PMP ponedeljek,

Σχετικά έγγραφα
Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 12. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

Dr`avni izpitni center MATEMATIKA. Izpitna pola. Sobota, 2. junij 2007 / 120 minut brez odmora

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA

PMP ponedeljek,

Državni izpitni center ELEKTROTEHNIKA. Izpitna pola 1. Četrtek, 5. junij 2014 / 90 minut

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Državni izpitni center. Višja raven MATEMATIKA. Izpitna pola 2. Sobota, 4. junij 2011 / 90 minut

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Osnove elektrotehnike uvod

*M * FIZIKA. Izpitna pola 2. Sobota, 5. junij 2004 / 105 minut. [ifra kandidata: SPOMLADANSKI ROK

Državni izpitni center. Osnovna raven MATEMATIKA. Izpitna pola 1. Sobota, 4. junij 2011 / 120 minut

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

*M * FIZIKA. Izpitna pola 2. Sreda, 1. september 2004 / 105 minut. [ifra kandidata: JESENSKI ROK

Državni izpitni center. Višja raven MATEMATIKA. Izpitna pola 1. Torek, 25. avgust 2009 / 90 minut

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE

*M * FIZIKA. Izpitna pola 2. Torek, 31. avgust 2004 / 105 minut. [ifra kandidata: JESENSKI ROK

Tretja vaja iz matematike 1

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12

VAJE IZ NIHANJA. 3. Pospešek nihala na vijačno vzmet je: a. stalen, b. največji v skrajni legi, c. največji v ravnovesni legi, d. nič.

0,00275 cm3 = = 0,35 cm = 3,5 mm.

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

Vaje: Električni tokovi

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

ZAKLJU^NO PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA

1. Trikotniki hitrosti

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

Eliminacijski zadatak iz Matematike 1 za kemičare

Državni izpitni center ELEKTROTEHNIKA. Izpitna pola. Ponedeljek, 30. avgust 2010 / 180 minut ( )

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

Državni izpitni center ELEKTROTEHNIKA. Izpitna pola. Petek, 31. avgust 2007 / 180 minut

Državni izpitni center. Izpitna pola 2. Četrtek, 2. junij 2016 / 90 minut

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

*P093C10111* MATEMATIKA. Izpitna pola. Četrtek, 11. februar 2010 / 120 minut ZIMSKI IZPITNI ROK

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

*P103C10111* MATEMATIKA. Izpitna pola. Četrtek, 10. februar 2011 / 120 minut ZIMSKI IZPITNI ROK

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

8. Diskretni LTI sistemi

Logatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

*P101C10111* MATEMATIKA. Izpitna pola. Sobota, 5. junij 2010 / 120 minut SPOMLADANSKI IZPITNI ROK

CM707. GR Οδηγός χρήσης SLO Uporabniški priročnik CR Korisnički priručnik TR Kullanım Kılavuzu

*M * K E M I J A. Izpitna pola 2. Četrtek, 30. avgust 2007 / 90 minut JESENSKI ROK

Državni izpitni center ELEKTROTEHNIKA. Izpitna pola

SATCITANANDA. F = e E sila na naboj. = ΔW e. Rudolf Kladnik: Fizika za srednješolce 3. Svet elektronov in atomov

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

6 NIHANJE 105. (c) graf pospe²ka v odvisnosti od asa. Slika 32: Graf hitrosti, odmika in pospe²ka v odvisnosti od asa.

Če je električni tok konstanten (se ne spreminja s časom), poenostavimo enačbo (1) in dobimo enačbo (2):

Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare

Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II

Kotne in krožne funkcije

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM

*M * ELEKTROTEHNIKA. Izpitna pola. Četrtek, 29. maj 2008 / 180 minut ( ) SPOMLADANSKI IZPITNI ROK

DISKRETNA MATEMATIKA - PREDAVANJE 7 - Jovanka Pantović

*P091C10111* MATEMATIKA. Izpitna pola. Sobota, 6. junij 2009 / 120 minut SPOMLADANSKI IZPITNI ROK

Energijska bilanca. E=E i +E p +E k +E lh. energija zaradi sproščanja latentne toplote. notranja energija potencialna energija. kinetična energija

Državni izpitni center ELEKTROTEHNIKA. Izpitna pola

Vaja: Odbojnostni senzor z optičnimi vlakni. Namen vaje

( , 2. kolokvij)

13. poglavje: Energija

Matematika 1 - vježbe. 11. prosinca 2015.

P P Ó P. r r t r r r s 1. r r ó t t ó rr r rr r rí st s t s. Pr s t P r s rr. r t r s s s é 3 ñ

FIZIKA. Za tudente visoko olskega strokovnega tudija VARSTVO PRI DELU in PO ARNO VARSTVO. Igor Ser a

DELO SILE,KINETIČNA IN POTENCIALNA ENERGIJA ZAKON O OHRANITVI ENERGIJE

Govorilne in konzultacijske ure 2014/2015

NALOGE ZA SKUPINE A, C, E, G, I, K

PROCESIRANJE SIGNALOV

Najprej zapišemo 2. Newtonov zakon za cel sistem v vektorski obliki:

1. Na dve enako dolgi vrvi obesimo dve utezi, tako da dobimo dve enaki nihali. casovni potek nihanja prvega nihala.

Matej Komelj. Ljubljana, september 2013

FS PAP Tehniška fizika Priporočene naloge za vaje v sredo,

Poglavja: Navor (5. poglavje), Tlak (6. poglavje), Vrtilna količina (10. poglavje), Gibanje tekočin (12. poglavje)

МЕХАНИКА НА ФЛУИДИ (AFI, TI, EE)

*P113C10111* MATEMATIKA. Izpitna pola. Torek, 7. februar 2012 / 120 minut ZIMSKI IZPITNI ROK

Ispitivanje toka i skiciranje grafika funkcija

FIZIKA. Ljubljana Predmetni izpitni katalog za splo{no maturo

Energijska bilanca Zemlje. Osnove meteorologije november 2017

Državni izpitni center *M * JESENSKI IZPITNI ROK MEHANIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 29. avgust 2008 SPLOŠNA MATURA

1 Lastna nihanja molekul CO in CO 2 : model na zračni

Vsebina MERJENJE. odstopanje 271,2 273,5 274,0 273,3 275,0 274,6

1.naloga: Zapišite Lorentzovo tranformacijo v diferencialni (infinitezimalni) obliki in nato izpeljite izraze za Lorentzovo transformacijo hitrosti!

*M * FIZIKA. Izpitna pola 2. Četrtek, 27. avgust 2009 / 105 minut JESENSKI IZPITNI ROK

1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης Αξίωση αποζημίωσης Έντυπο Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...

ZBRIKA KOLOKVIJSKIH IN IZPITNIH NALOG IZ FIZIKE ZA ŠTUDENTE NARAVOSLOVNO TEHNIŠKE FAKULTETE. Matej Komelj

Pisni izpit iz predmeta Fizika 2 (UNI)

KVANTNA FIZIKA. Svetloba valovanje ali delci?

F A B. 24 o. Prvi pisni test (kolokvij) iz Fizike I (UNI),

F g = 1 2 F v2, 3 2 F v2 = 17,3 N. F v1 = 2. naloga. Graf prikazuje harmonično nihanje nitnega nihala.

EMV in optika, zbirka nalog

- pravac n je zadan s točkom T(2,0) i koeficijentom smjera k=2. (30 bodova)

EMV in optika, izbrane naloge

Transcript:

[ifra kandidata: Dr `avni izpi t ni ce nte r *99411* FIZIKA Izpitna pola 4. september 1999 / 9 minut Dovoljeno dodatno gradivo in pripomo~ki: kandidat prinese s seboj nalivno pero ali kemi~ni svin~nik, svin~nik HB ali B, plasti~no radirko, {il~ek, `epni ra~unalnik in geometrijsko orodje. Kandidat dobi dva ocenjevalna obrazca. MATURITETNI PREIZKUS NAVODILA KANDIDATU Pazljivo preberite ta navodila. Ne obra~ajte strani in ne re{ujte nalog, dokler vam nadzorni u~itelj tega ne dovoli. SEPTEMBER Prilepite kodo oziroma vpi{ite svojo {ifro v okvir~ek desno zgoraj na tej strani in na obrazca za ocenjevanje. Odgovore vpisujte v izpitno polo z nalivnim peresom ali kemi~nim svin~nikom. ^e bodo napisani z navadnim svin~nikom, bodo to~kovani z ni~ to~kami. Izpitna pola vsebuje {est nalog iz razli~nih podro~ij fizike. Naloga iz merjenja je za re{evanje obvezna. Izmed preostalih nalog pa izberite {e tri in jih po re{evanju ozna~ite v seznamu na tej strani, in sicer tako, da obkro`ite {tevilke pred njimi. ^e izbrane naloge ne bodo ozna~ene, bo ocenjevalec popravil prve tri naloge po vrstnem redu. PMP ponedeljek,. 3. Vpra{anje, ki zahteva ra~unanje, mora v odgovoru vsebovati ra~unsko pot do odgovora, z vsemi vmesnimi ra~uni in sklepi. Poleg ra~unskih so mo`ni tudi drugi odgovori (risba, besedilo, graf...). Pri ra~unanju uporabite podatke iz periodnega sistema na ~etrti strani izpitne pole. Zaupajte vase in v svoje sposobnosti. @elimo vam veliko uspeha. Ta pola ima 16 strani. C RIC 1999

99-411-- KONSTANTE IN ENA^BE, KI VAM BODO V POMO^ te`ni pospe{ek g 981, ms hitrost svetlobe c 3, 1 8 ms 1 19 osnovni naboj e 16, 1 As atomska enota mase u 166, 1 7 kg Avogadrovo {tevilo N A 6, 1 6 kmol 1 splo{na plinska konstanta R 831, 1 3 J kmol 1 K 1 gravitacijska konstanta κ 667, 1 11 Nm kg 1 1 1 influen~na konstanta ε 885, 1 AsV m 7 1 1 indukcijska konstanta µ 4π 1 VsA m Boltzmannova konstanta k 138, 1 3 JK 1 Planckova konstanta h 663 1 34-15, Js 4,14 1 evs Stefanova konstanta σ 567, 1 8 Wm K 4 GIBANJE s v t s v t at s v t+ v v + at v v + as ω πν π 1 t v a ω r r ω r s s sinω t v ωs cosωt aω s sinωt SILA F κ mm r konst. 3 t r F ks F ps F kt Fn F ρ gv F ma G m v F t 1 G 1 M r F Γ J ω M t Γ p ρ gh ENERGIJA A F s W W k p m v mgh ks Wpr P A t A W + W + W A p V k p pr ρv p+ + ρ gh konst.

99-411-- 3 ELEKTRIKA I e t ee F 4 π ε 1 r F ee v Ae U E s e e σ e S σ e E ε e CU ε S C l W CU e We we V ε E we U RI ζ l R S P UI MAGNETIZEM F I l B F I lbsinα F e v B µ I B π r µ NI B l M N I S Bsinα Φ B S BScosα Ui lv B Ui ω SBsinωt Φ Ui t Φ L Ι µ N S L l W LI m B wm µ NIHALA IN VALOVANJE m t π k l t π g t π LC c λν N λ sinα d P j S E cb 1 j εe c j jcosα c n c sinα c1 n sinβ c n1 1 1 1 + f a b v ν ν( 1± ) c ν ν v 1 m c TOPLOTA m n M pv nrt l α l T V β V T A+ Q W Q cm T Q qm W 3 kt P λ S T l j σ T 4 RELATIVNOST γ 1 1 W γ m c v c G γ m v W ( γ 1) m c kin MODERNA FIZIKA Wf hν Wf Ai+ Wk Wf Wn hc λ min eu W m c t/ τ λt N N Ne ln A N τ

4 99-411--

99-411-- 5 OBVEZNO PODRO^JE MERJENJE Dijak pripravi poskus, s katerim meri, kako se osvetljenost ploskve spreminja z njeno oddaljenostjo od to~kastega svetila. `arnica A r Svetlobo zaznava fotoupornik, ki je povezan z baterijo, kot ka`e slika. Dijak meri tok I, ki te~e skozi fotoupornik, in razdaljo r med fotoupornikom in svetilom. Razdaljo r spreminja. Rezultati merjenja so zapisani v tabeli: I [ma] r [m] x [m ] 1,,57 1,4,51 1,6,43,1,4 3,,35 4,4,3 6,4,5 7,1,3 8,3,1 1, 1. Vpeljite novo spremenljivko x 1 r in v tretji stolpec tabele vpi{ite njene vrednosti.. V milimetrsko mre`o na naslednji strani nari{ite graf, ki ka`e odvisnost elektri~nega toka od spremenjivke x. Z ravnilom izvlecite premico, ki se vrisanim to~kam najbolj prilega. (3 to~ke) 3. Kaj lahko sklepamo iz narisanega grafa o zvezi med tokom skozi fotoupornik in njegovo oddaljenostjo od svetila?

6 99-411-- Dijak glede na prej{njo ugotovitev sklepa, da je osvetljenost obratno sorazmerna s kvadratom razdalje od svetila. 4. Kaj privzame, ko napravi ta sklep? 5. Izra~unajte smerni koeficient premice, ki ste jo vrisali v graf. V sliki jasno ozna~ite to~ki, ki ste ju uporabili za ra~un. ( to~ki) 6. Uporabite narisani graf in zapi{ite oddaljenost svetila od fotoupornika, ko je tok 5,5 ma. 7. Kolik{en tok te~e skozi fotoupornik, ko je ta od svetila oddaljen 1, m?

99-411-- 7 1. PODRO^JE MEHANIKA Skakalka z maso 5 kg ska~e bungee jumping z mostu, ki je 45 m nad vodno gladino. Za gle`nje je privezana na elasti~no vrv, dolgo 5 m. Za vrv velja Hookov zakon. Koeficient vrvi je 16 N/m. 45 m voda 1. S kolik{no hitrostjo pada skakalka v trenutku, ko je 5 m globoko? Koliko ~asa pada do te globine? ( to~ki) -. Ko se nihanje zadu{i, skakalka obvisi pod mostom. Na kateri vi{ini nad vodno gladino so njeni ~evlji? ( to~ki) 3. Kolik{na je zdaj pro`nostna energija vrvice?

8 99-411-- 4. Za koliko se je spremenila potencialna energija skakalke pri tem skoku, ~e je njeno te`i{~e 1, m oddaljeno od ~evljev? ( to~ki) 5. S kolik{nim nihajnim ~asom niha skakalka v navpi~ni smeri okoli ravnovesne lege, preden se nihanje zadu{i? 6. Ali pri najve~jem raztegu vrvi skakalka udari v vodo? Odgovor utemeljite z ra~unom. ( to~ki)

99-411-- 9. PODRO^JE TOPLOTA 1. Na{tejte koli~ine, od katerih je odvisen toplotni tok pri toplotnem prevajanju skozi steno. Streha podstre{ne sobe brez oken je narejena iz betona, ki ne prepu{~a vode in ima toplotno 1 1 prevodnost 1, 5 W m K. Povr{ina strehe nad sobo je 1 m. Termostat v sobi je nastavljen na stalno temperaturo 3 o C, temperatura zunanjega zraka je 8, o C. Elektri~na pe~ v sobi deluje s povpre~no mo~jo, kw. ]UDNVWHPSHUDWXUR o & betonski strop o & VREDVWHPSHUDWXUR o & o &. Kolik{na je debelina betonske strehe?. 1 1 Nekaj ~asa sne`i in na strehi se nabere plast snega s toplotno prevodnostjo 3, W m K Temperatura zraka je {e vedno 8 o C. Ker sneg dodatno izolira streho, deluje pe~ zdaj z manj{o mo~jo. 3. Kolik{no mo~ oddaja pe~, ~e je temperatura ledi{~a to~no na meji med snegom in streho ter se sneg ne tali? 4. Cena ene kilovatne ure elektri~ne energije je 15 SIT. Kolik{en bi bil stro{ek enodnevnega ogrevanja te sobe pri pogojih iz prej{njega vpra{anja?

1 99-411-- 5. Kako debela je plast snega na strehi? 6. Nari{ite graf, ki ka`e odvisnost temperature v betonu in v snegu od razdalje. Izhodi{~e postavite na notranjo stran stropa. V grafu smiselno izberite dol`ino koordinatnih osi in enote. ( to~ki) 7. Naslednji dan mo~no sne`i in sne`na plast se {e zdebeli, vendar je zdaj temperatura zraka in snega o C, v sobi pa je {e vedno 3 o C. Koliko cm 3 vode odte~e s tega dela strehe v eni 1 minuti? Specifi~na talilna toplota snega je 336 kj kg. ( to~ki) 8. Nato strop sobe oblo`imo s 5, cm debelo plastjo stiropora s toplotno prevodnostjo 1 1 4, W m K. Kolik{na je temperatura na meji med stiroporom in betonom? Zunanja temperatura je o C.

99-411-- 11 3. PODRO^JE ELEKTRIKA Kolesarska `arnica za 6, V ima upor 5, Ω. Priklju~imo jo na izvir napetosti 6, V z zanemarljivim notranjim uporom. 1. Kolik{en tok te~e skozi `arnico? S kolik{no mo~jo sveti?. Na izvir priklju~imo vzporedno dve tak{ni `arnici. Nari{ite vezje. Kolik{no mo~ oddaja vsaka? 3. @arnici priklju~imo vzporedno na kolesarski dinamo, ki pri dolo~eni hitrosti kolesarja dose`e efektivno gonilno napetost 6, V in ima notranji upor 3, Ω. Izra~unajte, s kolik{no mo~jo sveti posamezna `arnica. ( to~ki) 4. Ali bi `arnici bolj svetili, ~e bi ju vezali zaporedno? Odgovor utemeljite z ra~unom. Dinamo deluje v osnovi kot zanka, ki se vrti v magnetnem polju, pri ~emer se v njej inducira napetost. 5. Na narisani zanki v narisani legi ozna~ite smer toka, ki ste~e, ~e zanko kratko sklenemo. Utemeljite odgovor z besedami.

1 99-411-- 6. Ozna~ite {e pola inducirane napetosti na nesklenjeni zanki. Utemeljite odgovor z besedami. 7. Zanka ima presek 1 cm. Kolik{na najve~ja napetost se inducira v njej, ko se vrti s frekvenco 8 Hz v magnetnem polju, T? 8. Namesto ene zanke imamo v dinamu tuljavo, ki ima enak presek kot zanka iz prej{njega vpra{anja. Koliko ovojev naj ima ta tuljava, da bo pri enaki frekvenci efektivna inducirana napetost 6, V? 9. Kolesar pono~i vozi s hitrostjo 36 km/h s pri`ganimi lu~mi in premaguje silo zra~nega upora 3 N. Kolik{no je razmerje med mo~jo, ki jo porabita `arnici, in mo~jo, ki jo porabi kolesar za premagovanje zra~nega upora? Za mo~ `arnic vzemite vrednost, ki ste jo izra~unali pri 3. vpra{anju.

99-411-- 13 4. PODRO^JE NIHANJE, VALOVANJE IN OPTIKA Na 1, m dolgi lahki vrvi je obe{ena krogla z maso 1, kg. Kroglo izmaknemo za 5, cm iz ravnovesne lege in spustimo. 1. Kolik{en je nihajni ~as tega nihala?. Na skico nari{ite vse sile, ki delujejo na kroglo v trenutku, ko jo spustimo. 5 cm 3. Kolik{na je takrat rezultanta vseh sil, ki delujejo na kroglo? 4. Kolik{en je najve~ji pospe{ek krogle? 5. Skicirajte graf odmika st () in graf pospe{ka at () za en nihaj. ^as za~nite {teti v trenutku, ko kroglico spustimo. ( to~ki) s a s a t t t t

14 99-411-- 6. Kolik{na je najve~ja kineti~na energija in kolik{na je najve~ja potencialna energija? 7. V isti koordinatni sistem skicirajte graf kineti~ne energije Wk () t in graf potencialne energije Wp ( t) za en nihaj. ^as za~nite {teti v trenutku, ko kroglico spustimo. Krivulji ustrezno ozna~ite. W W t t 8. Pojasnite, zakaj lahko pri majhnih odmikih to nihalo obravnavamo kot sinusno nihalo. Izpeljite nihajni ~as za tako nihalo. ( to~ki)

99-411-- 15 5. PODRO^JE MODERNA FIZIKA V preprostem modelu vodikovega atoma kro`i elektron okoli protona. Razdalja med protonom in elektronom je,53 nm. 1. Izra~unajte privla~no elektri~no silo med protonom in elektronom v vodikovem atomu. ( to~ki). Elektri~na sila igra vlogo radialne sile, ki povzro~a kro`enje elektrona. Izra~unajte, s kolik{no frekvenco kro`i elektron okoli protona v tem modelu. Masa elektrona je 91, 1 31 kg. ( to~ki) Model ob nekaterih predpostavkah pravilno napoveduje diskretna energijska stanja vodikovega atoma, ki jih ka`e skica. (Skica ni v merilu.) Energija (ev) -,54 -,85-1,51-3,39 ionizacija n 5 n 4 n 3 n -13,58 n 1 3. Vodikovi atomi med drugim sevajo tudi ultravijoli~no svetlobo z valovno dol`ino 1 nm. Izra~unajte energijo fotonov te svetlobe in jo izrazite v elektronskih voltih.

16 99-411-- 4. Kateri dve stanji iz prej{nje tabele sta primerni za prehod, pri katerem nastane svetloba z valovno dol`ino 1 nm? 5. Kateri prehodi med energijskimi stanji vodika imajo za posledico sevanje svetlobe z valovno dol`ino, manj{o od 1 nm? Zapi{ite dve mo`nosti. 6. Pojasnite, kako z diskretnimi energijskimi nivoji razlo`imo emisijski ~rtasti spekter atoma vodika. 7. V spektru son~ne svetlobe so tudi temne ~rte. Pojasnite, kako nastanejo te ~rte. 8. V spektru svetlobe, ki jo oddaja neka zvezda, so vse za vodik zna~ilne ~rte pomaknjene proti ve~jim valovnim dol`inam. Pojasnite, zakaj je tako.