OPLONE IZGUBE: OPLONA UPONOS HOMOGENIH KONSUKCIJ doc. dr. Mataž Prek Lublana, 203
P oplotna upornost - izračun P. oplotna upornost homogenih konstrukci oplotna upornost homogenega sloa, skozi katerega teče toplotni tok pravokotno na površino sloa, e določena z izrazom: d λ d debelina homogenega sloa [m] λ toplotna prevodnost [W/mK] Za konstrukcie, ki so sestavlene iz homogenih sloev iz različnih materialov, e toplotna upornost določena z izrazom: λ, d λ toplotna upornost posamezne homogenega sloa D debelina -tega sloa ali + + 2 oplotna prevodnost e recipročna toplotni upornosti: U P.2 oplotna upornost pri prestopu toplote Vrednosti toplotne upornosti pri prestopu toplote so podane v tabeli v odvisnosti od smeri toplotnega toka in položaa površine (znotra / zuna) abela : oplotna upornost pri prestopu toplote navzgor fi smer toplotnega toka vodoravno ï navzdol Si 0,0 0,3 0,7 Se 0,04 0,04 0,04 Si toplotna upornost prestopa toplote na notrani strani (toplotni tok v prostor) [m 2 K/W] Se toplotna upornost prestopa toplote na zunani strani (toplotni tok v okolico) [m 2 K/W] P 2
Vrednosti iz tabele upoštevamo, kadar ni danih robnih pogoev. Vrednosti za vodoravno površino velao za toplotne tokove v smeri ±30 glede na horizontalno ravnino. Skupna toplotna upornost konstrukcie: d Si + λ, + Se Si + + λ Se V kolikor konstrukcia ne mei na okolico stavbe (notrani element), e skupna toplotna upornost: + + Si, λ Si Natančneši izračun toplotne upornosti pri prestopu toplote: S α + α c r α c koeficient konvektivne toplotne prestopnosti [W/m 2 K] α r - koeficient sevalne toplotne prestopnosti [W/m 2 K] Za notrane površine ali zunane površine v stiku z dobro prezračevanim zračnim sloem (gle točko) e koeficient konvektivne toplotne prestopnosti določen z enačbo: α c α ci ker e za: - toplotni tok navzgor: α ci 5,0 W/m 2 K - toplotni tok vodoravno: α ci 2,5 W/m 2 K - toplotni tok navzdol: α ci 0,7 W/m 2 K Za zunane površine e koeficient konvektivne toplotne prestopnosti določen z enačbo: α ker e α 4 + v c α ce ce 4 v hitrost vetra v neposredni bližini površine [m/s] Vrednosti za zunano toplotno upornost pri prestopu toplote so za različne hitrosti vetra podane v tabeli a. P 3
abela a: Zunana toplotna upornost pri prestopu toplote v odvisnosti od hitrosti vetra hitrost vetra m/s Se m 2 K/W 0,08 2 0,06 3 0,05 4 0,04 5 0,04 7 0,03 0 0,02 Koeficient sevalne toplotne prestopnosti e določen z enačbo: α r ε α r 0 ker e α σ 3 r0 4 m ε emisivnost površine [-] α r0 sevalna toplotna prestopnost črnega telesa [W/m 2 K] tabela b σ Stefan-Boltzmannova konstanta (5,67.0-8 W/m 2 K 4 ) m sredna absolutna temperatura površine in nene okolice [K] abela b: Sevalna toplotna prestopnost črnega telesa pri sredni temperaturi obeh površin temperatura α r0 C W/m 2 K -0 4, 0 4,6 0 5, 20 5,7 30 6,3 P.3 oplotna upornost zračnih sloev Vrednosti, podane v tem poglavu, velao za zračne sloe, ki: o so omeeni z dvema planparalelnima ravninama, pravokotnima na smer toplotnega toka in imata emisivnost večo od 0,8; o imata debelino (v smeri toplotnega toka) manšo od 0,-kratnika vsake od ostalih dveh dimenzi in ni veča od 0,3 m; o nima izmenave zraka z okolico. V kolikor ti pogoi niso izpolneni, upoštevamo postopek izračuna, ki e opisan v poglavu 3.4. P 4
P.3. Neprezračevan slo zraka Neprezračevan slo zraka e tisti, ker e zrak popolnoma zaprt ali so odprtine v okolico, ki so manše od: o 500 mm 2 na m dolžine za navpične sloe zraka; o 500 mm 2 na m 2 površine za vodoravne sloe zraka. Vrednosti za toplotno upornost so v tabeli 2 za površine z veliko emisivnosto (> 0,8) abela 2: oplotna upornost neprezračevanega sloa zraka debelina sloa zraka mm toplotna upornost zr [m 2 K/W] navzgor fi smer toplotnega toka vodoravno ï navzdol 0 0,00 0,00 0,00 5 0, 0, 0, 7 0,3 0,3 0,3 0 0,5 0,5 0,5 5 0,6 0,7 0,7 25 0,6 0,8 0,9 75 0,6 0,8 0,2 00 0,6 0,8 0,22 300 0,6 0,8 0,23 Opomba: Vmesne vrednosti lahko izračunamo z linearno interpolacio Skupna toplotna upornost: Si + λ, + zr + P.3.2 Slabo prezračevan slo zraka Se Slabo prezračevan slo zraka e povezan z zrakom iz okolice z odprtinami, ki so velike: o > 500 mm 2, vendar 500 mm 2 na m dolžine za navpične sloe zraka; o > 500 mm 2, vendar 500 mm 2 na m 2 površine za vodoravne sloe zraka; Vrednost toplotne upornosti slabo prezračevanega sloa zraka e enaka polovični vrednosti neprezračevanega sloa (tabela 2), vendar e naveča možna vrednost omeena na 0,5 m 2 K/W. Skupna toplotna upornost: Si + λ, + zr + Se P 5
P.3.3 Dobro prezračevan slo zraka Dobro prezračevan slo zraka e v primeru odprtin med sloem zraka in okoliškim zrakom velikosti: o > 500 mm 2 na m dolžine za navpične sloe zraka; o > 500 mm 2 na m 2 površine za vodoravne sloe zraka; Skupna toplotna upornost gradbenega elementa z dobro prezračevanim sloem zraka e izračunana brez upoštevana toplotne upornosti sloa zraka in ostalih sloev med sloem zraka in okolico. Upoštevamo toplotno upornost prestopa toplote z zunane površine, kot e določeno v točki 3.4 za miruoč zrak. Skupna toplotna upornost: + +, Si λ g samo sloi do zračne plasti g toplotna upornost pri prestopu toplote, izračunana po postopku opisanem v točki 3.4 za miruoč zrak P.3.4 oplotna upornost prostorov z zrakom (ne vela za okna) P.3.4. Neprezračevani prostori z zrakom, dolžine in širine veče od 0-kratne debeline oplotna upornost prostora z zrakom (zračni žep) e določena z enačbo: g α + α a r g toplotna upornost zračnega žepa α a koeficient konvektivne / konduktivne toplotne prestopnosti [m 2 K/W] točka P3.4.. α r koeficient sevalne toplotne prestopnosti [m 2 K/W] točka P3.4..2 P.3.4.. Koeficient toplotne prestopnosti α a e določen s prevodom toplote za miruoč zrak v ozkih prostorih (regah) in s konvekcio α c v primeru širokih prostorih. 0,025 d α a, c Max vrednost iz tabele 3.4a vrednost iz tabele 3.4b d debelina plasti zraka v smeri toplotnega toka [m] P 6
abela 3.4a: Koeficient konvektivnega prestopa toplote pri temperaturni razliki Δ 5 K smer toplotnega toka α a,c W/m 2 K vodoravno ï α a,c,25 navzgor fi α a,c,95 navzdol α a,c 0,2 d -0,44 Če e temperaturna razlika veča od 5 K se upoštevao vrednosti iz tabele 3.4b abela 3.4a: Koeficient konvektivnega prestopa toplote pri znani temperaturni razliki smer toplotnega toka α a,c W/m 2 K vodoravno ï α a,c 0,73 (Δ) /3 navzgor fi α a,c,4 (Δ) /3 navzdol α a,c 0,09 (Δ),87 d -0,44 P.3.4..2 Koeficient sevalne toplotne prestopnosti α r e določen z enačbo: α r Eα r0 in E + ε ε 2 E emisivnost, ki zaema sevalno izmenavo toplote med notranima površinama α r0 sevalna toplotna prestopnost črnega telesa [W/m 2 K] tabela b ε, ε 2 hemisferični emisivnosti menih površin Opomba: vrednosti v tabeli 2 so izračunane s pomočo zgorne enačbe za emisivnosti ε 0,9 in ε 2 0,9 ter α r0 pri 0 C. P.3.4.2 Prezračevani prostori z zrakom, dolžine in širine veče od 0-kratne debeline oplotna upornost slabo prezračevanega prostora z zrakom (zračnega žepa), kot e določeno v točki 3., e enaka polovični vrednosti toplotne upornosti neprezračevanega prostora z zrakom enake velikosti. Za dobro prezračevane prostore z zrakom (zračne žepe), kot e določeno v točki 3.2, vela enak postopek kot za dobro prezračevane zračne sloe (točka 3.2). P 7
P.3.4.3 Mahni ali predeleni prostori z zrakom (zračni žepi) Mahni zračni žepi imao širino manšo od 0-kratnika debeline. oplotna upornost e določena z enačbo: g α + α a r α r + 2 + ε ε 2 2 2 2 ( + + d b d b) g toplotna upornost zračnega žepa d debelina zračnega žepa b širina zračnega žepa ε, ε 2 hemisferični emisivnosti hladne in tople mene površine α a in α r0 izračunana po postopku, določenem v točki 3.4. P.4 oplotna upornost enostavnih nehomogenih konstrukci Enostavne nehomogene konstrukcie so sestavlene iz ene ali več homogenih sloev iste skupne debeline, ki so nameščeni paralelno v konstrukcio (slika ). Za izračun toplotne prehodnosti se lahko uporabi poenostavlena metoda, če toplotna izolacia ni prekinena s kovino (izema so kovinski pritrdilni elementi, ker se upošteva korekcia). Skupna toplotna upornost konstrukcie e določena kot aritmetična sredina med zgorno in spodno meo toplotne upornosti: + 2 - zgorna mea skupne toplotne upornosti - spodna mea skupne toplotne upornosti Izračun zgorne in spodne mee izvedemo tako, da konstrukcio razdelimo v odseke in sloe tako, da e vsak sestavni del konstrukcie toplotno homogen (slika ). Odsek m (m a, b, c, q) e pravokoten na površino konstrukcie in ima površino A m oziroma delež celotne površine: A f m Am Slo (, 2, 3 n) e vzporeden s površino konstrukcie in ima debelino d. Del konstrukcie m e homogen in ima toplotno prevodnost λ m, debelino d, površino A m in toplotno upornost m. P 8
Površina dela konstrukcie e proporcionalna celotni površini: Aa + Ab + + Aq A odseki sloi 2 3 A a a A b b A c c A d d d d 2 d 3 Slika : Na levi strani e enostavna nehomogena konstrukcia zidu. azdelena e na sekcie (a do d) in sloe ( do 3) Zgorna mea toplotne upornosti e za primer enodimenzionalnega toplotnega toka pravokotno na površino konstrukcie določena z enačbo: A A a a A + b b A + + q q ali f a a f + b b f + + q q ker so a, b,, q skupne toplotne upornosti vsake homogene sekcie s površinami A a, A b,, A q : + + λ m Si i( m), i( m) Se P 9
Spodna mea skupne toplotne upornosti e izračunana ob predpostavki, da so vse površine elementov, vzporedne s površino konstrukcie, izotermne. Za vsak nehomogen slo izračunamo ekvivalentno toplotno upornost: A A a a A + b b A + + q q ali f a a f + b b f + + q q Spodna mea toplotne prevodnosti pa e določena z enačbo: + + + + + Si 2 n Se P 0
P2 PUES SG--004:200 očka 3., 8. člen: 3. OPLONA PEHODNOS 3.. Splošno () oplotna prehodnost elementov zunane površine stavbe in ločilnih elementov delov stavbe z različnimi režimi notranega toplotnega ugoda, ki se določi po standardih SIS EN ISO 6946 in SIS EN ISO 02, ne sme presegati vrednosti, navedenih v tabeli. abela Gradbena konstrukcia U max (W/m 2 K). Zunane stene in stene proti neogrevanim prostorom, 0,28 2. Zunane stene in stene proti neogrevanim prostorom manše površine, ki skupa ne presegao 0% površine neprozornega dela zunane stene ter terase manše velikosti, ki skupa ne presegao 5% površine strehe 3. la nad neogrevano kleto, neogrevanim prostorom ali garažo 0,35 4 la nad zunanim zrakom 0,30 5. Stene in medetažne konstrukcie med ogrevanimi prostori različnih enot, različnih uporabnikov ali lastnikov 6. Stene, ki meio na sosedne stavbe 0,50 7. Zunana stena proti terenu, strop proti terenu in tla na terenu (ne vela za industriske stavbe) 8. Medetažna konstrukcia proti neogrevanemu prostoru, ravna in poševna streha nad neogrevanim prostorom 9. la na terenu in tla nad terenom pri panelnem talnem ogrevanu (ploskovnem gretu) 0. Lahke zunane vertikalne gradbene konstrukcie (pod 50 kg/m 2 ) 0,20. Okna, balkonska vrata gretih prostorov in greti zimski vrtovi,30 2. Strešna okna,40 3. Steklene strehe, svetlobniki, zimski vrtovi, svetlobne kupole 2,40 0,60 0,90 0,35 0,20 0,30 (2) Vrednosti za toplotno prehodnost iz tabele 2 se smiselno uporablao tudi za notrane gradbene konstrukcie, ki meio na prostore, v katerih lahko notrana temperatura pri proektni zunani temperaturi pade pod 2 ºC. 3..2 oplotni mostovi () Vpliv toplotnih mostov na letno potrebo po toploti mora biti čim manši. oplotnim mostovom z linisko toplotno prehodnosto Ψe > 0,2 W/mK (standard SIS EN ISO 4683, abela 2 ali SIS EN ISO 02) se e treba z ukrepi v skladu z zadnim stanem gradbene tehnike izogniti s popravki načrtovanih detalov, če pa to ni mogoče, e treba dokazati, da vodna para na mestih toplotnih mostov ne bo kondenzirala. (2) V računu potrebne toplote za ogrevane se vpliv toplotnih mostov upošteva po standardih SIS EN ISO 3789, SIS EN ISO 4683 oziroma SIS EN ISO 02. P
(3) Če imao vsi toplotni mostovi v stavbi linisko toplotno prehodnost Ψe < 0,2 W/mK (standard SIS EN ISO 4683, abela 2), se lahko nihov vpliv upošteva na poenostavleni način, s povečanem toplotne prehodnosti celotnega ovoa stavbe za 0,06 W/m 2 K. 3..3 Stavbno pohištvo () V ogrevanih prostorih stavbe se sme uporablati zasteklitev s toplotno prehodnosto U st naveč, W/m 2 K. (2) oplotna prehodnost oken (steklo in okvir) v odvisnosti od materiala okvirev ne sme biti veča od,3 W/m 2 K pri oknih z lesenim profilom, profilom iz umetne mase in s profilom iz kombinacie materialov, katerih osnova e profil iz lesa ali iz umetne mase, oziroma od,6 W/m 2 K pri oknih s kovinskimi okviri. (3) oplotna prehodnost zunanih vrat ne sme biti veča od 2,0 W/m 2 K. (4) oplotna prehodnost dela ovoa na mestu, ker e vgraena omarica za rolete ali druga senčila, vklučno s pogoni in napravami za nihovo upravlane ne sme biti veča od 0,6 W/m 2 K. (5) Zahteve tega člena ne velao za izložbena okna, ki omeueo zaprt izložbeni prostor, in za steklena vrata, ki so del vetrolova. (6) V neogrevanih prostorih s temperaturo pod 5 C e na ovou stavbe dovolena uporaba steklenih prizem (steklakov). P 2
P3 Snovni podatki (PUES SG--004:200 4. člen) Kadar konkretni podatki o gradbenem materialu niso dostopni in gre za običane materiale, se pri izračunih uporablao snovni podatki, navedeni v spodni tabeli. Material Gostota, ρ kg/m 3 Specifična toplota, c J/kgK oplotna prevodnost, λ W/mK Difuziska upornost vodni pari, µ I. ZIDOVI. Polna opeka (izvotlenost 0 do 5 %) 800 920 0,76 2 600 920 0,64 9 400 920 0,58 7 200 920 0,47 5 2. Mrežasta in votla opeka (gostota skupa z 400 920 0,6 6 odprtinami) 200 920 0,52 4 3. Porozna opeka 800 920 0,33 2,5 4. Klinker opeka, polna klinker opeka, 900 880,05 35 izvotlena 700 880 0,79 30 5. Bloki iz elektrofiltrskega pepela 500 920 0,58 5 300 920 0,47 4 6. Silikatna polna opeka 2 000 920,0 20 800 920 0.99 6 600 920 0.79 3 7. Silikatna votla opeka (gostota skupa z 400 920 0,70 7 odprtinami) 200 920 0,56 4 8. Porolit 200 920 0,52 4 9. Žlindrin termoblok (gostota skupa z odprtinami) 0. Bloki iz porobetona. Bloki iz celičastega betona 600 920 0,64 4 400 920 0,58 4 200 920 0,52 4 440 860 0,3 5 460 860 0,4 5 500 860 0,6 5 650 860 0,8 5 800 050 0,35 7 600 050 0,27 5 2. Polni bloki iz lahkega betona 000 840 0,47 4 3. Betonski bloki z odprtinami v dveh vrstah, iz lahkega betona (gostota brez odprtin) 200 840 0,52 5 400 840 0,64 7 600 840 0,80 9 000 050 0,44 2 200 050 0,49 3 400 050 0,56 4 4. Enako kot 3, odprtine v treh vrstah 400 050 0,49 5 (gostota brez odprtin) 600 050 0,56 6 P 3
5. Zid iz naravnega kamna 2 000 920,6 22 6. Betonski votlaki z odprtinami v treh vrstah (gostota skupa z odprtinami) 600 960 0,74 0 7. Porozna opeka 0,22-0,35 Il. MALE 8. Apnena malta 600 050 0,8 0 9. Podalšana apnena malta 700 050 0,85 5 800 050 0,87 20 900 050 0,99 25 20. Cementa malta 2 00 050,40 30 Cementni estrih 2 200 050,40 30 2. Pigmentna fasadna malta 850 050 0,70 5 22. Cementna malta + lateks (sintetični dodatki) 900 050 0,70 30 23. Mavčna in apnena mavčna malta 500 920 0,70 9 Lahka mavčna malta 000 920 0,47 4 24. Perlitna malta 500 050 0,3 4 oplotnoizolaciska malta 600 920 0,9 6 Mavčna malta na trstiki 000 920 0.47 3 Mavčna malta na rabic mreži 200 920 0,58 4 IlI. NAAVNI KAMEN IN ZEMLJA 25. Granit, gnas 2 600 do 2 800 920 3,5 65 26. Gosti apnenec, dolomit, marmor 2 600 do 2 850 920 2,3 do 3,5 65 27. Peščenec, amorfni apnenec 2 600 920,7 50 28. Pesek in drobni gramoz 500 do 2 000 840,2 do,7 5 29. Zaraščeno zemlišče, humus 500 do 2 000 840,5 do 2,6 50 IV. POLNILA 30. Pesek, suh 800 840 0,58,4 3. Gramoz, suh 700 840 0,8,5 32. Zdroblena opeka 800 840 0,4,3 33. Zdroblena pluta 50 840 0,04, 34. Perlit, nasut 00 840 0,05,3 35. Keramzit, nasut 400 840 0,22,3 36. Oblanci 250 2 090 0,09,2 38. Nasuta zemla (vlažna) 700 840 2, V. BEONI 39. Betoni s kamnitimi agregati 2 500 960 2,33 90 2 400 960 2,04 60 2 200 960,5 30 2 000 960,6 22 800 960 0,93 5 40. Keramzitni betoni 400 000 0,58 0 200 000 0,47 6 P 4
000 000 0,38 4 800 000 0,29 3 4. Pareni, celični betoni 800 050 0,29 7 600 050 0,23 5 500 050 0,9 3 400 050 0,4 2 42. Beton iz opečnega drobira 600 920 0,76 6 400 920 0,58 4 200 920 0.47 3 43. Beton iz žlindre 600 960 0,76 5 44. Azbestno-cementne plošče 400 960 0,58 4 200 960 0,47 3 VI. MAEIALI ZA OBLOGE - nestisnene 800 960 0,35 20 - stisnene, utrene s paro 2 00 960 0,4 50 - stisnene, utrene na zraku 2 00 960 0,4 20 - porozne, utrene s paro 850 960 0,2 5 45. Mavčno-kartonske plošče - do 5 mm 900 840 0,2 2 - do 8 mm 900 840 0,23 8 46. Polne mavčne plošče 400 840 0,70 2 200 840 0,58 8,5 000 840 0,47 6 47. Mavčne plošče s polnili, odprtinami ali 800 840 0,35 4 porozne 600 840 0,29 3 48. Klinker ploščice 900 920,05 00 49. Ploščice iz opeke 800 920 0,79 20 50. Fasadne plošče, glazirane 800 920 0,92 300 5. Keramične ploščice - stenske, glazirane 700 920 0,87 200 - talne, neglazirane 2 300 920,28 200 52. Keramični mozaik - 50 mm x 50 mm - 6 % rege 40-20 mm x 20 mm - 2 % rege 900 880 0,99 00-2 mm x 2 mm - 26 % rege 90 53. Stekleni mozaik - 20 mm x 20 mm - 20 % votlin 2 300 840 0,70 50 54. Linole 200 880 0,9 500 55. Guma 000 470 0,6 0 000 56. Vnapre izdelani betonski elementi 2 500 960 2,33 90 2 400 960 2,04 70 57. Lahki betonski elementi 200 920 0,47 0 58. Plošče iz gostih apnencev, dolomita in marmora 2 650 do 2 850 880 2,33 65 P 5
Plošče iz peščenaka 2 600 880 2,33 50 59. Okensko steklo 2 500 840 0,8 0 000 60. Armirano steklo 2 600 840 0,44 00 000 6. Votli stekleni bloki 00 840 0,44 4 000 62. Les - hrast 700 do 800 2 090 do 2 50 0,2 40 do 60 - smreka, bor 500 do 600 2 090 0,4 70 63. Panelne plošče, obstone v vodi 600 2 090 0,2 60 - težke, za zunane obloge 620 2 090 0,3 60 - laže, za notrane obloge 400 2 090 0,08 30 64. Vezane plošče, obstone v vodi 660 2 090 00 - za notrane obloge 550 2 090 0,4 60 65. Iverne plošče - trde 000 880 0,2 7 - mehke 400 2 090 0,058 6 300 2 090 0,052 3 200 2 090 0,047 2 66. Iverne plošče, stisnene 600 2 090 0,099 60 67. Plošče iz lesne volne (izolit, heraklit ipd.) - z debelino 5 mm 550 2 00 0,40 - z debelino 25 mm 500 670 0,099 8 - z debelino 35 mm 450 670 0,093 6 - z debelino 50 mm 400 670 0,08 5 68. Papirnate tapete 600 340 0,5 5 - pralne 700 340 0,5 0 - plastične 700 250 0,20 3 000 69. Bitumen 00 050 0,7 200 70. Asfalt 2 00 050 0,70 2 500 - asfalt, 20 mm 900 050 0,70 2 000 7. Bitumenska lepenka 00 460 0,9 2 000 72. PVC, homogen 400 960 0,23 0 000 PVC, na klobučevini 800 960 0,2 3 000 73. Vinil azbestne plošče 950 960 0,6 000 74. Preproge - napeti tufting 250 230 0,070,5 - lepleni tufting 270 230 0,08 0 - iglana leplena 300 460 0,090 0 75. Deske za tla 520 670 0,40 5 76. Parket 700 670 0,2 5 77. rde plošče iz lesenih vlaken 900 670 0,9 70 78. Polietilenske folie 000 250 0,9 80 000 79. PVC folia, mehka 200 960 0,9 42 000 80. Bitumenski trak z vložkom aluminiske folie z debelino P 6
0, mm 900 460 0,9 00 000 0,2 mm 950 460 0,9 50 000 8. Bitumenski trakovi, zvareni, z debelino 5 mm, z aluminisko folio 0,2 mm 000 460 0,9 40 000 82. Strešna Iepenka 00 460 0,9 2 000 83. Večkratni bitumenski premaz, armiran v eni plasti - 0 mm 00 460 0,7 0 000 84. Večplastna bitumenska hidroizolacia z debelino 3 do 6 mm 00 460 0,9 4 000 Večplastna bitumenska hidroizolacia na perforirani lepenki 200 460 0,9 4 000 85. PVC strešni trakovi, mehki 200 960 0,9 20 000 86. PIB (poliizobutil) trakovi 600 960 0,26 300 000 87. C (kloropren-kavčuk) trakovi 300 000 0,23 00 000 88. CSM (klorosulfidni polietilen) trakovi 500 000 0,30 80 000 89. EPDM (etilen-propilen-kavčuk) trakovi 200 040 0,30 00 000 90. Strešniki 900 880 0,99 40 9. Skrilne plošče 2 800 820 2,90 20 92. Azbestno-cementne plošče 800 960 0,35 50 X. KOVINE 93. Jeklo 7 800 460 53,5 - lito eklo 7 200 500 46,5 600 000 94. Aluminiska folia 0,0 600 000 0,5 2 700 940 203 700 000 0,20 800 000 95. Bakrena folia 0,0 700 000 9 000 380 380 0,5 800 000 96. Svinec 500 30 35 97. Cink 7 00 390 0 98. Steklena volna 99. Kamena volna XI. OPLONI IZOLAOJI 4 840 0,038 23 840 0,034 30 840 0,032 60 840 0,032 80 840 0,034 30 840 0.038 80 840 0.034 00 840 0,033 60 840 0,037 80 840 0,039 00. Steklena pena 45 840 0,056 0 000 P 7
0. Pluta, ekspandirana, impregnirana 20 670 0,04 0 60 670 0,044 22 02. Plošče iz prešite trstike 800 260 0,046 2 03. Plošče iz stiskane slame (stramit) 350 470 0,098 3 04. Brizgani azbest 400 670 0,2 38 600 670 0,3 40 05. Lesni beton 550 465 0,4 5 800 465 0,24 0 06. Sintetične plošče iz večplastnega 400 590 0,9 50 000 poliestra 500 090 0,23 50 000 07. Plošče iz akrilne smole 80 000 0,9 8 000 08. PVMD in PVC plošče 400 960 0,2 6 000 09. Polistirenske plošče (v blokih) 5 260 0,04 25 20 260 0,04 35 25 260 0,04 40 30 260 0,04 45 0. Polistiren, izdelan v kalupih 20 260 0,04 40. Fenolne plošče, rezane iz blokov 25 260 0,04 50 30 260 0,04 60 40 260 0,04 35 60 260 0,04 40 2. Poliuretanske plošče, 30 380 0,035 40 izrezane iz blokov 40 380 0,035 50 3. PVC plošče 50 260 0,04 200 4. Urea plošče 5 260 0,040 3 5 Ekstrudirani polistiren (XPS) Do vklučno debeline 80 mm z gladko površino Do vklučno debeline 80 mm z brušeno površino 33 500 0,035 50 33 500 0,035 20 Nad debelino 80 mm z gladko površino 33 500 0,038 50 Nad debelino 80 mm z brušeno površino 33 500 0,038 20 6. Ovča volna 20 900 0,040 7. Kokosova vlakna 00 600 0,045 8. Vlaknaste lesne plošče 90 2000 0,045 0 9. oplotnoizolaciski ometi 0,09-0,25 8-0 20. Celulozna vlakna 85 800 0,040 2. Bombaž 20 840 0,040 22. Perlitne plošče 50 000 0,060 5 23. Peneno steklo 40 00 0,060 24. Poliuretanska pena 5 500 0,025 30 80 500 0,040 00 25. Perlitno nasute 90 000 0,055 3 P 8