Funkcije proteinov (pogojene s strukturo)

Σχετικά έγγραφα
Družina globinov pri človeku in bolezni.

FUNKCIJA PROTEINOV, PRIMERI FIBRILARNI PROTEINI. α KERATIN

Funkcije proteinov, pogojene s strukturo

Najpogostejše hemoglobinopatije

Najpomembnejši človeški Hb

Encimi. Splošne lastnosti - osnove delovanja, specifičnost, energijski vidik nekatalizirane in encimsko katalizirane reakcije

Encimska kinetika govori o hitrosti encimske reakcije

Funkcije proteinov (pogojene s strukturo)

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije proteinov (pogojene s strukturo)

Funkcije proteinov (pogojene s strukturo)

Tretja vaja iz matematike 1

Biokemija I, 25. predavanje 1. del, , A. Videtič Paska. Proteini - splošno

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Pripravili: Ana Bernard in Eva Srečnik Dopolnil: Matic Dolinar

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

1 Uvod v biokemijo. Slika. Nekakj spoznanj s področja biokemije.

Celični'stiki' Vrsta&povezave:'' celica.celica' celica.matriks'

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

Funkcije proteina. Boris Mildner Osnove biokemije. Vlaknati i globularni proteini

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Strukturni in funkcijski vidiki bioloških interakcij

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

I. OSNOVNI STRUKTURNI PRINCIPI

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

STRUKTURNE LASTNOSTI AMINOKISLIN

Katedra za farmacevtsko kemijo. Sinteza mimetika encima SOD 2. stopnja: Mn 3+ ali Cu 2+ salen kompleks. 25/11/2010 Vaje iz Farmacevtske kemije 3 1

Rapaport-Lueberingov ciklus

vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov

ZGRADBA PROTEINOV SILE, KI STABILIZIRAJO 3D ZGRADBO PROTEINOV PEPTIDNA VEZ

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

Nastanek NADH in NADPH Prenos elektronov in nastanek ATP

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

Analiza'3D'struktur'makromolekul'in' modeliranje'

Jure Stojan 2. predavanje termodinamične osnove, encimske katalize encimska kataliza časovni potek encimske reakcije začetna hitrost

pretvarja v nestrupeno obliko, ki lahko vstopa v biosintezo nukleotidov *i) NH 4

HEMOGLOBIN FUNKCIJA I STRUKTURA

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

IZPIT IZ BIOKEMIJE ZA BIOLOGE (1. ROK)

SEMINAR IZ KOLEGIJA ANALITIČKA KEMIJA I. Studij Primijenjena kemija

Uravnavanje encimske aktivnosti

Glukoneogeneza. Glukoneogeneza. Glukoneogeneza. poteka v jetrih in ledvični skorji, v citoplazmi in delno v mitohondrijih.

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

Funkcije več spremenljivk

IONOTROPNI in METABOTROPNI receptorji. Klara Kropivšek

Kotne in krožne funkcije

3/25/2016. Hemijske komponente ćelije

ΜΕΛΕΤΗ ΤΗΣ ΥΝΑΤΟΤΗΤΑΣ ΑΞΙΟΠΟΙΗΣΗΣ ΤΟΥ ΓΕΩΘΕΡΜΙΚΟΥ ΠΕ ΙΟΥ ΘΕΡΜΩΝ ΝΙΓΡΙΤΑΣ (Ν. ΣΕΡΡΩΝ)

Rang & Dale's Pharmacology (7th) IZBRANA POGLAVJA IZ SPLOŠNE FARMAKOLOGIJE (prevod)

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

IZBIRNI PREDMET, APRIL/MAJ 2013 STRUKTURA IN FUNKCIJA PROTEINOV. 2. predavanje: Od 1D do 3D strukture proteinov 1. del.

3. vaja Razsoljevanje proteinov z gelsko izključitveno kromatografijo

SEKUNDARNE VEZE međumolekulske veze

IZVODI ZADACI (I deo)

CENTRALNI LABORATORIJ

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

ENCIMI V ORGANIZIRANIH SISTEMIH

Aleš Mrhar. kinetični ni vidiki. Izraženo s hitrostjo in maso, dx/dt očistkom

1. TVORBA ŠIBKEGA (SIGMATNEGA) AORISTA: Največ grških glagolov ima tako imenovani šibki (sigmatni) aorist. Osnova se tvori s. γραψ

Funkcije proteinov (pogojene s strukturo)

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

Encimi.

2. Membranski proteini značilnosti zgradbe, vrste in različne naloge proteinov.

Βιοχημεία Ι. Ένζυμα και βιολογικές μεμβράνες Διδάσκοντες: Δ. Γαλάρης, Α. Πολίτου, Ε. Φριλίγγος, Θ. Φώτσης

Gradniki TK sistemov

Poglavje 10. Molekule Kovalentna vez

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM

ZVIJANJE PROTEINOV, RAZGRADNJA IN USMERJANJE

Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12

Podobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik

SIGNALNE POTI, KI REGULIRAJO IZRAŽANJE GENOV

5. PARCIJALNE DERIVACIJE

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa

Statistična analiza. doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za farmacijo

PROTEINI POVEZANI S PRENOSOM SIGNALOV. Funkcije proteinov

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

Neavtorizirani povzetki izbranih predavanj iz biokemije. UN študij Okolje Politehnika Nova Gorica. doc. dr. Marko Dolinar

METABOLIZEM OGLJIKOVIH HIDRATOV

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

S t r a n a 1. 1.Povezati jonsku jačinu rastvora: a) MgCl 2 b) Al 2 (SO 4 ) 3 sa njihovim molalitetima, m. za so tipa: M p X q. pa je jonska jačina:

ARHITEKTURA DETAJL 1, 1:10

Appendix B Table of Radionuclides Γ Container 1 Posting Level cm per (mci) mci

Jure Stojan in Marko Goličnik Medicinska fakulteta

6 ogljikovih atomov: HEKSOZE (npr. glukoza, fruktoza, galaktoza) Ločimo dve vrsti glukoze: α glukoza in. β glukoza, ki se

IZVODI ZADACI ( IV deo) Rešenje: Najpre ćemo logaritmovati ovu jednakost sa ln ( to beše prirodni logaritam za osnovu e) a zatim ćemo

A N A L I S I S K U A L I T A S A I R D I K A L I M A N T A N S E L A T A N S E B A G A I B A H A N C A M P U R A N B E T O N

Veleučilište u Rijeci Stručni studij sigurnosti na radu Akad. god. 2011/2012. Matematika. Monotonost i ekstremi. Katica Jurasić. Rijeka, 2011.

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013

UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET SIGNALI I SISTEMI. Zbirka zadataka

MODERIRANA RAZLIČICA

Proteini. Struktura proteinov. Analiza proteinov. Proteini (proizvodnja, analiza, struktura, funkcija)

Zaporedna in vzporedna feroresonanca

Sarò signor io sol. α α. œ œ. œ œ œ œ µ œ œ. > Bass 2. Domenico Micheli. Canzon, ottava stanza. Soprano 1. Soprano 2. Alto 1

Termovizijski sistemi MS1TS

Transcript:

Funkcije proteinov (pogojene s strukturo) Oporna funkcija (strukturni proteini, npr keratini, kolagen...) Transport/skladiščenje določenih molekul (ligandov, npr. Hb, Mb) Uravnavanje procesov (DNA-vezavni proteini) Obramba pred tujki/invazivnimi organizmi (Imunoglobulini) Lipoproteini, potrebni za transport lipidov po telesu Kontraktilni proteini Membranski proteini, vključeni v transport molekul/ionov preko membrane Proteini, vključeni v prenos signala (receptorji, G-proteini, kinaze...) Kataliza biokemijskih reakcij (encimi)

Proteini, ki vežejo kisik Mioglobin (Mb) 1 polipeptidna veriga Vsebuje 1 prostetično skupino hem Hemoglobin (Hb) 4 podenote 2 α in 2 β (αβ) 2 Vsebuje 4 prostetične skupine hem Hem mesto vezave kisika (O 2 ) Funkcija: skladiščenje kisika v mišicah Mb Globinsko zvitje Hem mesto vezave kisika (O 2 ) Funkcija: prenos kisika po krvi od pljuč do tkiv Hb α2 β1 Mb β Hb β2 α1

Nepolarni plini se v krvi prenašajo na proteinih Večje živali potreba po sistemu, ki prenaša in shranjuje kisik Za vezavo kisika primerni prehodni elementi železo Fe Nelson DL, Cox MM, Lehninger Principles of Biochemistry, 2005

Proteini, ki prenašajo kisik - družina globinov www.muhlenberg.edu/

Mioglobin in hemoglobin spadata v družino globinov Velika sorodnost hemoglobinov z mioglobinom Globinsko zvitje Mb β podenota Hb Podobnost aminokislinskega zaporedja Podobnost 3D strukture - zvitja

Hemoglobini pri človeku se tekom razvoja osebka spreminjajo Embrionalni Hb (2 možni obliki) Fetalni Hb HB odrasle dobe (pogostejša in redkejša oblika) Različne oblike Hb imajo različne značilnosti vezave kisika (saturacijske krivulje)

Prostetična skupina v proteinih, ki vežejo kisik, je hem porfirin protoporfirin IX - hem Fe vezano s 4 koordinatinvini vezmi na N pirolovih obročev (vsi atomi ležijo v isti ravnini) 2 vezi sta prosti Fe s šestimi koordinativnimi vezmi

Umestitev hema v protein (globin) Fe tvori 4 koordinativne vezi s pirolovimi obroči v hemu ligand Ravnina, v kateri leži porfirin Vodikova vez s His ostankom vijačnice (F) verige globina Ena koordinata ostane prosta za ligande: O 2, NO, CO

Kisik je ligand hema v hemoglobinu in mioglobinu: kisik se veže preko železovega atoma (Fe 2+) v hemu

Vezava ligandov na protein Molekula ligand se reverzibilno veže na protein Ligand se veže na vezavno mesto proteina, ki je komplementarno glede velikosti in oblike liganda, naboja, hidrofobnih in hidrofilnih interakcij Vezavno mesto je selektivno, torej specifično za določen ligand Vezava liganda povzroči konformacijsko spremembo proteina, ki vodi k močnejši vezavi; strukturna adaptacija med proteinom in ligandom inducirano prilagajanje Pri multimernih proteinih povzroči vezava liganda na eno podenoto konformacijsko spremembo drugih podenot (alosterični efekt) vezava ligandov (O 2 ) na mioglobin (Mb) in hemoglobin (Hb)

Vezava kisika na hem mioglobina in hemoglobina povzroči spremembo položaja Fe (2+) iona (konformacijska sprememba) deoksihemoglobin oksihemoglobin

Reverzibilna vezava liganda na protein P + L PL K a PL P L P protein L ligand PL kompleks protein-ligand Delež zasedenih vezavnih mest θ zasedena.vezavna.mesta vsa vezavna mesta PL P PL θ K K a a L P L P P K K a a L L 1 L L 1 K a K a asociacijska konstanta za nastanek kompleksa PL K d disociacijska konstanta kompleksa PL K d 1 K a θ L L K d

Vezava liganda (L) na protein: enačba in grafična predstavitev θ L L K d θ θ O 2 O 2 Kd O 2 O 2 O 2 0,5 Vezava kisika na Mb: Mb + O 2 MbO 2 Ligand L O 2 delež zasedenih vezavnih mest K d disociacijska konstanta kompleksa MbO 2 θ po2 po P 2 50 Koncentracijo plinov izražamo s parcialnim tlakom plinov - p po 2 parcialni tlak kisika P 50 parcialni tlak kisika, kjer je 50% vezavnih mest zasedenih

Mioglobin kompaktna molekula, v notranjosti le 4 molekule H 2 O 8 segmentov (A-H) -vijačnic (7-23 ak) 75% strukture: α-vijačnica hidrofobni R v notranjosti, hidrofilni R proti vodnemu okolju Pro na mestih β-zavojev prostetična skupina hem vezan v žep med E in F vijačnicama Mb se nahaja v mišičnih celicah, rdeče/rjave barve M r = 16 700, 1 polipeptidna veriga, 153 ak 3D strukturo ugotovil l. 1950, John Kendrew s sod. z Rtg kristalografijo

Struktura mioglobina prepreča sproščanje reaktivnih kisikovih spojin O O O O- Fe 2+ Fe 3+ Superoksidni ion reaktivna kisikova spojina!! Resonančna struktura vezave kisika na hem Kisik mora zapustiti železo v obliko O in ne v obliki superoksidnega aniona! - 3+ 2 Če kisik zapusti železo v obliki O, dobimo metmioglobin z Fe (feri železo) 2 Metmioglobin ne more prenašati kisika mioglobin izgubi sposobnost shranjevanja kisika Za prenos kisika mora železo ostati Fe 2+ (fero železo)

Mb ni primeren za prenos kisika iz pljuč v tkiva Vezava O 2 na Mb Mb + O 2 MbO 2 θ po2 po P 2 50 Razmere v pljučih: PO 2 13,3 kpa oz. 90 mm Hg Razmere v tkivih: PO 2 4 kpa oz. ~30 mm Hg Glede na vezavno krivuljo bi bil O 2 stalno vezan na Mb

Hemoglobin (Hb) sestavljen iz štirih mioglobinu podobnih enot (kvartarna struktura) 2 1 Hb odrasle dobe: tetramer (α 2 β 2 ) kroglaste oblike, Mr 64 000 2 1 α veriga: 141 ak ostankov, β veriga 145 ak ostankov Hemoglobin A Hemi se nahajajo v vdolbinah na zunanjosti molekule Ak zaporedje verig Hb in Mb ni enako, samo 27 ak ostankov identičnih, terciarna struktura zelo podobna (globinsko zvitje) Hb veže 4 molekule O 2, vezava je kooperativna. Hb + O 2 HbO 2 HbO 2 + O 2 Hb(O 2 ) 2 Hb(O 2 ) 2 + O 2 Hb(O 2 ) 3 Hb(O 2 ) 3 + O 2 Hb(O 2 ) 4 HbO 2 Sumarna reakcija: Hb + 4O 2 Hb(O 2 ) 4

Hemoglobin je alosterični protein Vezava liganda (modulatorja) na eno vezavno mesto spremeni vezavne lastnosti drugih vezavnih mest Konformacijska sprememba, povzročena z vezavo modulatorja: manj aktiven protein v bolj aktiven protein (ali obratno) Modulatorji: inhibitorji ali aktivatorji Aktivator O 2 - pozitivni homotropični modulator (kooperativna vezava, značilna sigmoidna krivulja) Inhibitorji: CO 2, H +, BPG negativni heterotropični modulatorji vsi se vežejo na Hb z obratno afiniteto kot O 2

Hem v hemoglobinu veže kisik in ga prenaša po krvi iz pljuč do perifernih tkiv 6-9 m Hb se nahaja v eritrocitih Eritrociti so celice brez jedra, namenjene prenosu O 2 V citosolu vsebujejo ~34% Hb Arterijska kri ~96% zasičena s kisikom, venska ~64% O 2 se sprosti v tkivih, kjer se porabja za oksidacijo hranil CO 2 in H + se prenašata iz tkiv v pljuča Hb prenese v telesu 500 g O 2 /dan = 15,6 molov O 2 /dan Hb prenaša O 2, CO in H + 2 CO2 in H + se v na periferiji vežeta na proteinski del hemoglobina in se preneseta do pljuč

Razmere v pljučih: po2 13,3 kpa oz. 90 mm Hg Razmere v tkivih: po2 4 kpa oz. ~30 mm Hg

Konformacijska sprememba Hb ob vezavi kisika T(tense) = deoksi R (relaxed) = oksi T R

Interakcije med podenotami Hb (αβ) Hb obstaja v 2 različnih konformacijah: R in T O 2 ima večjo afiniteto do stanja R Stanje T (deoksihemoglobin) je stabilizirano, če ni kisika O 2 povzroči konformacijsko spremembo T R 2004 by National Academy of Sciences Viappiani C et al. PNAS 2004;101:14414-14419

Model prehoda T R ob vezavi O 2 Konformacija T (neaktivna, deoksi) Konformacija R (aktivna, oksi) Vezava kisika na Fe v hemu spremeni 3D strukturo hema (sploščenje molekule) Sprememba 3D strukture hema se odrazi na proteinskem delu molekule, ki je povezan s hemom preko his ostanka konformacijska sprememba prve podenote se prenese na sosednjo podenoto. Proces je kooperativen.

Pozitivna kooperativna vezava O 2 na Hb sigmoidna krivulja Stanje R - visokoafinitetno stanje Prehod iz nizko v visokoafinitetno stanje Stanje T nizkoafinitetno stanja Nelson DL, Cox MM, Lehninger Principles of Biochemistry, 2005

2,3-bisfosfoglicerat (BPG) vpliva na oksigenacijo/deoksigenacijo Hb

2,3-bisfosfoglicerat (BPG) vpliva na oksigenacijo/deoksigenacijo Hb Visoka koncentracija BPG (5 mm) v eritrocitih BPG se veže v centralni žep med β podenotami v stanju T 1 molekula BPG se veže na 1 molekulo Hb BPG zniža afiniteto do O 2, stabilizira T stanje Hb Vezavni žep za BPG izgine po prehodu T R stanje BPG HbBPG + O 2 HbO 2 + BPG T stanje R stanje BPG 2,3-bisfosfoglicerat (BPG) - heterotropični alosterični modulator vezave O 2 na Hb

Vpliv koncentracije BPG na vezavo O 2 na Hb Normalna konc. BPG v krvi na višini morske gladine ~ 5 mm Konc. BPG v krvi na nadmorski višini 4500m ~ 8 mm

Hb prenaša tudi CO 2 in H + oksidacija organskih hranil, npr glukoza C 6 H 12 O 6 + 6O 2 6CO 2 +6H 2 O CO 2 + H 2 O HCO 3- + H + Prenos CO 2 iz tkiv v pljuča in ledvice 15-20% s Hb 80-85% kot bikarbonatni pufrski sistem In kot raztopljen CO 2 Prenos H + iz tkiv v pljuča in ledvice 40% s Hb 60% kot plazemski pufrski sistemi his H +

H + in CO 2 vplivata na oksigenacijo/deoksigenacijo Hb Na vezavo kisika na Hb vpliva H + (Bohrov efekt) Saturacijske krivulje Hb pri različnih ph Hb + O 2 HbO 2 HbO 2 + H + HHb + + O 2 tkiva pljuča Na vezavo kisika na Hb vpliva CO 2 HbO 2 + CO 2 HbCO 2 + O 2 Če sta na Hb vezana CO 2 in H + - manjša afiniteta Hb do O 2 CO 2 in H + negativna heterotropična alosterična modulatorja - v pljučih se na Hb veže kisik, sprosti se H + - v tkivih se s HbO 2 sprosti kisik, veže se H +

Alosterični proteini Vezava liganda (modulatorja) na eno vezavno mesto spremeni vezavne lastnosti drugih vezavnih mest. Konformacijska sprememba, povzročena z vezavo modulatorja: manj aktiven protein v bolj aktiven protein (ali obratno). Alosterični modulatorji so inhibitorji ali aktivatorji. O 2 - pozitivni homotropični modulator vezave O 2 na Hb (kooperativna vezava, značilna sigmoidna krivulja) CO 2, H +, BPG negativni heterotropični modulatorji vezave O 2 na Hb vsi se vežejo na Hb z obratno afiniteto kot O 2

Vpliv CO na afiniteto hemoglobina za vezavo kisika