Sistem streh Trimoval TPO 1000 in TPO Dom

Sistem streh Trimoval TPO 1000 in TPO Dom Tehnični dokument št. 45 /Delovna verzija / Junij 2004

VSEBINA 1.0 Tehnični opis sistema streh Trimoval TPO 1000 in TPO Dom [1] 1.1 Splošno [1] 1.2 Oblika kritine Trimoval TPO [1] 1.2.1 Trimoval TPO 1000 [1] 1.2.2 Trimoval TPO Dom [1] 1.3 Sestava kritine TPO [2] 1.4 Tehnični podatki za Trimoval TPO [2] 1.4.1 Osnovni tehnični podatki [2] 1.4.2 Protikorozijska zaščita pločevine [2] 2.0 Postopek projektiranja [3] 2.1 Izbira vrste kritine Trimoval TPO [3] 2.2 Dopustne razdalje med podporami [3] 2.2.1 Strehe z naklonom [3] 2.2.2 Ločne strehe [4] 2.2.3 Previs [5] 2.3 Določitev potrebnih slojev strehe [5] 2.3.1 Splošno o gradbenofizikalnih pogojih[5] 2.3.2 Prezračevana sestava - vpliv na nastanek kondenza zaradi difuzije vodne pare[5] 2.3.3 Prezračevani sloj [6] 2.3.4 Toplotna izolacija [7] 2.3.5 Zaščita toplotne izolacije [7] 2.3.6 Parna zapora [8] 2.4 Načini pritrjevanja [8] 2.5 Vijačenje kritine Trimoval TPO [8] 3.0 Navodila za montažo [9] 3.1 Strehe z naklonom[9] 3.2 Ločne strehe [12] 3.2.1 Način polaganja[12] 3.2.2 Omejitve [12] 3.3 Pritrjevanje kritine Trimoval TPO na konstrukcijo [13] 3.3.1 Pritrjevanje na leseno konstrukcijo[13] 3.3.1.1 Sestava strehe [13] 3.3.1.2 Postopek montaže [13] 3.3.2 Pritrjevanje na betonsko konstrukcijo[14] 3.3.2.1 Sestava strehe [14] 3.3.2.2 Postopek montaže [15] 3.4 Tesnenje streh s kritino Trimoval TPO [16] 3.4.1 Tesnenje vzdolžnih spojev med ploščami [16] 3.4.2 Tesnenje ostalih detajlov [16] 3.5 Snegolovi [17] 3.5.1 Splošno [17] 3.5.2 Razpored in pritrjevanje točkovnih snegolovov [17] 3.5.3 Razpored in pritrjevanje linijskih snegolovov [18] 3.6 Strelovodi [19] 3.7 Prenašanje plošč [20] 3.8 Izvedba nekaterih detajlov [20] 3.8.1 Podaljševanje strehe [20] 3.8.2 Sleme [21] 3.8.2.1 Detajl slemena na leseni konstrukciji [21] 3.8.2.2 Detajl slemena na betonski konstrukciji [22] 3.8.3 Čelni zakljiček strehe[23] 3.8.4 Kapni detajl [23] 4.0 Vzdrževanje objektov s strešnimi paneli TPO [24] 4.1 Letni servisni pregled strehe [24] 4.2 Splošni nasveti [24]

1.0 Tehnični opis sistema streh Trimoval TPO 1000 in TPO Dom 1.1 Splošno Osnovo sistema predstavljata kritini Trimoval TPO 1000 ali TPO Dom, ki sta lahki gradbeni plošči iz pocinkane, obarvane, profilirane jeklene pločevine z 8 do 10 mm debelim poliuretanskim obrizgom. Obrizg preprečuje nastajanje kondenza in podaljšuje življenjsko dobo kritini in ostrešju. Kritini sta primerni za izvedbo streh pod naklonom, ločnih ter ostalih oblikovno kombiniranih streh, kot je opisano v nadaljevanju. Poleg odličnih tehničnih lastnosti, izjemne življenjske dobe, je omogočena velika mera kreativnosti pri oblikovanju strehe kot osnovnega sestavnega dela objekta. Kritini Trimoval TPO 1000 in TPO Dom lahko pritrjujemo na leseno, jekleno ali betonsko podkonstrukcijo z vijaki (slike 8, 21 in 22). Primerni sta za naklone streh nad 5. Karakteristični detajli strešne sestave so prikazani na slikah 21 in 22. 1.2 Oblika kritine Trimoval TPO 1.2.1 Oblika kritine Trimoval TPO 1000 Slika 1: Ploš a Trimoval TPO 1000 1.2.1 Oblika kritine Trimoval TPO Dom Slika 2: Ploš a Trimoval TPO Dom No.45/V-D/06-2004 1

1.3 Sestava kritine Trimoval TPO 1000 in TPO Dom Zgornji sloj kritine je pocinkana in obarvana profilirana jeklena pločevina debeline 0,6 mm. Na spodnji strani pločevine je 8 do 10 mm poliuretanskega obrizga. Valovi kritin Trimoval TPO 1000 in TPO Dom so lahko zapolnjeni s: - trdo poliuretansko peno ali - polnilom iz negorljive mineralne volne (velja za TPO 1000). Obe varianti sta kvalitetno enakovredni in dovolj toplotno izolativni ter akumulativni, da je preprečen nastanek kondenza na spodnji strani kritine. Osnovna vrsta zaščite spodnje strani plošče je aluminijska folija, namesto te pa je lahko tudi natron papir. Kritini sta odporni na leteči ogenj (DIN 4102) in ne širita plamena. 1.4 Tehnični podatki za Trimoval TPO 1000 in TPO Dom 1.4.1 Osnovni tehnični podatki Tabela 1: Osnovni tehni ni podatki za Trimoval TPO in TPO Dom masa (kg/m 2 ) plo evina (Fe 0,6 mm) TPO 1000 7,93 TPO Dom 6,50 U toplotna prehodnost (W/m 2 K) ~1,24 pokrivna širina (cm) dol ina (m) Po DIN 4102 so ploš e odporne na lete i ogenj z zunanje strani) 1.4.2 Protikorozijska zaščita pločevine TPO 1000 1000 TPO Dom 1050 2 do 14 (do 2 m mo en ro ni razrez) Uporabljata se dve vrsti protikorozijske zaščite pločevine: - zaščita na osnovi polyestra z oznako SP - standardna zaščita, - zaščita na osnovi polyvinylidenfluorida z oznako PVDF - na željo kupca Jeklena pločevina je predhodno vroče cinkana. Debelina nanosa cinka je 275 g (Zn)/m 2 (DIN EN 10142, DIN EN 10147). Postopek barvanja pločevine je Coil Coating, to je barvanje med valji in sušenje v peči pri temperaturah najmanj 200 C. Možni so vsi barvni odtenki po RAL lestvici. Standardno Trimo barvno lestvico sestavljajo naslednji barvni odtenki (velja za zaščito na osnovi polyestra - SP): - RAL 8017 - Trimo rjava - RAL 9002 - sivo bela - RAL 9010 - čista bela - RAL 9006 - aluminij bela - RAL 7035 - svetlo siva - RAL 5010 - encijan modra - RAL 3009 - oksidno rdeča - RAL 1015 - svetlo slonokoščena Na posebno zahtevo je pločevina lahko obarvana tudi z barvo na drugačni osnovi (npr. PVC-ja, silikonpoliestra,...), ki ima lahko drugačne lastnosti. 2 No.45/V-D/06-2004

Tabela 2: Osnovne lastnosti posameznega tipa zaš ite SP PVDF Razred protikorozijske zaš ite glede na DIN 55928/1 III III Oznaka protikorozijskega sistema glede na DIN 55928/8 3-160.2 3-600.1 Protikorozijska zaš ita glede na DIN 55928 III III Klasifikacija materiala glede na DIN 4102 A2 A2 Temperaturna obstojnost ( o C) do +80 do +110 Debelina nanosa (my) 25 25 normalna atmosfera Zunanja atmosfera mestna in industrijska ostra industrijska - Morska atmosfera 1 do 10 km od obale - < 1 km od obale - t 25 C, f 80% Pogoji znotraj objektov t 25 C, f>80% t 50 C, f>80% - brez ogrevanja Legenda: primeren brez zadr kov zelo primeren primeren - neprimeren Površine TRIMO elementov morajo biti pregledane in čiščene v časovnih razmakih, ki so odvisni od stopnje onesnaženosti in agresivnosti zraka, v okviru rednih vzdrževalnih del skladno z navodili o vzdrževanju oziroma vsaj 1 x letno. 2.0 Postopek projektiranja 2.1 Izbira vrste kritine Trimoval TPO Glede na investitorjevo željo oziroma v skladu z zahtevami za objekt se določi tip kritine. Kritini Trimoval TPO 1000 in TPO Dom sta različno nosilni zaradi različne oblike profilirane pločevine. Primerni sta za izvedbo streh z naklonom, ločnih ter ostalih oblikovno kombiniranih streh. Pri ločnih strehah je potrebno preveriti možnost polaganja kritine na željeni radij. 2.2 Dopustne razdalje med podporami Kritini lahko pritrjujemo na leseno, jekleno ali betonsko podkonstrukcijo z vijaki. Minimalna širina krajnih podpor je 40 mm vmesnih pa 60 mm. Dopustne razdalje med podporami Lmax se določi glede na izbrano vrsto kritine in obremenitev s snegom (tabele 3, 4, 5, 6). Pri ločnih strehah je razdalja med podporami odvisna tudi od velikosti polmera ločne strešne konstrukcije. 2.2.1 Strehe z naklonom Dopustne razdalje med podpornimi letvami (slika 3) za strehe z naklonom so podane v tabelah 3 in 4. Slika 3: Dopustne razdalje med podporami No.45/V-D/06-2004 3

Dopustne razdalje med podporami za plošče Trimoval TPO 1000 so podane v tabeli 3. Tabela 3: Dopustne razdalje med podporami za Trimoval TPO 1000 obremenitev s snegom (kn/m 2 ) 0,75 1,00 1,25 1,50 1,75 2,0 3,0 enopoljni nosilec 2,25 2,00 1,85 1,75 1,65 1,60 1,40 dvopoljni nosilec 2,95 2,65 2,50 2,30 2,10 1,95 1,55 tropoljni nosilec 2,80 2,50 2,30 2,20 2,10 1,95 1,70 OPOMBI: Dopustne razdalje med podporami so v metrih! Ploš e so iz jeklene plo evine debeline 0,6 mm Dopustne razdalje med podporami za plošče Trimoval TPO Dom so podane v tabeli 4. Tabela 4: Dopustne razdalje med podporami TPO Dom 2.2.2 Ločne strehe obremenitev s snegom (kn/m 2 ) 0,75 1,00 1,25 1,50 1,75 razdalja med podporami (m) 1,15 1,12 1,10 1,05 0,95 OPOMBA: Ploš e so iz jeklene plo evine debeline 0,6 mm Dopustne razdalje med podporami za ločne strehe so podane v tabelah 5 in 6. Če je polmer R strešne konstrukcije večji od 70 m, je potrebno preveriti naklon strehe na mestu preklopa in v kapu (sliki 19 in 20). Morebitni preboji morajo biti na mestih, kjer je naklon strehe večji od najmanjšega dopustnega naklona (5 ). Tabela 5: Dopustne razdalje med podporami za lo ne strehe TPO 1000 obremenitev s snegom (kn/m 2 ) 0.75 1.00 1.25 1.50 1.75 2.0 3.0 dvopoljni ali tropoljni nosilec: R > 70 m 2.80 2.50 2.30 2.20 2.10 1.95 1.70 50 m < R < 70 m 1.5 35 m < R < 50 m 1.0 20 m < R < 35 m 0.8 OPOMBI: Dopustne razdalje med podporami so v metrih! Ploš e so iz jeklene plo evine debeline 0,6 mm Tabela 6: Dopustne razdalje med podporami za lo ne strehe TPO Dom obremenitev s snegom (kn/m 2 ) 0.75 1.00 1.25 1.50 1.75 dvopoljni ali tropoljni nosilec OPOMBI: Dopustne razdalje med podporami so v metrih! Ploš e so iz jeklene plo evine debeline 0,6 mm R > 35 m 1.15 1.12 1.1 1.05 0.95 20 m < R < 35 m 0.8 12 m < R < 20 m 0.6 4 No.45/V-D/06-2004

2.2.3 Previs Največja dovoljena dolžina previsa v kapu pri Trimoval TPO 1000 in TPO Dom je podana v tabeli na sliki 4. Slika 4: Max dovoljen previs za ploš e Trimoval TPO 1000 in TPO Dom Trimoval TPO Na vseh mestih, kjer se voda izliva s plošče (pri odkapu, žlotah, za preboji...), je potrebno s spodnje strani v celoti odstraniti poliuretanski obrizg vsaj na dolžini 80 mm. 2.3 Določitev potrebnih slojev strehe 2.3.1 Splošno o gradbenofizikalnih pogojih Gradbeno fizikalni pogoji so: - celoletni klimatski pogoji področja, kjer se nahaja objekt: - zunanja temperatura in - relativna vlažnost zunanjega zraka, - notranje klimatske razmere: - projektna temperatura notranjega zraka, - pričakovana relativna vlažnost notranjega zraka, in - trajanje obdobja kondenziranja oziroma sušenja konstrukcije. max. L (mm) TPO 1000 400 TPO Dom 350 Zunanji klimatski pogoji so določeni v standardih posameznih držav notranji pa s projektom, odvisno od namembnosti prostorov skladno z zakonodajo posameznih držav. Pri projektiranju ali izbiri strešne sestave je potrebno paziti, da: ne dovoljuje prekomernega navlaževanja znotraj le-te zaradi difuzije vodne pare. je ustrezno toplotno izolativna, tako da je v najbolj neugodnih razmerah (nizke temperature v zimskem obdobju) temperatura na površini v prostoru dovolj visoka, da ne pride do izločanja vodne pare (kondenzacije), hkrati pa mora biti debelina toplotne izolacije racionalna z vidika transmisijskih energijskih izgub preko strešne sestave (U - toplotna prehodnost). - izbrana sestava zadovolji zahtevam glede toplotne stabilnosti v poletnem obdobju. 2.3.2 Prezračevana sestava - preprečitev nastanka kondenza zaradi difuzije vodne pare Posamezni temperaturi zraka ustreza točno določen tlak zasičenja z vodno paro. Produkt tlaka in relativne vlažnosti je parcialni tlak vodne pare. Razlika temperatur in relativnih vlažnosti na eni in drugi strani izolativnega sklopa privede do razlike parcialnih tlakov vodne pare, kar povzroči pretok vlage iz prostora z višjim v prostor z nižjim tlakom. Tak primer se običajno pojavi v zimskem obdobju. Z visoko parozapornostjo slojev na notranji strani sklopa se vlago zadrži v območju z visoko temperaturo, kjer je mejni tlak zasičenja visok, zato ne pride do kondenza. Če pa je nasprotno dobra parozapornost zagotovljena samo na zunanji in ne tudi na notranji strani, potem lahko v takih razmerah pride do izločanja vodne pare oz. kondenza znotraj samega sklopa oz. izolativnega ovoja. To se lahko zgodi pri neprezačevani strehi. Če pa je streha prezračevana, se vlaga zadržuje pod kritino kratek čas in ne pride do kondenza, zato je vloga parne zapore zmanjšana. No.45/V-D/06-2004 5

Tabela 7: Sestava konstrukcije debelina (cm) ρ (kg/m 3 ) Cp (J/kgK) λ (W/mK) µ (-) 1. Armiran beton 8 2500 960 2,33 90 2. PE folija 0,02 1000 1250 0,19 80000 3. Mineralna volna 12 (d) 30 840 0,039 1 4. Tyvek HD Soft 0,013 450 960 0,19 80 5. Zra na plast* 5 (z) 1,3 1005 0,357 1 6. Poliuretan 1 30 1380 0,030 40 7. Trapezna plo evina 0,06 7850 600 60 50000 * samo v prezra evanem sklopu strehe ali fasade Diagram 1: Primerjava prezra evane in neprezra evane sestave 100 Relativna vla nost notranjega zraka (%) 90 80 neprezra evana sestava prezra evana sestava 70 60 50 40 30 12 14 16 18 20 22 24 26 28 Notranja temperatura ( C) Diagram 1 prikazuje primerjavo prezračevanega in neprezračevanega sestava izolativnega ovoja objekta. Izračun je narejen z upoštevanjem standardov JUS U.J5.510, JUS U.J5.520 in JUS U.J5.600 za III. klimatsko cono. Dovoljeno območje dopustnih vrednosti je pod krivuljo. Krivulji predstavljata mejni vrednosti pogojev, ko se pojavi kondenz in sicer, pri neprezračevanem sestavu tik pod pločevino, pri prezračevanem pa se vlaga ne pojavi v izolativnem ovoju, pač pa na površini na notranji strani objekta Prezračevana izvedba strešne konstrukcije, ob debelini toplotne izolacije vsaj 15 cm, zagotavlja ugodne bivalne razmere v poletnem obdobju, saj je tako preprečeno pregrevanje. Taka sestava ustreza veljavni slovenski zakonodaji. 2.3.3 Prezračevani sloj Funkcija prezračevanega sloja je opisana v poglavju 2.3.2. Da je zagotovljeno ustrezno prezračevanje, je potreben dovolj velik presek tega sloja prečno na smer gibanja zraka. Enaka površina mora biti zagotovljena po celotni poti gibanja zraka od kapa do slemena. Višina je odvisna od razdalje od mesta zajema zraka v kapu do mesta izpusta zraka v slemenu. Višino prezračevanega sloja se določi glede na dolžino strešine in z upoštevanjem enačbe: (1) S/ A 0.003 S - površina odprtine za ventilacijo A - površina strehe. 6 No.45/V-D/06-2004

2.3.5 Toplotna izolacija Debelina toplotne izolacije je določena s strani investitorja, oziroma skladno z zakonodajo (glej poglavje 2.3.1). Namen toplotne izolacije je zmanjšanje potreb po energiji za ogrevanje objekta v zimskem in preprečevanje prekomernega pregrevanja prostorov v poletnem obdobju. Različni toplotno izolacijski materiali iz mineralne volne (kamena ali steklena) imajo podobne toplotno izolacijske lastnosti. Vrednost koeficienta toplotne prevodnosti λ je od 0,035 do 0,045 W/mK. Za objekte ogrevane na temperaturo 18 C ali več v zimskem času priporočamo mineralno volno debeline vsaj 15 cm. 2.3.4 Zaščita toplotne izolacije Toplotna izolacija iz mineralne volne majhne specifične teže potrebuje zaščitno plast, ki preprečuje prepihovanje zgornjih plasti toplotne izolacije. Toplotna izolativnost nezaščitene mineralne volne je tudi do 25 % nižja. Hkrati zaščita onemogoča staranje in razpadanje volne. Zaščitna plast se pozimi nahaja v hladnem območju strehe in mora imeti dobro paropropustnost, da ne pride do morebitnih problemov s kondenziranjem vlage zaradi difuzije vodne pare. Za ta namen na tržišču obstaja široka paleta paropropustnih folij. Zaščitena toplotna izolacija je lahko tudi mineralna volna kaširana na natron papirju nikakor pa ne mineralna volna z Al folijo na zgornji strani. 2.3.6 Parna zapora Delovanje parne zapore je opisano v poglavju 2.3.2. V primeru prezračevane sestave vloga parne zapore ni tako pomembna kot pri neprezračevani sestavi. Ker pa je v praksi težko zagotoviti optimalno delovanje prezračevanja ob vseh pogojih, je izvedba parne zapore (ovire) potrebna. Priporočamo, da se preko betonske konstrukcije le-ta izvede v obliki bitumenskega traku, v primeru kombinacije lesene konstrukcije in pločevine pa v obliki parozaporne folije (npr. polietilenska folija debeline vsaj 0,2 mm). 2.4 Načini pritrjevanja Metoda določitve števila in razporeda vijakov je natančno opisana v Trimo tehničnem dokumentu N0. 2 Vijačenje Trimoterm plošč. V splošnem pa sta potrebna vsaj 2 vijaka na ploščo na pritrjevani legi (slika 6). Poglavitna dejavnika, ki vplivata na izvedbo pritrjevanja, sta: - obremenitev z vetrom, ki je odvisna od - lokacije objekta, - višine zgradbe nad terenom, - tipa objekta (odprti, delno odprti, zaprti objekti), - lege na strehi (robna in vogalna območja so bolj izpostavljena srku vetra (slika 5)), in - nosilnost enega pritrdilnega mesta. Potrebno število vijakov določi statik v skladu s standardi in predpisi posamezne države. Priporočamo, da se detajlni izračun za posamezni objekt izdela s strani TRIMO tehnične službe. Plošče se pritrjujejo izključno na vrhu trapezov ali valov. Obvezna je uporaba jahačev (kalot) s tesnilom. Pri zategovanju vijakov je potrebna posebna pozornost, da ti niso premalo oziroma preveč zategnjeni. Slika 5: Robna in vogalna obmo ja na strehi No.45/V-D/06-2004 7

Slika 6: Razporeditev vijakov na ploš i Trimoval TPO Dom 1. Vijak 2. Tesnilni trak 3. Jaha širina ploš e 2.5 Vijačenje kritine Trimoval TPO V tem poglavju je predstavljeno pritrjevanje kritine na različne tipe podkonstrukcij. Za vijačenje plošč na strešne lege se sme uporabljati izključno vijake iz nerjavečega jekla s podložko premera 19 mm iz nerjavečega jekla in EPDM tesnilko. V tabeli 9 je pregled nekaterih vijakov. Tabela 9: Pregled vijakov proizvajalec TPO 1000 LESENA LEGA TPO Dom tip vijaka JEKLENA LEGA debeline do 3 mm TPO 1000 in TPO Dom JEKLENA LEGA debeline nad 3 mm TPO 1000 in TPO Dom SFS Stadler TDA-S-S1 6,5x100 TDA-S-S1 6,5x90 TDA-S-S19 6,5x76 TDB-S-S19 6,3x76 Schafers FBS R 19 A2A 6,5x100 FBS R 19 A2A 6,5x76 FBS R 19 A2A 6,5x76 FBS R 19A2 BZ 6,5x76 END E-X 19 6,5x100 E-X 19 6,5X76 E-X 19 6,5x76 E-X 19 6,3x76 Za pritrjevanje v lesene in jeklene lege iz tanke pločevine (debelina jekla do 3 mm) se uporabljajo samorezni vijaki tipa A. Če so jeklene lege debeline 3 mm in več, se uporabljajo samorezni vijaki tipa B. Za pritrjevanje v jeklene lege je dovoljena tudi uporaba samoizvrtljivih vijakov tipa C. Vsi trije tipi vijakov so prikazani na sliki 7. Slika 7: Vrste pritrdilnih vijakov za kritino TPO Tip A Tip B Tip C V primeru pritrjevanja na jekleno podkonstrukcijo z vijaki tipa A ali B je potrebno skozi panel in podkonstrukcijo izvrtati luknjo ustreznega premera skladno z navodilom proizvajalca vijakov. V tabeli 10 so navedene potrebne velikosti izvrtin proizvajalca SFS Stadler. Za vijake tipa C predhodno vrtanje lukenj ni dovoljeno! Tabela 10: Premer izvrtine za vijak glede na debelino podkonstrukcije Debelina podkonstrukcije [mm] Premer izvrtine [mm] 2.0-3.0 (Tip A) 5.00 3.0-3.9 5.05 4.0-4.9 5.35 5.0-5.9 5.65 6.0-10.0 5.80 > 10.0 5.85 8 No.45/V-D/06-2004

3.0 Navodila za montažo 3.1 Strehe z naklonom Kritini Trimoval TPO omogočata hitro in enostavno montažo, saj plošče potekajo od slemena do kapa v enem kosu. Po koncu polaganja toplotne izolacije in zaščite le-te se pristopi k montaži kritine in obrob. Pri polaganju prve plošče je potrebno paziti, da se ta privijači pravokotno na vzdolžno os objekta (sleme) in z ustrezno poravnavo v kapu in slemenu. Strešne plošče Trimoval TPO 1000 in Trimoval TPO Dom lahko vijačimo v nosilne lege iz jekla, lesa ali betona z vgrajenim jeklenim profilom (slika 8). Na mestih pritjevanja se lahko namestijo točkovni ali linijski snegolovi. V primeru linijskega snegolova uporaba jahačev ni potrebna. Med snegolov in kritino se na mestih pritrjevanja dodatno vstavi tesnilo. Zaključne obrobe se lahko pritrdi v samo kritino z nerjavnimi vijaki krajše dolžine in ob uporabi podložk s tesnilom. Slika 8: Vrste podkonstrukcij za vija enje ploš Trimoval TPO Potrebno je upoštevati minimalni strešni naklon α min = 5 (8,8%) in največjo dopustno razdaljo med podporami (slika 9). Ta je določena v poglavju 2.2. Slika 9: Dopustna razdalja in naklon strešine L Širina naleganja plošč na vmesnih podporah je vsaj 60 mm, na robni podpori pa 40 mm (slika 10). Slika 10: Minimalna širina naleganja ploš vmesna podpora robna podpora OPOZORILO: Pri vrtanju lukenj za pritrjevanje TPO dom plošč je OBVEZNA uporaba šablone, saj v nasprotnem prihaja do spodrsavanja svedra z vrha polkrožnega profila in s tem do poškodb protikorozijske zaščite. Plošče Trimoval TPO imajo na zgornji površini folijo za zaščito lakiranih površin pred morebitnimi poškodbami med transportom, manipuliranjem in montažo. Ta se odstrani neposredno pred zaključkom del, na mestih kjer je to potrebno, pa že med samo montažo (npr. na vzdolžnem spoju dveh plošč, pod vijaki, obrobami...(slika 11)). Slika 11: Odstranitev folije s ploš e Trimoval TPO No.45/V-D/06-2004 9

Najkasneje po preteku treh mesecev od proizvodnje, je potrebno folijo s plošč odstraniti, če so te skladiščene dalj časa. Pri skladiščenju plošč na prostem jih je potrebno zaščititi pred soncem, saj je lahko v nasprotnem odstranitev folije otežena. Pred montažo vsakega panela je potrebno preveriti ali je krajni val, ki nalega na sosednjo ploščo popolnoma očiščen (slika 12). Če ni, ga je potrebno očistiti! Slika 12: Pregled krajnega vala Na vseh mestih, kjer se voda izliva iz plošče (pri odkapu, žlotah, za preboji...) je potrebno s spodnje strani plošče v celoti odstraniti poliuretanski obrizg v dolžini vsaj 80 mm (slika 13). Slika 13: Odstranitev poliuretanskega obrizga s ploš e min 80 mm V odkapu je potrebno dodatno zakriviti pločevino plošč med trapezi pod kotom 45 navzdol (slika 14) z ustreznim kleparskim orodjem. Slika 14: Krivljenje plo evine ploš e v odkapu Na robnem delu plošče v slemenu je ne glede na naklon strehe potrebno zakriviti pločevino na nižjem delu med trapezi pod kotm 90 navzgor v dolžini 25-30 mm z ustreznim kleparskim orodjem (slika 15). Pred krivljenjem se na tem delu predhodno s spodnje strani odstrani poliuretanski obrizg. Slika 15: Krivljenje plo evine ploš e v slemenu 10 No.45/V-D/06-2004

V primeru rezanja plošč na montaži so dovoljene izključno škarje in žage, ki ne segrejejo mesta odreza na visoko temperaturo (slika 16). Visoka temperatura povzroči uničenje protikorozijske zaščite v neposredni bližini reza. Zato je uporaba raznih brusilk za ta namen prepovedana! Vse drobne kovinske delce, ki nastajajo kot posledica rezanja in vrtanja je potrebno sproti, v najslabšem primeru pa po končanem dnevnem delu, odstraniti s površine plošč. Slika 16: Dovoljene naprave za rezanje panelov Prepovedano je kakršnokoli označevanje in razenje z žičniki ali podobnimi ostrimi predmeti s katerimi bi se lahko poškodoval zaščitni barvni sloj. Pri ločnih strehah morajo biti v kapu in slemenu vijačeni vsi vali ali trapezi na plošči (slika 17), v ostalih primerih je potrebno vijačiti v skladu z navodili. Slika 17: Vija enje ploš TPO pri lo nih strehah v kapu in slemenu 1. Vijak kniping x 2. Tesnilni trak 3. Jaha širina ploš e Kadar je razdalja med sosednjima legama večja od prikazane na sliki 18, je potrebno prekrivni trapez (val) dodatno povezati s posebnimi za ta namen primernimi vijaki (SFS SXL2-S16-6.3x25). Slika 18: Dodatno vija enje ploš TPO 1000 med legami No.45/V-D/06-2004 11

3.2 Ločne strehe 3.2.1 Način polaganja Pri polaganju kritine Trimoval TPO Dom in TPO 1000 je vedno potrebno paziti, da izvedba polaganja plošč zagotavlja nemoteno odvodnjavanje - preklopi plošč morajo biti izvedeni v poševnem delu strehe (naklon strehe min 5 ). Preklop plošč na vodoravnem delu strehe in v slemenu ni dovoljen (slika 19) razen v primeru prezračevanega privzdignjenega slemena. Slika 19: Lo na streha s kritino Trimoval TPO Dom in TPO 1000 - razporeditev ploš 3.2.2 Omejitve Pri izvedbah ločnih streh je potrebno upoštevati minimalni dopustni radij (slika 20), v katerem se še da kriviti posamezne plošče, in maksimalni radij, ki je odvisen od minimalnega naklona strehe (5 ). Za Trimoval TPO Dom je minimalni radij R min = 12 m, za Trimoval TPO 1000 pa R min = 20 m. Maksimalni radij je 70 m za vse primere (razen primer 3). Pri tem je potrebno upoštevati navodila in omejitve glede podpornih leg in pritrjevanja, kar je podano v nadaljevanju. Slika 20: Primeri izvedbe lo ne strehe s kritino Trimoval TPO TPO Dom TPO 1000 Rmin Rmax 12 m 70 m 20 m 70 m Primarna konstrukcija za ločne strehe je v loku in je lahko betonska, jeklena ali iz lepljenih nosilcev. Ostala sestava strehe je enaka kot pri strehah na betonski konstrukciji. 12 No.45/V-D/06-2004

3.3 Pritrjevanje kritine Trimoval TPO na konstrukcijo 3.3.1 Pritrjevanje na leseno konstrukcijo 3.3.1.1 Sestava strehe Primarna konstrukcija strehe je iz masivnega lesa ali lepljenih nosilcev. Lesena konstrukcija mora zagotavljati ustrezno nosilnost in možnost pritrditve sekundarne podkonstrukcije (sliki 21 in 22), ki je lahko iz lesa ali kombinacija lesenih in perforiranih jeklenih Z profilov. Na lege je preko jahačev s kniping vijaki pritrjena kritina Trimoval TPO. Proti vlagi je varovana s parno zaporo in prezračevanim slojem. Lahko je toplotno izolirana (npr. s kameno volno). 1 Trimoval TPO Dom 2 Letev 3 Zra ni sloj (kontraletev) 4 Paropropustna folija 5 Toplotna izolacija 6 Dodatna toplotna izolacija 7 Parna zapora 8 Stropna obloga 9 Leseni poveznik Slika 21: Streha Trimoval TPO Dom na lesenem ostrešju Slika 22: Tipi na sestava strehe s Trimoval TPO Dom kritino Pri izdelavi ostrešja je potrebno zagotoviti pravokotnost strehe, ki se preverja z izmero diagonal strešine (slika 23). Če te odstopajo od točnih vrednosti, se izgled rešuje s konusno čelno obrobo. Slika 23: Preverjanje pravokotnosti strešine 90 = = L 3.3.1.2 Postopek montaže Na leseni poveznik se pritrdi leseni opaž, na katerega se položi paropropustno folijo. Nato se pritrdi kontraletev in nanjo leseno lego na katero se privijači strešno kritino Trimoval TPO (slika 24) preko jahačev. Slika 24: Detajl prezra evane strehe na lesenem ostrešju 1 Trimoval TPO Dom 2 Jaha 3 Letev 4 Paropropustna folija 5 Kontraletev 6 Leseni opa 7 Leseni poveznik No.45/V-D/06-2004 13

3.3.2 Pritrjevanje na betonsko konstrukcijo 3.3.2.1 Sestava strehe Osnovo sistema predstavlja kritina Trimoval TPO. Ta je pritrjevana na jekleno podkonstrukcijo (sekundrna podkonstrukcija), ki je sidrana v betonsko ploščo. Zračni sloj in perforacija nosilne»z«lege omogočata prezračevano izvedbo - hladno streho. Betonska konstrukcija mora zagotavljati ustrezno nosilnost in možnost sidranja jeklene lege (slika 25). Lahko je v montažni ali klasični izvedbi. Na betonsko konstrukcijo se lahko s spodnje strani izvedejo različne možnosti obešenih ali akustičnih stropov. V primeru akustičnega stropa z dobrimi toplotno izolacijskimi lastnostmi je potreben dodaten izračun glede difuzije vodne pare! Taka sestava je primerna za industrijske, poslovne kot tudi za bivalne in ostale namembnosti objektov. Karakteristični detajl strešne sestave je prikazan na sliki 25. Slika 25: Betonska konstrukcija in prezra evana streha s kritino TPO 1000 ali TPO Dom 1. Trimoval TPO 2. perforirana»z«lega 3. prezra evalni sloj 4. toplotna izolacija 5. zaš ita toplotne izolacije 6. toplotna izolacija 7. siderni vijak 8. parna zapora 9. nosilna betonska konstrukcija 3.3.2.2 Postopek montaže - Na betonski plošči se najprej izvede parna zapora. - Preko parne zapore se na ustreznih razdaljah zmontirajo nosilci leg, katerih način pritrjevanja (sidranja) se določi glede na kvaliteto in debelino betona. - Paziti je potrebno, da se na mestih stikovanja leg zmontirajo nosilci širine 120 mm, ki so predvideni za stikovanja. Ti imajo izvrtane luknje F14 mm namenjene vijačenju leg. - V strešne lege se luknje F14 mm izvrtajo na montaži, tako da je omogočeno niveliranje in s tem prilagajanje neravninam betonske konstrukcije. Jeklena podkonstrukcija z»z«legami 2/50/60/50/L in nosilci leg HOP L 6/80/h/90(120) omogoča izravnavo neravnin betonske konstrukcije, če razlika med najvišjo in najnižjo točko NE PRESEGA 25 MM (glej sliko 26). V primeru, da so te neravnine večje, je potrebno izdelati ustrezno število L nosilcev višjih, kot je to določeno. Večje neravnine se pojavljajo zlasti pri prednapetih tankih ploščah, ki imajo zaradi prednapenjanja začetno lastno ukrivljenost. USTREZNO VIŠINO IN ŠTEVILO se določi glede na posamezni projekt, odvisno od meritev na gradbišču. Slika 26: Izravnava neravnine podkonstrukcije 50 HOP Z 2x50x60x50xL 120 60 50 max.25 HOP L6x80xhx90(120) max.25 14 No.45/V-D/06-2004

7 7 7 7 Vsak nosilec strešne lege ima dve luknji, od katerih se uporabi le tista, ki se ne prekriva s perforacijo nosilne»z«lege. Na predvidenih mestih se zmontirajo še ojačitve in slemenske povezave. Po položitvi toplotne izolacije in zaščite se pristopi k montaži kritine in obrob. Pri polaganju prve plošče je potrebno paziti, da se ta privijači pravokotno na vzdolžno os objekta (sleme) in z ustrezno poravnavo v kapu in slemenu. Izvedba prezračevanega slemena je prikazana na slikah 43 in 44. Varianta prikazana na sliki 43 se lahko uporabi le pri naklonih streh nad 15 pri čemer dolžina strešine ne sme presegati 10 m. V obeh variantah je slemenjak s spodnje strani v sredinskem delu obložen s filcem. Jeklena podkonstrukcija se v primeru simetrične dvokapne strehe (slika 27), nesimetrične dvokapne strehe in enokapne strehe nekoliko razlikuje. Nesimetrična dvokapna streha in enokapna streha imata v primerjavi s simetrično dvokapno streho dvojno število nosilcev leg in ojačitev ob slemenu (Poz.1 in Poz.3). Enokapna streha ima lahko glede na dolžino strešine dodatne ojačitve enake slemenskim tudi v sredinskem delu strehe (potreben statični izračun). Ojačitve so potrebne zaradi sistema zavetrovanja. Strešne lege, ki nimajo dodatnih ojačitev, so zavetrovane s samo kritino. PRI TEM JE POTREBNO KRITINO VIJAČITI Z VSAJ DVEMA VIJAKOMA NA PLOŠČO NA VSAKI LEGI. Nosilno jekleno podkonstrukcijo sestavljajo (slika 27): 1 nosilci strešne lege HOP L 6/80/h/90 2 nosilci strešne lege HOP L 6/80/h/120 - podaljševanje strešne lege 3 perforirane strešne lege HOP Z 2/50/60/50/L 4. oja itev nosilca strešne lege 5. vez slemenske povezave leg Slika 27: Simetri na dvokapna in enokapna streha a a 150 a a 150 2 1 4 3 2 1 3 3.3.3 Pritrjevanje ločnih streh Za pritrjevanje na ločno streho veljajo podobne zahteve kot za les in beton. Potrebno je upoštevati zmanjšane razdalje med podporami, ki so navedene v poglavju 2.5. Na mestu podaljševanja morajo biti plošče vijačene preko dveh podpor (lesenih letev) s kniping vijaki. Na mestu podaljševanja je vijačenje plošč dvojno (slika 28). No.45/V-D/06-2004 15

Slika 28: Vija enje ploš na preklopu Trimoval TPO Trimoval TPO Tesnilni trak Tesnilni trak HOP Z 50/60/50 Lesena letev 70/40 3.4 Tesnenje streh s kritino Trimoval TPO 3.4.1 Tesnenje vzdolžnih spojev med ploščami Za doseganje višjih zahtev je možno kritino vgrajevati s tesnilom na vzdolžnem spoju. Praviloma se plošče dobavi z že vgrajenim tesnilom. Slika 29: Polo aj tesnila na kritini Trimoval TPO TPO 1000 tesnilo TPO Dom tesnilo Pri montaži je potrebno pozornost posvetiti točnemu naleganju plošč. V vzdolžnem spoju med sosednjima ploščama ne sme biti zračnega prostora (slika 30). Raztegovanje spojev v smeri označeni s puščico je PREPOVEDANO! Slika 30: Monta a ploš 3.4.2 Tesnenje ostalih detajlov V primeru vzdolžnega podaljševanja plošč je potrebno na mestu preklopa vstaviti dvakrat predkomprimiran tesnilni trak 20x2/10. Predhodno je potrebno temeljito očistiti mesto preklopa, predvsem pa poliuretanski obrizg, v dolžini 200 mm. Vsi vijaki morajo imeti podložko z UV-obstojno tesnilko. Na mestu vijačenja snegolova je potrebno dodatno tesniti naleganje snegolova na vrhu trapeza ali vala. Primeren material za to je penjeni EPDM debeline 2 mm ali podobni UV stabilizatorji. Na enak način je potrebno tesniti mesta pritrjevanja obrob na bolj občutljivih mestih. Pri izvedbi privzdignjenega prezračevanega slemena (slika 31) je poleg krivljenja pločevine pod kotom 90 navzgor obvezno treba vstaviti tesnilo - polnilec profila iz penjenega polietilena. 16 No.45/V-D/06-2004

Slika 31: Privzdignjeno prezra evano sleme 320 1 1. Prezra evano sleme 2. Tesnilo TP - negativ 240 80 80 80 2 Trimoval TPO HOP Z 50/60/50 3.5 Snegolovi 3.5.1 Splošno Vgradnjo snegolovov priporočamo na vseh objektih, kjer bi zdrs snega lahko pomenil nevarnost za ljudi ali imetje. Zakonodaje nekaterih držav predpisujejo obvezno montažo snegolovov na objekte z naklonom strešin večjih od 22 (npr. slovenska), vendar izkušnje kažejo, da so dejansko potrebni tudi na strehah manjših naklonov. Za preprečevanje zdrsa snega s Trimoval TPO kritine obstajata dve tipski varianti snegolovov. - točkovni snegolovi: - iz nerjavne pločevine - iz pocinkane pločevine v barvah RAL 8017 in RAL 7016 - plastični - linijski snegolov iz enake pločevine kot kritina 3.5.2 Razpored in pritrjevanje točkovnih snegolovov Za večji del Slovenije, kjer je računska obremenitev snega do 125 kg/m 2, je pri strehah naklona do 40 potrebno v območju spodnjih treh podpornih letev namestiti točkovni snegolov na vsak drugi val. Na vseh ostalih letvah do slemena pa na vsak četrti val in sicer izmenično, kot je prikazano na sliki 33. Za naklone nad 40 se snegolove namesti na vse letve izmenično na vsak drugi val na krajni spodnji letvi pa na vsak val. Točkovni snegolovi se pritjujejo z vijaki, ki istočasno služijo tudi pritrditvi kritine na lege. Način pritjrvanja in osnovni princip razmestitve sta prikazana na slikah 32 in 33. Slika 32: To kovni snegolov Slika 33: Razporeditev to kovnih snegolovov No.45/V-D/06-2004 17

3.5.3 Razpored in pritrjevanje linijskih snegolovov Linijski snegolovi se prednostno pritrjujejo z vijaki, ki so namenjeni pritrditvi panelov na lege. Način pritrjevanja in osnovni princip razmestitve sta prikazana na slikah 34, 35 in 36. Slika 34: Razpored linijskih snegolovov Število vijakov nv za pritrditev snegolova na širino enega panela je prikazano na sliki 36. Slika 35: Število vijakov za pritrditev snegolova Število vijakov n=2 n=3 n=4 Detajl pritrditve snegolova je prikazan na spodnji sliki. Pri montaži je potrebno paziti na odmik vijaka od zgornjega roba snegolova - predvideni odmik največ 15 mm. Za vijačenje je potrebno uporabljati predpisane vijake v skladu s Trimo tehničnim dokumentom N 2. Slika 36: Linijski snegolov 18 1. Snegolov 2. Vijak kniping x 3. Tesnilo EPDM F28/3x3 No.45/V-D/06-2004

Potrebno število linijskih snegolovov N S in pripadajoče število vijakov n V za pritrditev na širino enega panela je razvidno iz tabele 11. Tabela 11: Število snegolovov na strešini in število vijakov - linijski snegolov tip 330 Dol ina strešine l1 (m) Sneg 0-6 (6)-10 (10)-15 (15)-20 (20)-25 (25)-30 So Kot strehe β nv Ns nv Ns nv Ns nv Ns nv Ns nv Ns 750 1000 1250 1500 2000 0-10 2 1 2 1 2 1 2 1 4 1 4 1 (10 )-20 2 1 3 1 4 2 4 3 4 3 4 3 (20 )-30 2 1 4 3 4 3 4 3 4 4 4 4 0-10 2 1 2 1 2 1 4 1 4 2 4 3 (10 )-20 2 1 4 1 4 3 4 3 4 3 4 4 (20 )-30 4 1 4 3 4 4 4 4 4 4 4 5 0-10 2 1 2 1 4 1 4 2 4 3 4 3 (10 )-20 3 1 4 2 4 3 4 3 4 4 4 4 (20 )-30 4 2 4 3 4 4 4 4 4 5 4 6 0-10 2 1 2 1 4 2 4 3 4 3 4 3 (10 )-20 3 1 4 3 4 4 4 4 4 4 4 5 (20 )-30 4 2 4 3 4 4 4 5 4 6 4 7 0-10 2 1 4 1 4 3 4 3 4 3 4 4 (10 )-10 4 2 4 3 4 4 4 5 4 5 4 6 (20 )-30 4 3 4 4 4 5 4 6 4 7 4 8 PRIPOROČILA: - Pri montaži linijskih snegolovov je potrebno med snegolov in vrh TPO plošče vstaviti tesnilo EPDM Φ28/3x3 (slika 36). - Snegolovi morajo biti na strehi razporejeni enakomerno, zato priporočamo enotno razdaljo med snegolovi. OPOZORILO: - Pri naklonih strešin večjih od 30 je za določitev razporeda in vijačenja snegolovov potrebno izdelati statični preračun. - Prvi snegolov pri odkapu mora biti pritrjen na mestu prve strešne lege. - Na podaljševanju snegolovov je potrebno zagotoviti zračnost vsaj 5 mm zaradi odtekanja vode. 3.6 Strelovodi V skladu z veljavno zakonodajo namestitev strelovodov na strehe individualnih stanovanjskih hiš ni zahtevana. Na podlagi izkušenj in strokovnih mnenj strehe s pločevinastimi kritinami ne privlačijo udara strele v večji meri kot ostali tipi kritin. Ne glede na to je izvedba klasične strelovodne napeljave izvedljiva. Podrobnejše informacije so na voljo s strani Trimo tehnične službe. Na slikah 37 in 38 sta prikazana dva detajla vgradnje strelovoda. Pri montaži je potrebno pozornost posvetiti zlasti uporabi EPDM tesnilk na mestih pritrjevanja snegolovov. Slika 37: Razvod strelovoda po slemenu Slika 38: Razvod strelovoda s strehe na zid No.45/V-D/06-2004 19

3.7 Prenašanje plošč Plošče Trimoval TPO 1000 in Trimoval TPO Dom je možno z žerjavi dvigovati v paketih in začasno deponirati na streho vendar le, če je strešna podkonstrukcija ustrezno nosilna in naklon manjši od 10. Za dvigovanje paketov je dovoljeno uporabljati izključno ustrezne bremenske nosilke z distančniki (slika 39). Plošče se na strehi razporeja na ustrezno pozicijo ročno. Slika 39: Na in prenašanja paketa Trimoval TPO ploš Bremenska nosilka Distan nik Bremenski trak L/6 2/3 L L/6 L Podlo ni moral Za dvigovanje plošč na streho je možno uporabljati tudi električne transportne lestve, ob upoštevanju ustreznih varnostnih ukrepov. 3.8 Izvedba nekaterih detajlov 3.8.1 Podaljševanje strehe V primeru daljših strešin je potrebno izvesti detalj podaljševanja plošč (slika 40). Potrebna dolžina preklopa je 200 mm. Slika 40: Detajl podaljševanja strehe 1 Tesnilo EPDM 20x2/10 mm 2 Vijak kniping x 3 Jaha 4 Povezovalni vijak SFS SXL2 S16-6,3x25 Zaporedje montaže: - Pred montažo zgornje plošče je potrebno preveriti, če je preklopni del popolnoma očiščen. - Na spodnjo ploščo mora biti v dveh vrstah na preklopu nanešeno tesnilo EPDM 20x2/10 mm. - Nato se položi in privijači zgornjo ploščo. Število in razpored pritrdilnih vijakov (poz. 3) nad lego izračuna statik oz. se panel vijači vsaj na vsakem drugem valu z uporabo jahačev s tesnilom. - Povezovalni vijaki SFS SXL2-S16-6,3X25 (poz. 5) pa morajo biti vsaj 50 mm nad spodnjim robom priključenega panela in vijačeni v vsak val. 20 No.45/V-D/06-2004

3.8.2 Sleme 3.8.2.1 Detajl slemena na leseni konstrukciji Na sliki 41 je prikazan slemenski detajl s kritino Trimoval TPO Dom. Prezračevanje je omogočeno skozi perforirano mrežico (poz. 3). Slika 41: Detajl prezra evanega slemena s kritino TPO Dom Slika 42: Zaklju ek slemena 1. Trimoval TPO Dom 2. Slemenjak s filcem 3. Perforirana mre ica 4. Vijak kniping 6,5x90 5. Leseni poveznik 6. Kontraletev 7. Letev 50/80 8. Paropropustna folija (opcijsko) Zaporedje montaže - Na konstrukcijo se položi paropropustni sloj (npr. PE folijo). - Na to se postavi kontraletve, na katere se pritrdi podkonstrukcijo v obliki letev, ki potekajo vzporedno s kapom. - Na letve se s kniping vijaki pritrdi kritino Trimoval TPO. - Kritino se pri odrezu na vrhu zakrivi za kot 90 navzgor, tako da se vodi omeji dostop v notranjost. - Prezračevanje je omogočeno skozi perforirano mrežico, ki se položi v slemenu na kritino. - Sleme se zaključi z zaključkom slemena (sliki 41 in 42), zaključek slemena se pritrdi s tremi slepimi kovicami Φ 4x8 - inox. No.45/V-D/06-2004 21

3.8.2.2 Detajl slemena na betonski konstrukciji Izvedba prezračevanega slemena je prikazana na slikah 43 in 44. Primer na sliki 43 se lahko uporabi le pri naklonih streh nad 15 pri čemer dolžina strešine ne sme presegati 10 m. V obeh primerih je slemenjak s spodnje strani v sredinskem delu obložen s filcem. Slika 43: Detajl prezra evanega slemena 80 8 7 6 > 15 5 4 3 2 1 1 betonska konstrukcija 2 parna ovira 3 toplotna izolacija 4 zaš ita toplotne izolacije 5 prezra evalni sloj 6 Trimoval TPO 7 jeklena podkonstrukcija 8 slemenjak Slika 44: Detajl prezra evanega slemena z dvignjenim slemenjakom 320 8 7 240 160 80 6 5 4 3 2 1 1 betonska konstrukcija 2 parna ovira 3 toplotna izolacija 4 zaš ita toplotne izolacije 5 prezra evani sloj 6 Trimoval TPO 7 jeklena podkonstrukcija 8 dvignjen slemenjak - Na betonsko konstrukcijo je potrebno najprej položiti parno zaporo in preko te sidrati jekleno podkonstrukcijo v beton - Prav tako se na konstrukcijo položi toplotno izolacijo, ki mora biti zaščitena s folijo. - Na jekleno podkonstrukcijo se s kniping vijaki pritrdi plošče Trimoval TPO, ki se jih na vrhu s posebnim orodjem zakrivi pod kotom 90 navzgor. - Streho se zaključi s slemenjakom. V primeru, da je ta dvignjen, ga je potrebno pritrditi skozi tesnilo TP-negativ in masko plošče s kniping vijaki. 22 No.45/V-D/06-2004

3.8.3 Čelni zaključek strehe s kritino TPO Čelna deska se pritrdi na letev, preko te se položi čelno obrobo in jo privijači v kritino (slika 45). Slika 45: elni zaklju ek strehe s kritino TPO Dom 1 Leseni poveznik 2 Leseni opa 3 Lesena letev 4 Trimoval TPO Dom 5 elna deska 6 elni zaklju ek 7 Vijak kniping x 8 Kontraletev 9 Parna zapora Zaporedje montaže: - Na lesen poveznik se položi lesen opaž na katerega je potrebno namestiti paropropustno folijo. - Nato se pritrdi kontraletev in letev, na katero se s kniping vijaki pritrdi kritino. - Na čelni strani se streho zapre z lesenimi čelnimi deskami preko katerih se položi in privijači čelno obrobo. 3.8.4 Kapni detajl s kritino Trimoval TPO Slika 46: Detajl strehe v kapu 1 Trimoval TPO 4 Vijak kniping x 5 Lesen poveznik 6 prezra evani sloj 8 Parna zapora 9 To kovni snegolov 10 Zgornja kapna obroba 11 leb 12 Kljuka leba 13 i nik 15 Lesen opa 16 Jaha 17 Vijak kniping x Zaporedje montaže: - Vidni del špirovcev v kapu se podeska (slika 46). V predelu podeskanja je potrebno špirovce stanjšati tako, da je ravnina nad špirovci enakomerna. - Prezračevalni kanal mora biti visok najmanj 40 mm. Za preprečitev vstopa raznih manjših živali je potrebno namestiti kapni prezračevalni trak, ki se dobro prilagodi spodnjemu delu kritine. - Na poveznik nad lesen opaž se pritrdi najprej parno zaporo in nato kontraletev ter letev. - Na kontraletev se z žičniki ali vijakom pritrdi tudi kljuka žleba, v katerega se položi žleb. - Preko lesene letve in jahača se s kniping vijakom pritrdi kritino Trimoval TPO in snegolov. - V kapu je potrebno pritrditi kapno obrobo s kniping vijakom. No.45/V-D/06-2004 23

4.0 Vzdrževanje kritin TPO 4.1 Letni servisni pregled objekta V skladu z dobro prakso je potrebno najmanj enkrat letno opraviti servisni pregled strehe in celotnega objekta. Namen pregleda je odprava morebitnih pomanjkljivosti in podaljševanje življenjske dobe strehe. V letni pregled je vključeno: - čiščenje vse umazanije in nesnage, ki se nabere ob prebojih, - preverjanje privitja vijakov in rahlo ročno privijanje le-teh, - preverjanje in čiščenje elementov odvodnjavanja strehe do mesta, ko se odtoki izlivajo v peskolove oziroma jaške, ki morajo biti redno čiščeni nesnage. Poleg strehe je potrebno redno letno kontrolirati in čistiti elemente odvodnjavanja strehe do mesta, ko se odtoki izlivajo v peskolove oziroma jaške, ki morajo biti redno čiščeni nesnage. Čiščenje plošč se lahko izvaja samo z blago alkalnimi čistili. Morebitne poškodbe strehe je potrebno pripraviti z ustreznim premazom in jih po potrebi predhodno zakitati. Priporočamo, da večje poškodbe strehe popravi in vsa naknadna dela opravi pooblaščeni izvajalec Trima. 4.2 Splošni nasveti Hoja po strehi je dovoljena v mehki obutvi v liniji legic. Hoja po svetlobnih elementih je prepovedana. Uporaba agresivnih snovi za čiščenje streh in je prepovedana zaradi možnosti poškodb protikorozijske zaščite. Uporaba rotacijske brusilke (rezilke) je v bližini Trimo kritine prepovedana, ker vroči delci poškodujejo barvo. V kolikor se pojavijo vprašanja o vzdrževanju objekta ali potreba po sanaciji napak in poškodb, se je potrebno posvetovati s Trimo servisom. 24 No.45/V-D/06-2004

No.45/V-D/06-2004 25