnovitev sekundarne opreme. Med instrumenti naπega programa top+ ima poleg menedæmenta inovacij in kakovosti trenutno pred vsemi najveëjo prednost menedæment dobiëka. Na Ëetrtem podroëju ukrepov Operacije 2003 smo se osredotoëili na to, da reduciramo kapital, ki je vezan v poslu, in izboljπamo prosti pretok denarja. To je æe v kratkoroënem obdobju pokazalo vidne uspehe. V Ëetrtem Ëetrtletju preteklega poslovnega leta se je naπa likvidnost bistveno izboljπala. In konëno gre tudi za to, da zniæamo stroπke centrale svojega podjetja. V poslovnem letu 2002 naj bi prihranili pribliæno 15 odstotkov. Nadaljnji korak za prihranek najmanj takπne vrednosti bo sledil v letu 2003. Uredili smo vse potrebno, da se podobni ukrepi izvedejo tudi pri centralah poslovodnih enot in regionalnih druæb. Tudi v letu 2001 smo svojo pot nadaljevali pod geslom Nova ekonomija s substanco. VkljuËevanje naπe interne verige ustvarjalcev vrednosti v elektronsko omreæje in njeno povezovanje z naπimi kupci, dobavitelji in partnerji lepo napredujeta. Strukturne prelomnice v informacijski in komunikacijski tehniki so pahnile mnoge konkurente v eksistenëno krizo. Siemens je za to - s svojimi kompetencami na veë delovnih podroëjih elektrotehnike in elektronike - manj dovzeten. Velike zahteve sodobnosti potrjujejo, da imamo s svojim πirokim poslovnim portfeljem najboljπe pogoje, da premagamo gospodarske krize in ostanemo uspeπni; v dobro naπih strank, naπih delniëarjev in naπih sodelavcev. Pokazali bomo, da bomo na koncu vsega te prednosti spet pretvorili v ustrezne rezultate.. SOSVET SIEMENS, d.o.o. Wolfgang Hirzi - predsednik Dietmar Appeltauer - Ëlan Werner Beier - Ëlan Christian Knie - Ëlan
Tihomir RajliË D i r e k t o r Danes so nekatere multinacionalke moënejπe in pomembnejπe kot majhne dræave. Njihova moë in pomembnost se ne kaæeta samo v πtevilkah - v letnem prometu, ki presega bruto nacionalni proizvod majhnih dræav; πtevilu zaposlenih, ki je bistveno veëje kot ena generacija πolajoëih se otrok; dobiëku, ki ga je mogoëe primerjati z letnim dræavnim proraëunom. e veëjo pozornost vzbuja vseprisotnost v vsakdanjem æivljenju ljudi: bodisi v obliki skorajda popolne zasedbe javnega prostora bodisi v dejstvu, da se mnogim izdelkom ali storitvam multinacionalk praktiëno ni mogoëe izogniti. Kolikπno vlogo igra posamezen trg v strukturi nekega gospodarskega velikana, je drugo vpraπanje. Za Siemens je odgovor na to vpraπanje preprost. Ne glede na fiziëno majhnost je Slovenija bistveni del Siemensa. Ni samo πe en majhen srednjeevropski trg, ki ga je sicer treba imeti na zemljevidu, vendar od njega nihëe ne priëakuje, da bo prav glasno uveljavljal svojo voljo in veliko prispeval k strateπkim odloëitvam. Prav tako Slovenija za Siemens ni samo πe ena izmed tranzicijskih dræav, kamor je treba vstopiti samo zato, da ne bodo tega prej naredili tekmeci. Slovenija je komplementarni trg, ki lahko tudi velikanu, kakrπen je Siemens, marsikaj ponudi. Dobre kadre, varnost naloæb, potencial za rast in dobro povezavo k drugim dræavam. Kaj pa lahko Siemens ponudi Sloveniji - razen seveda svojih produktov? Na tem mestu bi lahko govoril o marsiëem - denimo o vpetosti v lokalno okolje, novih delovnih mestih, moænostih izobraæevanja, prilivu znanja, sponzorstvu in donatorstvu. Vse to je mogoëe povedati krajπe - z besedama prijateljstvo in nesebiënost. Kaj ta dva razmeroma abstraktna izraza v resnici pomenita? To, da svojim kupcem, ki imajo problem, ne ponujamo le reπitve za danes in jutri, temveë razmiπljamo o njihovih dolgoroënih koristih - na podroëju mobilnih telekomunikacij se zdi pojutriπnjem zelo oddaljen pojem, na podroëju avtomatike, medicine, prometne tehnike pa je bistveno, da ima kupec opremo, ki bo vzdræala in omogoëala razvoj. Da znanje (ki ga v korporaciji ni malo) delimo ne le s kupci, temveë tudi z dobavitelji, zunanjimi sodelavci, inæenirji, domaëimi podjetji. Da raje odklonimo posel, kot pa ponudimo zgolj poloviëno reπitev. Da se do okolja obnaπamo odgovorno in razumemo njegove potrebe. Ali je torej Siemens podoben velikanu, kakrπnega sem nakazal v prvem odstavku?»e bi ga oznaëevale zgolj πtevilke, bi bil odgovor na to vpraπanje morda celo pritrdilen. Ker pa πtevilke nikoli niso bile dovolj za opisovanje stanja stvari, tudi Siemens ni samo πe ena velika multinacionalka in Siemens Slovenija ni samo njena podaljπana roka. Je mnogo veë - partner, ki se zaveda odgovornosti do okolja, v katerem æivi. 5
SAMOUMEVNA POPOLNOST»e bi izvajali javnomnenjsko raziskavo in bi zastavili πirokemu krogu ljudi vpraπanje, katera panoga najbolj vpliva na razvoj in ustroj svetovnega gospodarstva, bi se verjetno vsaj med prvimi petimi pojavile informacijske in komunikacijske tehnologije. NiË nenavadnega. V zadnjih letih doæivljajo skokovito rast. Produkti postajajo nepogreπljivi - ne le v æivljenjih ljudi, tudi v delovanju podjetij igrajo pomembno vlogo. Brez ustreznih komunikacij je organizacija odrezana od sveta, bolje reëeno: od globalne vasi. Brez informacijske podpore je podjetje s sicer dobrimi izdelki povsem nekonkurenëno. Brez mobilnika si danes pribliæno polovica prebivalcev razvitega sveta ne zna predstavljati æivljenja. Internet je nekaj samoumevnega æe za predπolske otroke. NiË Ëudnega torej, da mnogi dojemajo informacijske in komunikacijske tehnologije kot nekakπno kraljico gospodarskih panog. Razlog za to pa gotovo ni v tehniki sami. Tehnika brez vsebine je tehnika brez vrednosti. Mobilnik je sicer tehniëno sofisticirana naprava, ampak sam po sebi nië plemenitega. Plemenita je funkcija, ki jo opravlja - da namreë omogoëa k o m u n i k a c i j o kjerkoli in kadarkoli. Prenosni raëunalnik se zdi kar pomemben tehnoloπki doseæek: toliko zmogljivosti in funkcij je vsebovanih v razmeroma majhni in tanki napravi. Lepo in prav, vendar pa je tudi najzmogljivejπi notesnik brez vrednosti, Ëe nima mreæne kartice, ki zopet omogoëa - povezovanje. Tehnologija, ki podpira eno od osnovnih Ëlovekovih potreb - potrebo po druæenju in povezovanju, enostavno mora biti uspeπna. Podjetje, ki to potrebo razume in ki na prvo mesto ne postavlja tehnike per se, temveë njeno funkcijo, prav tako. Informatika in komunikacije Danijel PetroviË Siemens je edini na svetu, ki zdruæuje vrhunska znanja na podroëju treh fundamentalnih tehnologij: omreæij, produktov ter reπitev za elektronsko in mobilno poslovanje. Ta edinstvena kombinacija nam omogoëa, da vsem svojim strankam na enem mestu ponudimo celovito ponudbo. Poslovnim uporabnikom z inovativnimi poslovnimi reπitvami in storitvami zagotavljamo laæjo komunikacijo in uëinkovitejπe poslovanje. Naπa glasovna, podatkovna in video komunikacijska oprema pa zadovoljuje tudi vse potrebe rezidenënih uporabnikov.
Doseæki v letu 2001: Prihodek v letu 2001 smo v primerjavi z letom pred tem poveëali za kar 7-krat. S tem je prihodek podroëja IC v preteklem letu predstavljal veë kot 60 odstotkov celotnega prihodka Siemensa v Sloveniji. Uspeπno smo zakljuëili projekte na podroëju infromacijskih tehnologij na trgih v Bosni in Hercegovini ter Makedoniji. ZaËeli smo vzpostavljati nove prodajne kanale na trgih na Kosovu in v»rni Gori. Izzivi v letu 2002: Po velikem uspehu v letu 2001 priëakujemo, da se bodo v letu 2002 trendi prodaje mobilnih in ISDN paketov umirili, zato je naπ cilj na tem podroëju predvsem ohranitev dosedanjega obsega prodaje. Ponudili bomo celovite reπitve prenosa govora in podatkov, razvite posebej za majhna in srednje velika podjetja. Z novimi komunikacijskimi in prodajnimi akcijami bomo utrdili in poveëali prepoznavnost blagovne znamke Fujitsu Siemens v S l o v e n i j i. 7
Industrija Matjaæ Mlinπek V S A K D A N J A I Z J E M N O S T So panoge, kjer potroπniki neposredno Ëutimo koristi nekega izdelka. Denimo: farmacija, prehrambena industrija, gospodinjski aparati, avtomobili, pohiπtvo... Vzamemo zdravilo in se poëutimo bolje. Uporabimo meπalnik in si prihranimo Ëas pri pripravi jedi. Sedemo v avto in smo æe v nekaj minutah brez velikega napora na svojem cilju. V naslonjaëu se sproπëamo po napornem dnevu. In πe bi lahko naπtevali. Pravzaprav so vsi πirokopotroπni izdelki nekako samoumevni. Kupimo jih in uporabljamo, ne da bi se ob tem prav dosti ukvarjali z mislijo, kaj je v ozadju njihove izdelave. Brez njih si ne znamo predstavljati æivljenja, pa vendar to opazimo obiëajno πele takrat, ko jih nimamo pri roki.»e bi se poglobili vase, bi morda priπli tudi do ugotovitve, da o izdelkih niti ne razmiπljamo; ko kupimo izdelek, pravzaprav kupimo korist, ki nam jo prinaπa. Na nek naëin si kupujemo lepπe in udobnejπe æivljenje. Do tega, da izdelki nastanejo in najdejo svoj prostor v naπih æivljenjih, pa je dolga in zapletena pot. Lahko bi tudi rekli, da je v ozadju industrija. Da iz kosa ploëevine nastane avtomobilska karoserija in iz veë tisoë delov avtomobil, ki nam omogoëa, da na svoj cilj pridemo hitro in brez telesnih naporov, je potreben tehnoloπki proces, ki ga vodijo avtomatizirani sistemi. Siemens je na podroëju industrijskih reπitev vodilna korporacija - tudi zato, ker razumemo in reπujemo probleme svojih kupcev. Siemens ima moëno bazo znanja, izdelkov in reπitev, ki jih nenehno uvajamo v slovensko industrijo. S tem omogoëamo slovenskim podjetjem in svojim partnerjem dostop do kakovostnih reπitev, ki pomenijo optimatizacijo proizvodnje, zmanjπevanje stroπkov in viπjo stopnjo avtomatizacije. Slovenskim gospodarskim druæbam pomagamo odpirati vrata na svetovni trg, saj se z naπimi reπitvami uspeπneje postavljajo ob bok tamkajπnjim k o n k u r e n t o m. Jure tangl Naπ namen je, da kupcem ne nudimo zgolj izdelkov, paë pa tudi svoje znanje za oblikovanje celovitih reπitev. To preprosto pomeni, da kupcu svetujemo in ga nauëimo, kako naj naπ izdelek najbolj optimalno izkoristi oziroma lahko veë naπih izdelkov poveæe v celovit in Ëimbolj uëinkovit sistem. S tem izpolnjujemo tudi svoja prizadevanja, da bi Siemensovo znanje prenesli na slovenske strokovnjake.
Doseæki v letu 2001: V Avtomatizaciji, pogonski in stikalni tehniki smo skupaj s partnerji kot tudi konënimi kupci uspeπno nadaljevali avtomatizacijo v svojem gospodarstvu: od proizvodnje strojev, proizvodnih linij, avtomatizacij tovarn pa vse do ekologije. V Cinkarni Celje in Dravskih elektrarnah smo zaëeli z uvajanjem sistema za procesno vodenje PCS7. Gre za nov pristop pri reπevanju procesnega vodenja, za katerega so znaëilni tehnoloπki pogled, enotno podprta podatkovna baza ter poenoteno programiranje in konfiguriranje, ki omogoëajo optimiranje vseh stroπkov in laæje naërtovanje. Uspeπno smo opravili rekonstrukcijo papirnega stroja v Papirnici GoriËane. Razπirili smo ponudbo na podroëjih avtomatizacije v industriji ter podatkovnih povezav, s Ëimer smo utrdili svoj edinstven in inovativen koncept Totally Integrated Automation. ZaËeli smo uvajati πtevilne nove strategije, med njimi tudi nove module za elektronsko poslovanje, in razvili koncept Totally Integrated Power (TIP); koncept inteligentnega ravnanja z energijo, ki omogoëa do 25-odstotni prihranek elektriëne energije v segmentu avtomatizacije proizvodnje. Razπirili smo dejavnosti podroëja Industrijske reπitve in storitve. Tu nadaljujemo svojo vizijo: ponujamo vedno bolj zapletene reπitve za slovensko industrijo. Naπ namen je, da kupcem nudimo svoje znanje, storitve in celovite reπitve. Dobro so stekli tudi prvi pogovori za projekte v jeseniπki æelezarni Acroni in krπki papirnici Vipap. Izzivi v letu 2002: Oblikovali bomo usposobljeno ekipo slovenskih inæenirjev, ki bodo locirani v Sloveniji in tako vedno na razpolago za pomoë in svetovanje naπim kupcem. ZaËeli bomo z uvajanjem elektronskega poslovanja za svoje kupce; tako na podroëju predprodajnih (e-izobraæevanje itd.), prodajnih (e-nakupi itd.) kot poprodajnih (servisi, dobava rezervnih delov) aktivnosti. S svojimi reπitvami in podporo slovenskim podjetjem bomo omogoëili optimizacijo njihovega poslovanja ter s tem zagotovili podlago za konkurenëne prednosti na zahtevnih svetovnih trgih. 9
NOSTALGIJA PRIHODNOSTI Leto 2001 je prvo leto novega tisoëletja, zaznamovano s Ëlovekovo æeljo po zlitju navideznih nasprotij - visoke znanosti in njenih aplikacij, se pravi vrhunske tehnologije na eni strani ter hedonistiëne, nostalgiëne æelje po vrnitvi v otroπtvo na drugi. Se spominjate vlakov? Tistega vznemirljivega priëakovanja, drdranja koles, sprevodnika, ki je odπëipnil karto? Pri vlakih je pomembno samo eno vpraπanje: kako zdruæiti hiter, enostaven in cenovno sprejemljiv prevoz z iracionalnimi, romantiënimi obëutji. Prvi potnika prepriëa, da voænjo z vlakom preizkusi, druga pa, da v vlaku tudi ostane. Siemensovi vlaki Desiro, ki jih uporabljajo Slovenske æeleznice, so hitri, varni, udobni in okolju prijazni. TehniËne reπitve odraæajo Siemensovo uëinkovitost in ekoloπko usmerjenost. Oblikovanje in zasnova notranje opreme je sledila enemu samemu cilju - sproπëenemu in prijetnemu poëutju potnikov. Za potovanje pa popoln vlak ni dovolj. Tudi pot mora biti popolna. Zato Siemens slovenske æelezniπke proge opremlja z najsodobnejπimi signalnovarnostnimi napravami, ki predstavljajo velik napredek na podroëju modernizacije centralnega vodenja æelezniπkega prometa v Sloveniji. In ko so Slovenske æeleznice za sodelovanje izbrale Siemens, so s tem spodbudile tudi slovensko industrijo, s katero ima Siemens odliëne partnerske odnose, πe posebej na podroëju montaæe vlakov in na podroëju signalnovarnostnih naprav. Zdruæitev prihodnosti in preteklosti - racionalnega in romantiënega - je torej mogoëa: novi vlaki so tu in zibljejo potnike v prijeten, spominov poln dremeæ na slovenskih progah. Siemensovo miselnost najlepπe potrjujejo prav potniki, ki sprejemajo vlake z oëitnim navduπenjem - vedno veë jih je in vedno raje se vozijo! Prometna tehnika Igor Turnπek Siemensovi vlaki so poveëali kakovost potovanja Slovencev, saj se je po uvedbi novih vlakov Desiro πtevilo potnikov na slovenskih æeleznicah v preteklem letu p o v e Ë a l o.
Doseæki v letu 2001: Slovenske æeleznice so prevzele 22 od skupno 30 kupljenih (nakup je bil opravljen v letu 2000) primestnih elektromotornih potniπkih vlakov druæine Desiro. Postali smo veëinski lastnik v tovarni TVT Nova, ki se ukvarja s sestavo vlakov. Nadaljevali smo odliëno sodelovanje s podjetji Tegrad, PAP in Iskra na podroëju signalnovarnostnih naprav. Nadaljevali smo z uvajanjem elektronskih signalnovarnostnih naprav: delovati so zaëele naprave na progi Murska Sobota - Hodoπ, nadaljevala se je gradnja naprav na progi Ljubljana - Seæana. S tem so Slovenske æeleznice storile pomemben korak k centralnemu vodenju in upravljanju æelezniπkega prometa v Sloveniji; ko bo z elektronskimi signalnovarnostnimi napravami opremljena celotna slovenska æelezniπka mreæa, bo ves æelezniπki promet lahko voden iz enega centra. Izzivi v letu 2002: Pridobiti naroëilo veësistemskih elektrolokomotiv, ki jih Slovenske æeleznice nameravajo naroëiti Pridobiti naroëilo za opremo novih odsekov æelezniπke proge z elektronskimi signalnovarnostnimi napravami. Slovenskim partnerjem podrobneje predstaviti Siemensove doseæke na podroëju novih tehnologij ETCS (evropski sistem vodenja vlakov) in GSM-R (mobilna telefonija, namenjena vodenju vlakov). 1 1
OBI»AJNI»UDEÆ Pacient zaupa zdravniku. Mora zaupati, saj je to eden od temeljnih pogojev za uspeπno zdravljenje. Zdravnik pa mora biti vreden pacientovega zaupanja. Vrhunsko znanje, najboljπa usposobljenost, leta uëenja in izkuπenj. Ter vrhunska tehnologija, ki mu je na voljo in jo zna u p o r a b i t i. Dejstvo: slovenska medicina je v svetovnem vrhu. Doseæki slovenskih kardiologov, kirurgov, onkologov in drugih prinaπajo svetovna priznanja. Dejstvo: Siemensova medicinska tehnologija je v svetovnem vrhu. DiagnostiËni aparati, naprave za obsevanja, slikanja, odkrivanja in zdravljenja so stroji, ki omogoëajo posege, katerih rezultati mejijo na Ëudeæ. To slovenski zdravniki dobro vedo. Pri posodabljanju opreme praviloma posegajo po Siemensovih reπitvah. Zakaj? Vrhunska tehnologija in znanstveni doseæki niso izkljuëno Siemensova last. Kaj torej loëi Siemens od drugih ponudnikov; zaradi Ëesa izstopa? Odgovor je preprost - zaupanje. Sodelovanje med Siemensom in slovenskimi zdravniki poteka na osebni ravni. Poznamo se po imenih. Poznamo potrebe in æelje slovenskih bolniπnic. Naπa lokalna organizacija je stabilna in uëinkovita, bogatijo nas dolgoletne izkuπnje in druæijo mnogi uspeπno izpeljani projekti. S slovensko medicino pa nas druæi πe nekaj. Æelja, da bi bila pot do zdravja kratka in Ëimbolj prijazna. Da bi ljudje Ëimprej spet zaæiveli svoje æivljenje in da bi se s Ëim manjπimi stroπki vrnili na svoje delo. Vsi, ki so se na poti do zdravja sreëali z naπim angioloπkim rentgenskim aparatom, vedo, zakaj so se v KliniËnem centru Ljubljana odloëili zanj. Prav tako tisti, ki jim je naπ lihotriptor hitro in neboleëe drobil kamne v urinalnem traktu. In sploh vsi, ki so jim Siemensovi CT-ji, slikovni diagnostiëni, kardioloπki in elektromedicinski aparati v rokah vrhunskih strokovnjakov pomenili hitrejπo in uëinkovitejπo pot do naπega najveëjega bogastva - do zdravja. Zaupali so, ker smo zaupanja vredni. Medicina Gregor Gantar Le prava tehniëna oprema lahko Ëloveπke inovacije, ideje in dognanja postavi v realnost. e posebej je to pomembno pri zdravljenju ljudi, reπevanju zdravstvenih teæav. Tu zdravniki in tehniëni strokovnjaki hodimo z roko v roki: s skupnim trudom in partnerskim sodelovanjem ustvarjamo reπitve, ki reπujejo æ i v l j e n j a.
Doseæki v letu 2001: KliniËni center smo opremili z naslednjimi sodobnimi medicinskimi n a p r a v a m i : - angioloπki rentgenski aparat (za invazivni pregled æil in terapijo), - sistem lithotriptor za drobljenje kamnov v urinalnem traktu, - slikovna rentgenska aparata za urgentni oddelek. Pridobili smo kardioloπki projekt v Sploπni bolniπnici Maribor, v okviru katerega smo bolniπnici priskrbeli rentgenski aparat za invazivno diagnostiko in terapijo srca. Pridobili smo dva projekta CT (enega v Sploπni bolniπnici Izola, drugega pa v Bolniπnici Golnik) ter zahteven elektromedicinski projekt v Bolniπnici empeter pri Gorici. Slednji smo zagotovili monitoring, dihalne aparate in anastezijske aparate ter se s tem podpisali pod najveëji projekt, ki se je lani na podroëju elektromedicine izvedel v Sloveniji. Z aparati za pomoë pri dihanju in z anastezijskimi aparati smo slovenski medicini predstavili popolne novosti, ki so æe na prvi svetovni predstavitvi na lanskem kongresu v Bruslju vzbudile izjemno zanimanje. ZaËeli smo aktivneje delovati tudi na podroëju ultrazvoënih aparatov in æe dosegli prve uspehe. Izzivi v letu 2002: Na podroëju rentgensko-slikovne tehnike bomo obdræali sedanje vodilno m e s t o. TehniËna izpopolnjenost naπih aparatov bo zagotovila, da bomo tudi v prihodnje ostali glavni dobavitelj CT-ja v Sloveniji ter na tem podroëju dosegali nove uspehe. Tudi na podroëju elektromedicine si bomo z vrhunskimi reπitvami utrli pot med prva dva najboljπa akterja. Z novimi dogovori in partnerskim sodelovanjem bomo dosegli 20- odstotni deleæ na podroëju ultrazvoënih aparatov. 1 3
Energija NEOPAZNA MOGO»NOST Naπa druæba ne more brez energije. SpecifiËno: elektriëne energije kot najpogostejπe oblike energije, s katero se sreëuje konëni porabnik. In porabnika zanima samo eno - zanesljiva dobava energije; tako elektriëne kot tudi toplotne.»e energije zmanjka, je nekaj narobe. Motnja v sistemu. Druæbena anomalija. Siemensove storitve in reπitve v slovenskem energetskem sistemu skrbijo, da se to nikdar ne zgodi. Teæavno, vendar za javnost nevidno delo. Za zanesljivejπo preskrbo z elektriëno energijo smo podjetju Eles za RTP Krπko dobavili transformator za novo razdelilno transformatorsko postajo; orjaπki, 360-tonski kolos; drugi najteæji predmet, ki se je kadarkoli vozil po slovenskih cestah. Z naπo opremo za lokalno vodenje elektrarn sodelujemo pri projektu prenove Dravskih elektrarn, enega najveëjih energetskih sistemov v Sloveniji. Modernizirali smo stare objekte za proizvodnjo elektriëne in toplotne energije, jim veëali izkoristek, daljπali æivljenjsko dobo in manjπali obremenitve okolja. Obenem so tekle intenzivne aktivnosti za izvedbo rednih servisnih posegov na Siemensovih turbinah, ki brez izpada obratujejo tudi po 10 let in veë. In za uëinkovitejπi nadzor nad porabo energije smo za Elektro Ljubljana pripravili spletni vmesnik, prek katerega lahko uporabniki sproti pregledujejo svojo porabo energije. Naπ cilj je preprost: hoëemo, da energija pride do porabnikov kakovostno in zanesljivo, Ëista in poceni. Tehnologija, znanje in izkuπnje nam in podjetjem, s katerimi sodelujemo, omogoëajo, da cilje dosegamo. Vsega tega pa potroπniki ne opazijo. Na podroëju energetike od nas zahtevajo samo eno - zanesljivo dobavo elektriëne in toplotne energije. Drugo jih ne zanima. In prav imajo. Samo arec Za malenkostmi se skriva celota. Izpopolnjena in dovrπena. Siemensova tehnologija zagotavlja, da v svoji najbolj napredni, uporabnikom prijazni obliki prihaja v naπe domove, πole, bolniπnice. Vedno tam, kjer jo potrebujemo in si jo æelimo. Marko PetkoviË Siemensov cilj je z dolgoroënim partnerskim odnosom najveëjim slovenskim proizvajalcem elektriëne energije zagotoviti zanesljivo in uëinkovito obratovanje njim zaupanih objektov.
Doseæki v letu 2001: Druæbi Eles smo za RTP Krπko dobavili nov, kar 360 ton teæak transformator. Odvijale so se aktivnosti na podroëju gradnje novih parnih in plinsko-parnih objektov za proizvodnjo elektriëne energije ter na podroëju modernizacije obstojeëih objektov. Uspeπno smo zaëeli sodelovati pri uresniëevanju projekta prenove Dravskih e l e k t r a r n. Pridobili smo projekt za zamenjavo sekundarne opreme v podjetju Eles za RTP B e r i Ë e v o. Za podjetje Elektro Ljubljana smo razvili internetni vmesnik, prek katerega lahko uporabniki sproti pregledujejo svojo porabo elektriëne energije. Izzivi v letu 2002:»aka nas gradnja seæigalnic odpadkov, ki jih Slovenija πe nima, drugod po Evropi pa se æe uveljavljajo kot smotrn in uspeπen naëin reπevanja ekoloπkih teæav. Pripravljeni smo na sprostitev slovenskega trga z elektriëno energijo s prepriëanjem, da lahko dræavi, slovenskim investitorjem in izvajalcem nudimo najbolj kakovostne in okolju prijazne reπitve. 1 5
VELI»INA MAJHNOSTI V velikem se skriva majhno, v majhnem πe manjπe in v njem πe manjπe. In najmanjπi del je sestavljen. Vpraπanje, ki si ga Ëloveπtvo postavlja æe od nekdaj: kje se to konëa? Se sploh neha? Obstaja najmanjπe, nedeljivo? V srcu vsake elektronske naprave tiëijo drobni koπëki, biseri sodobne tehnologije. To so Ëipi in ostale elektronske komponente. Poosebljena majhnost z velikim pomenom ter ogromnim πtevilom del in nalog. So bistvo aktivnosti naprave. VeËini sodobnih elektronskih naprav, ki so danes tako nepogreπljive, pa dajejo celo obstoj. Bi uporabljali nekaj kilogramov teæak mobilni telefon? V Siemensovih podjetjih za razvoj in proizvodnjo komponent (Infineon Technologies, ki proizvaja aktivne komponente, in Epcos, ki proizvaja pasivne komponente) se zavedamo moëi in pomembnosti miniaturizacije na podroëju elektronike. Tu ne gre samo za Ëipe, za srce naprav. Tudi pasivni deli naprav morajo slediti tempu in sodobnemu razvoju. Majhni, zanesljivi, dovrπeni. Sodobni kondenzatorji raznih vrst, zaπëitni elementi, filtri, polprevodniki, vsi nenadomestljivi za naπe komunikacije, za informatiko, avtomobilsko industrijo, zabavno elektroniko, nenadomestljivi pri sodobnem tempu æivljenja. Siemens v teh procesih, ki zdruæujejo raziskovanje, razvoj in proizvodnjo, tesno sodeluje s πtevilnimi strateπkimi partnerji, in to tudi v Sloveniji. tevilni produkti in reπitve, uporabljeni v elektronskih napravah, razvitih v Sloveniji, so plod odliënih odnosov in sodelovanja z razvojnimi oddelki pri mnogih naπih partnerjih (Iskratel, Elektronika Velenje, Iskraemeco ter drugi). Obstaja torej tisto najmanjπe? V Siemensu zgodbo obrnemo. Ne razgrajujemo, temveë sestavljamo. Iz majhnega gradimo veliko in veliko sestavljamo v πe veëje in veëje. Pa naj gre za elektronske komponente in orjaπke stroje ali pa za zamisli, ideje, elan. Pa najveëje? Ni najmanjπega ali najveëjega. Lahko je samo boljπe. Najboljπe. Siemens Dematic Andrej Majcen PrepriËani smo, da s tem, ko v Slovenijo prinaπamo najsodobnejπo, vrhunsko tehnologijo, posredno tudi svojim partnerjem omogoëamo prednost na njihovih trgih. S Siemenovimi reπitvami laæje dosegajo uspehe in se kosajo s svetovno k o n k u r e n c o.
Doseæki v letu 2001: OdliËno smo sodelovali z razvojem in nabavo pri mnogih strateπkih partnerjih, na primer Iskratelu in Iskratelu Electronics (telekomunikacijske reπitve), Elektroniki Velenje (zabavna elektronika), Iskraemecu (elektronski πtevci) in d r u g i h. Kljub recesiji na svetovnem trgu elektronike smo ohranili in πe okrepili svojo træno pozicijo ter dosegli zastavljene cilje. Oddelek elektronskih komponent se je reorganiziral in preimenoval v Siemens Dematic. S tem smo naπemu programu elektronskih komponent in strojev za montaæo komponent dodali πe nov prodajni program Siemens Dematic. Izzivi v letu 2002: Svojo dejavnost bomo v Sloveniji s programom Siemens Dematic razπirili tudi na podroëje logistiëne tehnike. K temu nas spodbujajo interesi in potrebe na trgu, sami pa ocenjujemo, da je program za slovenski trg obetajoë. V naslednjem letu bomo πe izboljπevali svoje delovanje na podroëju komponent ter utrdili svojo prisotnost v naπem gospodarstvu. 1 7
Pokroviteljstvo v letu 2001: ÆIVIMO V SLOVENIJI Kadar govorimo o uspeπnih podjetjih, dejansko mislimo na uspeπne zaposlene. Uspeπne posameznike. Oni so namreë tisti, ki so sposobni Ëutiti, ki delujejo odkrito in praviëno. Kar je osnova za trajnejπe in trdnejπe vezi z okoljem. In poslediëno za uspeπno podjetje. Uspeπna podjetja so s tem veliko veë kot zgolj gospodarski subjekti. V okolju, v katerem delujejo, æivijo. To pomeni, da πe zdaleë ne morejo funkcionirati loëeno od svojega okolja. Nikakor niso samozadostna. Celo nasprotno - uspeπnejπa so tista, ki so znala s tem istim okoljem splesti tesne vezi in ki razumejo, da je odnos z okoljem enak odnosu s katerimkoli bitjem. V Siemensu, d.o.o. æivimo s svojimi kupci, slovenskimi kulturniki, πportniki, humanitarnimi organizacijami. S pokroviteljsko podporo, sodelovanjem in spodbujanjem jim vraëamo pozornost in zvestobo. VeË kot 90 zaposlenih Siemensa, d.o.o. v svojem domaëem okolju ustvarja dodatno vrednost. Z novimi, doma oblikovanimi reπitvami skupaj s slovenskimi partnerji Siemens, d.o.o. spodbuja inovativna znanja in izkuπnje. S tesnim sodelovanjem z okoljem sploπen smisel svojega delovanja - t.j. ustvarjanje dobiëka - nadgrajuje s prijateljstvom, skrbjo, podporo. Podpirali smo slovenske πportnike in sponzorirali πtevilne πportne prireditve. Siemens je bil med drugim pokrovitelj slovenske smuëarske reprezentance, pokala Vitranc v Kranjski Gori, smuëarskih skokov v Planici, dræavnega prvenstva v odbojki na mivki, eden glavnih pokroviteljev nogometnega kluba Olimpije in rokometnega kluba Mobitel Prule 67. Kot pokrovitelj smo sodelovali pri izvedbi kulturnih prireditev, izpostaviti velja predvsem Festival Breæice 2001, omogoëili smo tudi izdajo zgoπëenk slovenskih pevk Darje vajger in Natalije Verboten. Znanje je gibalo sveta in eno naπih pomembnih poslanstev je prenos tega znanja ne le v slovensko industrijo, temveë tudi v slovensko znanost. Zato πirimo in poglabljamo sodelovanje z obema slovenskima univerzama, natanëneje z ljubljanskimi fakultetami za elektrotehniko, raëunalniπtvo in strojniπtvo ter z mariborsko fakulteto za elektrotehniko. Pomagamo jim pri opremljanju njihovih laboratorijev, seznanjanju profesorjev z novostmi, po svojih moëeh prispevamo k razvoju novih predmetov na fakultetah. Z istim namenom smo na novo opremili tudi naπ πolski center v Ljubljani.
Borut Ogrin FinanËni direktor V poslovnem letu 2000/2001 smo dosegli skoraj vse zaërtane cilje.»isti prihodek iz prodaje smo poveëali za skoraj 75 odstotkov, Ëisti dobiëek poslovnega leta pa je narasel za 30 odstotkov. V novo poslovno leto zato vstopamo optimistiëni. PrepriËani, da bo slovenski trg prednosti Siemensovih produktov dobro sprejemal tudi v bodoëe.
Bilanca stanja 30.9.2001 SREDSTVA STALNA SREDSTVA Neopredmetena dolgoroëna sredstva Opredmetena osnovna sredstva DolgoroËne finanëne naloæbe GIBLJIVA SREDSTVA Zaloge DolgoroËne terjatve iz poslovanja KratkoroËne terjatve iz poslovanja KratkoroËne finanëne naloæbe Denarna sredstva Aktivne Ëasovne razmejitve OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV KAPITAL Osnovni kapital Preneseni Ëisti dobiëek/izguba prejπnjih let Revalorizacijski popravek kapitala Nerazdeljeni Ëisti dobiëek poslovnega leta DOLGORO»NE REZERVACIJE DOLGORO»NE OBVEZNOSTI IZ FINANCIRANJA KRATKORO»NE OBVEZNOSTI IZ POSLOVANJA PASIVNE»ASOVNE RAZMEJITVE v TSIT 30.9.2001 30. 9. 2000 4.187.379 3. 084. 853 122.574 146. 442 2.224 4. 846 108.962 124. 536 11.388 17. 060 4.064.805 2. 938. 411 824.689 768. 463 62.182 99. 098 2.501.001 1. 971. 271 9.768 9. 145 353.534 73. 940 313.631 16. 494 4.187.379 3. 084. 853 842.585 600. 243 470.000 470. 000 0-147. 297 177.099 127. 375 195.486 150. 165 8.258 15. 996 425.113 403. 777 2.679.791 1. 904. 705 231.632 160. 132
Izkaz uspeha za leto 2000/2001»isti prihodki iz prodaje in usredstv. lastnih uëinkov Nabavna vrednost prodanih koliëin KOSMATI DOBI»EK IZ PRODAJE Stroπki prodaje Stroπki uprave DOBI»EK IZ POSLOVANJA Prihodki od financiranja Odhodki financiranja DOBI»EK IZ REDNEGA DELOVANJA Izredni prihodki Izredni odhodki CELOTNI DOBI»EK Davek iz dobiëka»isti DOBI»EK POSLOVNEGA LETA v TSIT 2000 / 2001 1999 / 2000 11. 069. 661 6. 343. 450-7.208.264-4. 345. 019 3.861.397 1. 998. 431-3.093.097-1. 445. 636-356.931-288. 551 411.369 264. 244 99.215 89. 493-245.111-209. 048 265.473 144. 689 23.484 37. 498-10.280-15. 345 278.677 166. 842-83.191-16. 677 195.486 150. 165 2 1
Siemens, d.o.o Dunajska 22 1511 Ljubljana telefon: 01/4746 100 telefaks: 01/4746 135 www.siemens.si INFORMATIKA IN KOMUNIKACIJE telefon: 01/4746 211 telefaks: 01/4746 205 danijel.petrovic@siemens.si INDUSTRIJA telefon: 01/4746 152 telefaks: 01/4746 138 matjaz.mlinsek@siemens.si telefon: 01/4746 165 telefaks: 01/4746 135 jure.stangl@siemens.si MEDICINA telefon: 01/4746 164 telefaks: 01/4746 136 gregor.gantar@siemens.si PROMETNA TEHNIKA telefon: 01/4746 113 telefaks: 01/4746 106 igor.turnsek@siemens.si SIEMENS DEMATIC telefon: 01/4746 114 telefaks: 01/4746 135 andrej.majcen@siemens.si ENERGIJA telefon: 01/4746 112 telefaks: 01/4746 135 marko.petkovic@siemens.si telefon: 01/4746 116 telefaks: 01/4746 135 samo.sarec@siemens.si