JP Snaga Okoljska merilna postaja odlagališča nenevarnih odpadkov Barje

Σχετικά έγγραφα
REZULTATI MERITEV OKOLJSKEGA MERILNEGA SISTEMA MESTNE OBČINE LJUBLJANA DECEMBER 2007

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Zemlja in njeno ozračje

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

Posebnosti urbane klime in okolja

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

Tretja vaja iz matematike 1

PREDSTAVITEV SPTE SISTEMOV GOSPEJNA IN MERCATOR CELJE

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare

Univerza v Novi Gorici Fakulteta za znanosti o okolju Okolje (I. stopnja) Meteorologija 2014/2015

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Osnove elektrotehnike uvod

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

Diagnostika v okoljskem strojništvu

OCENA ONESNAŽENOSTI ZRAKA Z DELCI PM10 NA JESENICAH (obdobje meritev: )

Univerza v Novi Gorici Fakulteta za znanosti o okolju; Okolje (I. stopnja) Fakulteta za naravoslovje; Fizika (I. stopnja) Meteorologija 2016/2017

POROČILO. št.: P 1100/ Preskus jeklenih profilov za spuščen strop po točki 5.2 standarda SIST EN 13964:2004

Zemlja in njeno ozračje

A N A L I S I S K U A L I T A S A I R D I K A L I M A N T A N S E L A T A N S E B A G A I B A H A N C A M P U R A N B E T O N

Gospodarjenje z energijo

Zajemanje merilnih vrednosti z vf digitalnim spominskim osciloskopom

dr. Boris Vidrih dvoriščna stavba soba N3 T: 01/ E: W:

NOVE GENERACIJE GORILNIKOV IN ZNIŽEVANJE CO 2

Logatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013

CM707. GR Οδηγός χρήσης SLO Uporabniški priročnik CR Korisnički priručnik TR Kullanım Kılavuzu

Predavanje # 5. Vplivi na okolje pri pretvarjanju in oskrbi z energijo

MERITVE LABORATORIJSKE VAJE. Študij. leto: 2011/2012 UNIVERZA V MARIBORU. Skupina: 9

Ispitivanje toka i skiciranje grafika funkcija

1. člen (vsebina) 2. člen (pomen izrazov)

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

Eliminacijski zadatak iz Matematike 1 za kemičare

1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης Αξίωση αποζημίωσης Έντυπο Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

1. Trikotniki hitrosti

STANDARD1 EN EN EN

Fazni diagram binarne tekočine

POPIS DEL IN PREDIZMERE

IZRAČUNAVANJE POKAZATELJA NAČINA RADA NAČINA RADA (ISKORIŠĆENOSTI KAPACITETA, STEPENA OTVORENOSTI RADNIH MESTA I NIVOA ORGANIZOVANOSTI)

1. TVORBA ŠIBKEGA (SIGMATNEGA) AORISTA: Največ grških glagolov ima tako imenovani šibki (sigmatni) aorist. Osnova se tvori s. γραψ

Program testirati pomoću podataka iz sledeće tabele:

numeričkih deskriptivnih mera.

PRILOGA VI POTRDILO O SKLADNOSTI. (Vzorci vsebine) POTRDILO O SKLADNOSTI ZA VOZILO HOMOLOGIRANEGA TIPA

Kotne in krožne funkcije

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET SIGNALI I SISTEMI. Zbirka zadataka

ΠΡΙΤΣΙΝΑΔΟΡΟΣ ΛΑΔΙΟΥ ΑΕΡΟΣ ΓΙΑ ΠΡΙΤΣΙΝΙΑ M4/M12 ΟΔΗΓΙΕΣ ΧΡΗΣΗΣ - ΑΝΤΑΛΛΑΚΤΙΚΑ

Matematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1

ARHITEKTURA DETAJL 1, 1:10

Zaporedna in vzporedna feroresonanca

Uradni list Republike Slovenije Št. 4 / / Stran 415

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

MOTORJI Z NOTRANJIM ZGOREVANJEM

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013

IZZIVI DRUŽINSKE MEDICINE. U no gradivo zbornik seminarjev

S t r a n a 1. 1.Povezati jonsku jačinu rastvora: a) MgCl 2 b) Al 2 (SO 4 ) 3 sa njihovim molalitetima, m. za so tipa: M p X q. pa je jonska jačina:

VPLIV RAZLIČNIH PARAMETROV PRANJA NA ODSTRANJEVANJE STANDARDNE UMAZANIJE Z BOMBAŽNE TKANINE

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa

OSNOVI ELEKTRONIKE VEŽBA BROJ 1 OSNOVNA KOLA SA DIODAMA

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

Novi Sad god Broj 1 / 06 Veljko Milković Bulevar cara Lazara 56 Novi Sad. Izveštaj o merenju

MONITORING PODZEMNE VODE IN POVRŠINSKIH VODOTOKOV NA OBMOČJU MESTNE OBČINE LJUBLJANA ZA OBDOBJE november april 2018

Pošto pretvaramo iz veće u manju mjernu jedinicu broj 2.5 množimo s 1000,

Elementi spektralne teorije matrica

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

Andrej Uršič, Simona Uršič, Matevž Gobec. Zavod za zdravstveno varstvo Celje

8. Diskretni LTI sistemi

MONITORING POVRŠINSKIH VODA V MESTNI OBČINI NOVA GORICA V LETU 2016 KONČNO POROČILO. Naročnik:

Akvizicija tereta. 5660t. Y= masa drva, X=masa cementa. Na brod će se ukrcati 1733 tona drva i 3927 tona cementa.

CO2 + H2O sladkor + O2

MEHANIKA FLUIDA. Prosti cevovodi

SATCITANANDA. F = e E sila na naboj. = ΔW e. Rudolf Kladnik: Fizika za srednješolce 3. Svet elektronov in atomov

Marko Hočevar, Matevž Dular. Diagnostika v okoljskem strojništvu

Effect of Fibre Fineness on Colour and Reflectance Value of Dyed Filament Polyester Fabrics after Abrasion Process Izvirni znanstveni članek

Univerza v Novi Gorici Fakulteta za znanosti o okolju Okolje (I. stopnja) Meteorologija 2013/2014. Energijska bilanca pregled

Osnovni primer. (Z, +,,, 0, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: množenje je distributivno prema sabiranju

S53WW. Meritve anten. RIS 2005 Novo Mesto

EMISIJA ŠTETNIH SASTOJAKA U ATMOSFERU IZ PROCESA IZGARANJA IZGARANJE - IZVOR EMISIJE

Obrada signala

Vaja: Odbojnostni senzor z optičnimi vlakni. Namen vaje

Apsolutno neprekidne raspodele Raspodele apsolutno neprekidnih sluqajnih promenljivih nazivaju se apsolutno neprekidnim raspodelama.

( , 2. kolokvij)

Prometno onesnaževanje evanje ozračja. asist. dr. Matej Ogrin, Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta

FTN Novi Sad Katedra za motore i vozila. Teorija kretanja drumskih vozila Vučno-dinamičke performanse vozila: MAKSIMALNA BRZINA

FTN Novi Sad Katedra za motore i vozila. Teorija kretanja drumskih vozila Vučno-dinamičke performanse vozila: MAKSIMALNA BRZINA

Laboratorij za termoenergetiko. Vodikove tehnologije in PEM gorivne celice

PRILOG. Tab. 1.a. Dozvoljena trajna opterećenja bakarnih pravougaonih profila u(a) za θ at =35 C i θ=30 C, (θ tdt =65 C)

Statistična analiza. doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za farmacijo

NALOGE K PREDMETU DELOVNO OKOLJE -PRAH

Transcript:

Mesečno poročilo o rezultatih meritev imisijskih koncentracij metana, dušikovih oksidov, vodikovega sulfida in meteoroloških parametrov na odlagališču nenevarnih odpadkov Barje obdobje meritev: september 211 Datum: 7. 1. 211 1

Namen in opis meritev Na odlagališčih odpadkov se sprošča odlagališčni plin, ki je produkt anaerobnega razkrajanja odpadkov biološkega izvora. Približno 5 % odlagališčnega plina tvori metan. Emisije metana so nestrupene, a za okolje škodljive zaradi njegovega toplogrednega učinka, ki je na enoto mase v stoletnem povprečju za 21 krat večji kot pri CO 2. Zato ima kljub relativno majhni sproščeni masi, emisija metana pri ravnanju z odpadki več kot 5% delež od skupnih emisij toplogrednih plinov v Sloveniji. Večina toplogrednih plinov ima zelo dolgo življenjsko dobo in jih je težko razgraditi. Pri metanu je to lažje. S sežigom ga pretvorimo v CO 2, ki ima na enoto mase bistveno manjši toplogredni učinek. S sežigom metana nastali CO 2 je biološkega izvora in se zato šteje v količino, ki v naravi kroži, zato se ta CO 2 ne uvršča v emisije, ki povečujejo vsebnost tega plina v zemeljski atmosferi. Če sproščeno energijo pri sežigu koristno izrabimo, s tem nadomestimo fosilna goriva in tako posredno še dodatno zmanjšamo emisije toplogrednih plinov. Pri sežigu odlagališčnega plina se zmanjšajo tudi emisije smradu, kar je tudi pomembna korist zajemanja in sežiganja odlagališčnega plina. Odlagališče nenevarnih odpadkov Barje na katerega se odlagajo odpadki Ljubljane in okolice je opremljeno s sistemom za zajem odlagališčnega plina, ki se uporablja za pogon plinskih motorjev za proizvodnjo električne energije z močjo 4,2 MW, del pa se ga sežge na bakli. Sproščenega odlagališčnega plina ni mogoče v celoti zajeti. Precej se ga še vedno sprošča v atmosfero. Sproščanje metana je površinsko in časovno neenakomerno, zato neposredne meritve emisij niso mogoče. Ker pa je spremljanje emisij pomembno za ugotavljanje količine metana primernega za koristno izrabo in za ugotavljanje učinkov ukrepov za boljši zajem metana, se na odlagališču Barje emisije sledijo z imisijskimi meritvami. Pri enaki emisiji se imisijske koncentracije metana v zraku v odvisnosti od vremena spreminjajo v razmerju 1:1 in več. Zato je treba za ocenjevanje emisij razpolagati s kakovostnimi imisijskimi in meteorološkimi meritvami. Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih predvideva tudi spremljanje imisijskih koncentracij vodikovega sulfida H 2 S. Za razliko od metana, ki nastaja v najdaljši stabilni anaerobni fazi razpadanja odpadkov, nastaja H 2 S pod vplivom sulfat redukcijskih mikroorganizmov predvsem v fazi anaerobne nemetanske faze razpadanja odpadkov. Količina nastalega H 2 S je več kot 2 krat manjša od količine nastalega metana. Vendar je zaradi strupenosti, korozivnosti in neprijetnih vonjav tolikšna, da posledične imisijske koncentracije v neposredni bližini odlagališča v zelo neugodnih vremenskih razmerah presegajo prag zaznavanja 11 μg/m 3, vendar po kriterijih Svetovne zdravstvene organizacije WHO, ne ogrožajo zdravja. Delovanje štirih motorjev za proizvodnjo električne energije, ki uporabljajo za gorivo metan v odlagališčnem plinu in sežig metana na bakli, imajo za posledico tudi emisije dušikovih oksidov. Na vplivnem območju emisij dušikovih oksidov odlagališča Barje, so tudi izdatne emisije tega plina iz prometa na bližnji obvoznici in avtocesti. Zaznavne so tudi občasne emisije zaradi drugih dejavnosti, ki jih okoliško prebivalstvo neupravičeno pripisuje posledicam delovanja odlagališča Barje. Zato so bile leta 22 uvedene tudi imisijske meritve 2

dušikovih oksidov, ki z dobrimi meteorološkimi podatki omogočajo ocenjevanje doprinosov posameznih virov k skupni onesnaženosti z dušikovimi oksidi na tem območju. Za izpolnjevanje zahtev monitoringa, ki ga predpisuje Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih in za pokrivanje zgoraj navedenih dejavnosti, ima JP Snaga na odlagališču sodobno okoljsko merilno postajo za neprekinjene meritve imisijskih koncentracij metana, vodikovega sulfida, dušikovih oksidov in relevantnih meteoroloških parametrov. septembra 28 so uvedene redne meritve neto sevanja (razlike med vsoto direktnega in difuznega sončnega sevanja ter sevanja atmosfere ter vsoto odbitega sončnega sevanja in toplotnega sevanja zemeljske površine). Meritve sevanja so namenjene določanju stabilnosti atmosfere, pomembnega vhodnega podatka za modelno obravnavanje neprijetnih vonjav. V merilni postaji se uporabljajo: merilnik imisijskih koncentracij metana APHA-36, merilni princip FID, proizvajalec HORIBA. merilnik imisijskih koncentracij vodikovega sulfida APSA-36 s pretvornikom vodikovega sulfida v žveplov dioksid, merilni princip ultravijolična fluorescenca, proizvajalec HORIBA. merilnik imisijskih koncentracij dušikovih oksidov APNA-36, merilni princip kemoluminiscenca, proizvajalec HORIBA. ultrazvočni anemometer za tridimenzionalne meritve vetra, virtualne temperature zraka in določanje parametrov turbulence atmosfere, proizvajalec Metek. meteorološka postaja z meritvami temperature na višinah 5, 2 in 83 cm, relativne vlažnosti zraka, intenzitete padavin in zračnega tlaka, proizvajalec Vaisala. za meritve netto sevanja Netto radiometer NR-Lite, proizvajalec KIPP&SONEN. Zajejunijo se trenutne vrednosti meritev, v relacijsko bazo nadzornega strežnika pa zapisujejo povprečne vrednosti, standardne deviacije in ekstremne vrednosti 1 minutnih intervalov. Vsi grafi časovnih potekov so izdelani z 1 minutnimi povprečnimi vrednostmi. Rezultati se obdelujejo in grafično prikazujejo s programsko opremo NOMS, ki je izdelek Studia okolje. Poročilo vsebuje tudi tabelo potencialne evapotranspiracije izračunane po Haudeu. Okoljska merilna postaja je v mesecu septembru delovala brez prekinitev. Povzetek rezultatov meritev v septembru 211: Povprečna mesečna imisijska koncentracija metana je bila 6,4 ppm, najvišja urna 62,8 ppm in najnižja urna 1,7 ppm. Maksimalne koncentracije metana so nastopale pri majhnih vrednostih standardne deviacije vertikalne hitrosti vetra (<,1 m/s), ko je razredčevanje polutantov v prizemni plasti atmosfere najmanjše. Nastopale so pri jugozahodnih smereh vetra, ker so v tej smeri odlagalna polja z največjim sproščanjem metana. 3

Povprečna mesečna imisijska koncentracija NO je bila 12, g/m 3, najvišja urna 33,2 g/m 3 in najnižja urna,1 g/m 3, povprečna mesečna imisijska koncentracija NO 2 pa je bila 12,3 g/m3, najvišja urna 72,7 g/m 3 in najnižja urna, g/m 3. Povprečna mesečna imisijska koncentracija H 2 S je bila 1,3 g/m 3, najvišja urna 1,8 g/m 3 in najnižja urna, g/m 3. Povprečna mesečna hitrost vetra (skalarna) je bila 1,2 m/s. Najvišja povprečna urna vrednost je bila 4,9 m/s, najnižja urna pa,2 m/s. Največja trenutna hitrost je znašala 11,6 m/s. Prevladujoče smeri vetra so bile SE (jugovzhodna), WSW (zahodnojugozahodna) in W (zahodna). Povprečna mesečna temperatura je bila 18,1 ºC. Najvišja urna temperatura je znašala 32,4 ºC najnižja pa 6,8 ºC. Urne vrednosti relativne vlažnosti zraka so bile med 37 % in 99 %, povprečna mesečna vrednost pa je znašala 77,5%. Poprečna mesečna vrednost netto sevanja je znašala 79,8 W/m 2, najvišja urna vrednost je bila 525,8 W/m 2 in najnižja -5, W/m 2. Skupna količina padavin v mesecu septembru je znašala 59,2 mm. Mesečna potencialna evapotranspiracija po Haudeu je znašala 113,9 mm. Prašna usedlina se meri v krogu meteorološke postaje (4 m od ceste), ob cesti pri tehtnici, ob cesti pri pralnici in pri pralnici koles. (slika 1). Mnogo višje vrednosti prašne usedline na merilnih mestih tehtnica in pralnica, kot na merilnem mestu meteorološka postaja kažejo, da je prah večjih dimenzij, zato se hitro useda in se ne prenaša daleč od vira. Tabela 1: Povprečna prašna usedlina. Merilno mesto Dnevna [mg/m 2.dan] Mesečna [mg/m 2.mesec] Meteorološka postaja 124,4 3.731 Tehtnica 293,4 8.83 Pralnica 824,5 24.735 Pralnica koles 122,9 3.686 Pri vseh grafičnih prikazih v nadaljevanju so uporabljene 1 minutne povprečne vrednosti. 4

Kazalo slik: Slika 1: Lokacija okoljske merilne postaje Barje in merilnih mest prašne usedline.... 7 Slika 2: Okoljska merilna postaja Barje.... 7 Slika 3: Imisijske koncentracije metana od 1. do 11. septembra 211.... 8 Slika 4: Imisijske koncentracije metana od 11. do 21. septembra 211.... 8 Slika 5: Imisijske koncentracije metana od 21. septembra do 1. oktobra 211.... 9 Slika 6: Frekvenčna distribucija imisijskih koncentracij metana za september 211.... 9 Slika 7: Imisijske koncentracije vodikovega sulfida od 1. do 11. septembra 211.... 1 Slika 8: Imisijske koncentracije vodikovega sulfida od 11. do 21. septembra 211.... 1 Slika 9: Imisijske koncentracije vodikovega sulfida od 21. septembra do 1. oktobra 211.... 11 Slika 1: Frekvenčna distribucija imisijskih koncentracij vodikovega sulfida za september 211.... 11 Slika 11: Imisijske koncentracije NO in NO2 od 1. do 11. septembra 211.... 12 Slika 12: Imisijske koncentracije NO in NO2 od 11. do 21. septembra 211.... 12 Slika 13: Imisijske koncentracije NO in NO2 od 21. septembra do 1. oktobra 211.... 13 Slika 14: Frekvenčna distribucija imisijskih koncentracij NO za september 211.... 13 Slika 15: Frekvenčna distribucija imisijskih koncentracij NO2 za september 211.... 14 Slika 16: Hitrost in smer vetra ter standardna deviacija vertikalne hitrosti vetra od 1. do 11. septembra 211.... 14 Slika 17: Hitrost in smer vetra ter standardna deviacija vertikalne hitrosti vetra od 11. do 21. septembra 211.... 15 Slika 18: Hitrost in smer vetra ter standardna deviacija vertikalne hitrost vetra od 21. septembra do 1. oktobra 211.... 15 Slika 19: Roža vetrov za mesec september 211.... 16 Slika 2: Temperatura zraka na višini 2 cm ter relativna vlažnost zraka na višini 2 cm od 1. do 11. septembra 211.... 16 Slika 21: Temperatura zraka na višini 2 cm ter relativna vlažnost zraka na višini 2 cm od 11. do 21. septembra 211.... 17 Slika 22: Temperatura zraka na višini 2 cm ter relativna vlažnost zraka na višini 2 cm od 21. septembra do 1. oktobra 211.... 17 Slika 23: Netto sevanje od 1. do 11. septembra 211.... 18 Slika 24: Netto sevanje od 11. septembra do 21. septembra 211.... 18 Slika 25: Netto sevanje od 21. septembra do 1. oktobra 211.... 19 5

Slika 26: Povprečno dnevno netto sevanje v mesecu septembru 211.... 19 Slika 27: Dnevne količine padavin septembra 211.... 2 Slika 28: X-Y prikaz 1-minutnih koncentracij metana po smereh vetra za mesec september 211.... 2 Slika 29: Roža vetrov in imisijskih koncentracij metana za mesec september 211.... 21 Slika 3: X-Y prikaz 1-minutnih koncentracij vodikovega sulfida po smereh vetra za mesec september 211.... 21 Slika 31: Roža vetrov in imisijskih koncentracij vodikovega sulfida za mesec september 211.... 22 Slika 32: X-Y prikaz 1-minutnih koncentracij NO po smereh vetra za mesec september 211.... 22 Slika 33: Roža vetrov in imisijskih koncentracij NO za mesec september 211.... 23 Slika 34: X-Y prikaz 1-minutnih koncentracij NO2 po smereh vetra za mesec september 211.... 23 Slika 35: Roža vetrov in imisijskih koncentracij NO2 za mesec september 211.... 24 Kazalo tabel: Tabela 1: Povprečna prašna usedlina.... 4 Tabela 2: Potencialna evapotranspiracija po Haudeu.... 24 6

OKOLJSKA MERILNA POSTAJA BARJE PRAŠNA USEDLINA MERILNO MESTO: METEOROLOŠKA POSTAJA PRAŠNA USEDLINA MERILNO MESTO: PRALNICA PRAŠNA USEDLINA MERILNO MESTO: TEHTNICA PRAŠNA USEDLINA MERILNO MESTO: PRALNICA KOLES Slika 1: Lokacija okoljske merilne postaje Barje in merilnih mest prašne usedline. Slika 2: Okoljska merilna postaja Barje. 7

8 Deponija Barje, APHA1: 1.9.11 : - 11.9.11 : CH4 (ppm) 6 4 2 1.sep. 2.sep. 3.sep. 4.sep. 5.sep. 6.sep. 7.sep. 8.sep. 9.sep. 1.sep. 11.sep. Slika 3: Imisijske koncentracije metana od 1. do 11. septembra 211. 15 Deponija Barje, APHA1: 11.9.11 : - 21.9.11 : CH4 (ppm) 1 5 11.sep. 12.sep. 13.sep. 14.sep. 15.sep. 16.sep. 17.sep. 18.sep. 19.sep. 2.sep. 21.sep. Slika 4: Imisijske koncentracije metana od 11. do 21. septembra 211. 8

1 Deponija Barje, APHA1: 21.9.11 : - 1.1.11 : CH4 (ppm) 8 6 4 2 21.sep. 22.sep. 23.sep. 24.sep. 25.sep. 26.sep. 27.sep. 28.sep. 29.sep. 3.sep. 1.okt. Slika 5: Imisijske koncentracije metana od 21. septembra do 1. oktobra 211. 4 Deponija Barje, APHA1: 1.9.11 : - 1.1.11 : CH4 (1 #), R=1,2% 3 72,23% 2 1 1,34% 5,97% 3,43% 2,66% 1,9% 1,32%,65%,42%,37%,16%,12%,44% <5ppm 15 25 35 45 55 >6ppm 1 2 3 4 5 6 razredi CH4 [ppm] Slika 6: Frekvenčna distribucija imisijskih koncentracij metana za september 211. 9

25 Deponija Barje, APSAH1: 1.9.11 : - 11.9.11 : H2S (µg/m3) 2 15 1 5 1.sep. 2.sep. 3.sep. 4.sep. 5.sep. 6.sep. 7.sep. 8.sep. 9.sep. 1.sep. 11.sep. Slika 7: Imisijske koncentracije vodikovega sulfida od 1. do 11. septembra 211. 25 Deponija Barje, APSAH1: 11.9.11 : - 21.9.11 : H2S (µg/m3) 2 15 1 5 11.sep. 12.sep. 13.sep. 14.sep. 15.sep. 16.sep. 17.sep. 18.sep. 19.sep. 2.sep. 21.sep. Slika 8: Imisijske koncentracije vodikovega sulfida od 11. do 21. septembra 211. 1

2 Deponija Barje, APSAH1: 21.9.11 : - 1.1.11 : H2S (µg/m3) 15 1 5 21.sep. 22.sep. 23.sep. 24.sep. 25.sep. 26.sep. 27.sep. 28.sep. 29.sep. 3.sep. 1.okt. Slika 9: Imisijske koncentracije vodikovega sulfida od 21. septembra do 1. oktobra 211. 3 68,5% Deponija Barje, APSAH1: 1.9.11 : - 1.1.11 : H2S (1 #), R=99,35% 25 2 15 1 5 13,51% 6,22% 2,91% 2,52% 1,49% 1,54% 1,5%,65%,54% 1,7% <1µg/m3 3 5 7 9 >1µg/m3 2 4 6 8 1 razredi H2S [µg/m3] Slika 1: Frekvenčna distribucija imisijskih koncentracij vodikovega sulfida za september 211. 11

4 Deponija Barje, APHA1: 1.9.11 : - 11.9.11 : APNA1.NO1 (µg/m3) APNA1.NO2 (µg/m3) 3 2 1 1.sep. 2.sep. 3.sep. 4.sep. 5.sep. 6.sep. 7.sep. 8.sep. 9.sep. 1.sep. 11.sep. Slika 11: Imisijske koncentracije NO in NO 2 od 1. do 11. septembra 211. 8 Deponija Barje, APHA1: 11.9.11 : - 21.9.11 : APNA1.NO1 (µg/m3) APNA1.NO2 (µg/m3) 6 4 2 11.sep. 12.sep. 13.sep. 14.sep. 15.sep. 16.sep. 17.sep. 18.sep. 19.sep. 2.sep. 21.sep. Slika 12: Imisijske koncentracije NO in NO 2 od 11. do 21. septembra 211. 12

8 Deponija Barje, APHA1: 21.9.11 : - 1.1.11 : APNA1.NO1 (µg/m3) APNA1.NO2 (µg/m3) 6 4 2 21.sep. 22.sep. 23.sep. 24.sep. 25.sep. 26.sep. 27.sep. 28.sep. 29.sep. 3.sep. 1.okt. Slika 13: Imisijske koncentracije NO in NO 2 od 21. septembra do 1. oktobra 211. 4 Deponija Barje, APNA1: 1.9.11 : - 1.1.11 : NO1 (1 #), R=1,2% 3 76,28% 2 1 8,93% 4,54% 3,19% 1,78% 1,9%,93%,53%,56%,42% 1,76% <1µg/m3 3 5 7 9 >1µg/m3 2 4 6 8 1 razredi NO1 [µg/m3] Slika 14: Frekvenčna distribucija imisijskih koncentracij NO za september 211. 13

Deponija Barje, APNA1: 1.9.1 : - 1.1.11 : NO2 (1 #), R=99,84% 25 4,68% 2 15 23,45% 1 14,89% 5 8,86% 5,51% razredi NO2 [µg/m3] 3,14% 1,53%,68%,37%,25%,65% <1µg/m3 3 5 7 9 >1µg/m3 2 4 6 8 1 Slika 15: Frekvenčna distribucija imisijskih koncentracij NO 2 za september 211. 4 Deponija Barje, USA1: 1.9.11 : - 11.9.11 : dir (1 ) zsig (,1 m/s) vscal (m/s) 3 2 1 1.sep. 2.sep. 3.sep. 4.sep. 5.sep. 6.sep. 7.sep. 8.sep. 9.sep. 1.sep. 11.sep. Slika 16: Hitrost in smer vetra ter standardna deviacija vertikalne hitrosti vetra od 1. do 11. septembra 211. 14

4 Deponija Barje, USA1: 11.9.11 : - 21.9.11 : dir (1 ) zsig (,1 m/s) vscal (m/s) 3 2 1 11.sep. 12.sep. 13.sep. 14.sep. 15.sep. 16.sep. 17.sep. 18.sep. 19.sep. 2.sep. 21.sep. Slika 17: Hitrost in smer vetra ter standardna deviacija vertikalne hitrosti vetra od 11. do 21. septembra 211. 4 Deponija Barje, USA1: 21.9.11 : - 1.1.11 : dir (1 ) zsig (,1 m/s) vscal (m/s) 3 2 1 21.sep. 22.sep. 23.sep. 24.sep. 25.sep. 26.sep. 27.sep. 28.sep. 29.sep. 3.sep. 1.okt. Slika 18: Hitrost in smer vetra ter standardna deviacija vertikalne hitrost vetra od 21. septembra do 1. oktobra 211. 15

Deponija Barje, USA1: 1.9.11 : - 1.1.11 : N Calm: m/s W 13 % 13 % 6 % 6 % 3 % 2 %2 %3 % 2 %4 % 7 % 4 % 4 % 8 % E - 15 dir (%), R=1,2% C=,2% 8 % 14 % S Slika 19: Roža vetrov za mesec september 211. 1 Deponija Barje, QLI1: 1.9.11 : - 11.9.11 : T2 ( C) H (%) 8 6 4 2 1.sep. 2.sep. 3.sep. 4.sep. 5.sep. 6.sep. 7.sep. 8.sep. 9.sep. 1.sep. 11.sep. Slika 2: Temperatura zraka na višini 2 cm ter relativna vlažnost zraka na višini 2 cm od 1. do 11. septembra 211. 16

1 Deponija Barje, QLI1: 11.9.11 : - 21.9.11 : T2 ( C) H (%) 8 6 4 2 11.sep. 12.sep. 13.sep. 14.sep. 15.sep. 16.sep. 17.sep. 18.sep. 19.sep. 2.sep. 21.sep. Slika 21: Temperatura zraka na višini 2 cm ter relativna vlažnost zraka na višini 2 cm od 11. do 21. septembra 211. 1 Deponija Barje, QLI1: 21.9.11 : - 1.1.11 : T2 ( C) H (%) 8 6 4 2 21.sep. 22.sep. 23.sep. 24.sep. 25.sep. 26.sep. 27.sep. 28.sep. 29.sep. 3.sep. 1.okt. Slika 22: Temperatura zraka na višini 2 cm ter relativna vlažnost zraka na višini 2 cm od 21. septembra do 1. oktobra 211. 17

8 Deponija Barje, MET1: 1.9.11 : - 11.9.11 : NSS (W/m2) 6 4 2-2 1.sep. 2.sep. 3.sep. 4.sep. 5.sep. 6.sep. 7.sep. 8.sep. 9.sep. 1.sep. 11.sep. Slika 23: Netto sevanje od 1. do 11. septembra 211. 5 Deponija Barje, MET1: 11.9.11 : - 21.9.11 : NSS (W/m2) 4 3 2 1-1 11.sep. 12.sep. 13.sep. 14.sep. 15.sep. 16.sep. 17.sep. 18.sep. 19.sep. 2.sep. 21.sep. Slika 24: Netto sevanje od 11. septembra do 21. septembra 211. 18

1.9.211 2.9.211 3.9.211 4.9.211 5.9.211 6.9.211 7.9.211 8.9.211 9.9.211 1.9.211 11.9.211 12.9.211 13.9.211 14.9.211 15.9.211 16.9.211 17.9.211 18.9.211 19.9.211 2.9.211 21.9.211 22.9.211 23.9.211 24.9.211 25.9.211 26.9.211 27.9.211 28.9.211 29.9.211 3.9.211 neto sevanje [W/m 2 ] JP Snaga Okoljska merilna postaja odlagališča nenevarnih odpadkov Barje 5 Deponija Barje, MET1: 21.9.11 : - 1.1.11 : NSS (W/m2) 4 3 2 1-1 21.sep. 22.sep. 23.sep. 24.sep. 25.sep. 26.sep. 27.sep. 28.sep. 29.sep. 3.sep. 1.okt. Slika 25: Netto sevanje od 21. septembra do 1. oktobra 211. 14 Deponija Barje, MET1: 1.9.11 : - 1.1.11 : 12 1 8 111,5 86,52 119,27 119,61 15,33 96,27 86,1 19,3 17,513,29 83,18 98,73 92,39 88,384,54 87,91 87,85 78,1 72,22 74,45 7,51 66,74 69,769,16 6 53,36 56,54 56,85 4 41,51 39,99 2-2 -16,51-4 Slika 26: Povprečno dnevno netto sevanje v mesecu septembru 211. 19

1.9.211 2.9.211 3.9.211 4.9.211 5.9.211 6.9.211 7.9.211 8.9.211 9.9.211 1.9.211 11.9.211 12.9.211 13.9.211 14.9.211 15.9.211 16.9.211 17.9.211 18.9.211 19.9.211 2.9.211 21.9.211 22.9.211 23.9.211 24.9.211 25.9.211 26.9.211 27.9.211 28.9.211 29.9.211 3.9.211 dnevna količina padavin [mm] JP Snaga Okoljska merilna postaja odlagališča nenevarnih odpadkov Barje 3 Deponija Barje, QLI1: 1.9.11 : - 1.1.11 : 25 23,2 25,4 2 15 1 9,8 5,8 Slika 27: Dnevne količine padavin septembra 211. 15 Deponija Barje, APHA1: 1.9.11 : - 1.1.11 : CH4 (ppm)usa1. / dir ( ) CH4 1 5 1 2 3 4 dir Slika 28: X-Y prikaz 1-minutnih koncentracij metana po smereh vetra za mesec september 211. 2

Deponija Barje, APHA1: 1.9.11-1.1.11 N Calm: m/s W E - 15 USA1.dir (%), R=1%, C=% CH4/USA1.dir (ppm), R=1% S Slika 29: Roža vetrov in imisijskih koncentracij metana za mesec september 211. 25 Deponija Barje, APSAH1: 1.9.11 : - 1.1.11 : H2S (µg/m3)usa1. / dir ( ) 2 H2S 15 1 5 1 2 3 4 dir Slika 3: X-Y prikaz 1-minutnih koncentracij vodikovega sulfida po smereh vetra za mesec september 211. 21

Deponija Barje, APSAH1: 1.9.11 : - 1.1.11 : N Calm: m/s W E - 15 USA1.dir (%), R=1%, C=% H2S/USA1.dir (µg/m3), R=99% S Slika 31: Roža vetrov in imisijskih koncentracij vodikovega sulfida za mesec september 211. 8 Deponija Barje, APNA1: 1.9.11 : - 1.1.11 : NO1 (µg/m3)usa1. / dir ( ) 6 NO1 4 2 1 2 3 4 dir Slika 32: X-Y prikaz 1-minutnih koncentracij NO po smereh vetra za mesec september 211. 22

Deponija Barje, APNA1: 1.9.11-1.1.11 N Calm: m/s W E - 3 USA1.dir (%), R=1%, C=% NO1/USA1.dir (µg/m3), R=1% S Slika 33: Roža vetrov in imisijskih koncentracij NO za mesec september 211. 15 Deponija Barje, APNA1: 1.9.11 : - 1.1.11 : NO2 (µg/m3)usa1. / dir ( ) 12 NO2 9 6 3 1 2 3 4 dir Slika 34: X-Y prikaz 1-minutnih koncentracij NO 2 po smereh vetra za mesec september 211. 23

Deponija Barje, APNA1: 1.9.11-1.1.11 N Calm: m/s W E - 3 USA1.dir (%), R=1%, C=% NO2/USA1.dir (µg/m3), R=1% S Slika 35: Roža vetrov in imisijskih koncentracij NO 2 za mesec september 211. Tabela 2: Potencialna evapotranspiracija po Haudeu. DATUM Etp [mm/dan] 11.9.211 5,36 22.9.211 2,15 1.9.211 4,29 2.9.211 5,25 3.9.211 5,38 4.9.211 6,58 5.9.211 2,1 6.9.211 3,87 7.9.211 3,84 8.9.211 2,6 9.9.211 3,89 1.9.211 6,22 12.9.211 4,19 13.9.211 4,42 14.9.211 5,9 15.9.211 3,86 16.9.211 4,35 17.9.211 4,37 18.9.211 3,3 19.9.211,15 2.9.211 2,27 21.9.211 2,82 23.9.211 3,6 24.9.211 3,28 25.9.211 3,41 26.9.211 3,59 27.9.211 3,43 28.9.211 3,92 29.9.211 3,76 3.9.211 3,95 24