Kakovostno izvajanje sušenja lesa. prvi korak za optimalno izkoriščanje lesne surovine

Oddelek za lesarstvo Društvo inženirjev in tehnikov lesarstva Ljubljana Enodnevni strokovni posvet in delavnica Kakovostno izvajanje sušenja lesa prvi korak za optimalno izkoriščanje lesne surovine prof. dr. Ţeljko Gorišek prof. dr. Stjepan Pervan mag. Aleš Straţe Ljubljana, 25. september 2008

Oddelek za lesarstvo Društvo inženirjev in tehnikov lesarstva Ljubljana VSEBINA Metode kontrole kakovosti in standardizacija na področju sušenja lesa Dr. Ţeljko Gorišek, Mag. Aleš Straţe; Oddelek za lesarstvo, 3 Kontrola in vrednotenje sušilnega procesa Mag. Aleš Straţe; Dr. Ţeljko Gorišek, Oddelek za lesarstvo, 14 Pozitivne in negativne praktične izkušnje vzdrževanja sušilnih naprav Dr. Stjepan Pervan, Šumarski fakultet Zagreb 21

Metode kontrole kakovosti in standardizacija na področju sušenja lesa prof. dr. Željko Gorišek in mag. Aleš Straže, Oddelek za lesarstvo, Rožna dolina, C.VIII/34, 1000 Ljubljana; Email: zeljko.gorisek@bf.uni-lj.si Najpomembnejša naloga sušilnega postopka je zmanjšanje lesne vlažnosti na ciljno vrednost, ki jo določimo glede na namen uporabnosti ali nadaljnje predelave lesa. Dolgotrajni postopek želimo čim bolj skrajšati, vendar mora ostati kakovost sušečega se lesa nespremenjena ali pa se zaradi boljših lastnosti suhega lesa celo izboljšati. Vrednost osušenega lesa se mora povečati in pokriti tudi visoke stroške porabljene toplotne in električne energije. Na optimalni izkoristek osušenega žaganega lesa ne vpliva le pravilna izbira tehnologije sušenja in vestno izvajanje sušilnega postopka temveč je za optimizacijo potreben celovit in integralen pristop, ki vključuje tudi predvideno končno uporabnost lesa, proučitev odgovarjajočega načina razžagovanja hlodovine in žaganega lesa v elemente ter končno tudi pravilno celovito vrednotenje lesnih izdelkov in ostankov. Optimizacijo v sušilnem procesu izvajamo tudi z ukrepi, ki zmanjšujejo tveganja. Današnja programska oprema omogoča uvajanje najrazličnejših varovalnih mehanizmov, standardne sušilne programe lahko prilagodimo posebnim zahtevam, opremo redno kontroliramo in vzdržujemo ter izvajamo kontrolo kakovosti sušečega se lesa. Kontrolo kakovosti lesa zahteva stalne aktivnosti, ki jih opravljamo pred, med in po sušenju. Poleg vizualnega preglede kontinuirano spremljamo tudi vlažnost lesa, porazdelitev notranjih sušilnih napetosti, pojavljanje razpok in deformacij ter obarvanja. V sušilni praksi se pogosto srečamo z vrsto težavami pri pravilnem vrednotenju sušilnih napak, ki izvirajo iz velike heterogenosti lesa in velike variabilnosti njegovih lastnosti, le-te pa se med procesom sušenja še spreminjajo. Vseh napak po sušenju tako ne moremo vedno pripisati le nepravilnemu izvajanju sušenja, ampak tudi specifičnemu odzivu lesa med samim sušenjem. Morda je prav tu razlog, da je število EN standardov relativno majhno, zato se pogosto opremo tudi na interne predpise, pogodbene obveze ali bolj ali manj splošna priporočila, kot so priporočila. Zavezujoči standardi, ki smo jih sprejeli tudi v Sloveniji, določajo metode (gravimetrično ter električni uporovno in kapacitivnostno) in zahteve doseganja ciljnih vlažnosti ter zaskorjenja. Za doseganje optimalnih rezultatov v procesu sušenja ni dovolj le dosledno izvajanje standardnih metod kontrole kakovosti osušenega lesa temveč tudi uvajanje širokega znanja o sodobni tehnološki opremi, procesnih pogojih in lastnostih lesa ter njegovega odziva med sušenjem. 3

Oddelek za lesarstvo Strokovni posvet in delavnica Kakovostno izvajanje sušenja lesa Prvi korak za optimalno izkoriščanje lesne surovine Metode kontrole kakovosti in standardizacija na področju sušenja lesa Prof.dr. Ţeljko Gorišek, asist. Mag. Aleš Straţe, Oddelek za lesarstvo Ljubljana, 25. september 2008 Oddelek za lesarstvo CILJ SUŠENJA DOSEČI NAJMANJŠE STROŠKE Kratek čas Majhna poraba energije Zagotovljena kakovost

Oddelek za lesarstvo STROŠKI SUŠENJA celovit integralni pristop Investicijski stroški (stroški ureditve zemljišča, vrednost sušilne komore, vlaganja v pomoţne naprave), Stroški vzdrţevanja (komore, pomoţnih naprav in zemljišča), Stroški zavarovanja (les, komora), Delo na skladišču (priprava zloţajev in reţija), Stroški energije (toplotna, električna), Stroški skladiščenja (obresti, povečanje vrednosti), Stroški tveganja?! Oddelek za lesarstvo Reţimi sušenja lesnih vrst Letni klimatski pogoji Model sušenja na prostem Način in konstrukcijske značilnosti sušenja SUŠENJE NA PROSTEM Letno obdobje Lesna vrsta Debelina Začetna vlaţnost lesa TEHNIČNO SUŠENJE Letno obdobje Lesna vrsta Začetna in končna vlaţnost Sušilna komora Količina lesa Dostava hlodovine Sortiranje hlodovine European Wood Drying Group Ostanki skorje in sekancev Lupljenje hlodovine Razţagovanje hlodovine Ţagovina krajniki DiT lesarstva Ljubljana Količina Kalorična vrednost Letvičenje ţaganega lesa Sušenje na prostem Sortiranje ţaganega lesa Količina Kalorična vrednost Razţagovanje ţaganega lesa Sušenje na prostem Ţagovina, odčelki, ţamanje Količina Kalorična vrednost Ţagovina, odčelki, ţamanje Količina Kalorična vrednost Razţagovanje ţaganega lesa Tehnično sušenje Tehnično sušenje Tehnično sušenje Reţimi (T, DT, j, Ur, ) Reţimi (T, DT, j, Ur, ) Kinetika sušenja (u(t), du/dt, ) Kinetika sušenja (u(t), du/dt, ) Energija Energija Tehnično sušenje Ţagovina, odčelki, Količina ţamanje Kalorična vrednost Reţimi (T, DT, j, Ur, ) Kinetika sušenja (u(t), du/dt, ) Energija Razţagovanje ţaganega lesa Reţimi (T, DT, j, Ur, ) Kinetika sušenja (u(t), du/dt, ) Energija Kakovostno osušeni elementi

Oddelek za lesarstvo Moţnosti optimizacije sušilnega postopka CILJI Izbira pravilne tehnologije sušenja Skrajšanje časa sušenja Zmanjšanje porabe toplotne energije Zmanjšanje porabe električne energije Zagotavljanje enakomernosti sušenja Zmanjšanje tveganja Oddelek za lesarstvo Zmanjšanje tveganja Uvajanje varovalnih mehanizmov v programsko opremo; Prilagajanje sušilnih programov posebnim zahtevam; Poostreno vodenje sušilnega procesa; Redna kontrola delovanja naprav; Vzdrţevanje; Izvajanje kontrole kakovosti sušenja.

Oddelek za lesarstvo Namen uvajanja kontrole kakovosti in standardov določanju kriterijev kakovosti sušenja notranji ali vzporedni kontroli kakovosti in objektivni oceni kakovosti sušenja v primeru reševanja sporov Cilji izvajanja kontrole kakovosti in uvajanja standardov določanje kriterijev razvrščanja suhega lesa v kakovostne razrede in natančno opisovanje izvajanja praktičnih postopkov in metod ocenjevanja kakovosti sušenja natančno definiranje specifičnega izrazoslovja s področja kakovosti sušenja in tako jasno razmejiti pojma kakovost lesa in kakovost sušenja Oddelek za lesarstvo Standardi Terminologija Vlaţnost lesa Kakovost lesa SIST EN 844-3 2002 SIST EN 13183-1 2002 SIST EN 14298-1 2005 SIST EN 844-4 2003 SIST EN 13183-2 2003 SIST EN 14464 2003 SIST EN 844-12 2003 PSIST EN 13183-3 2003 EDG - recommendation Assessment of drying quality of timber Pogodbene zahteve Interni standardi ali uredbe

Oddelek za lesarstvo Dejavniki kakovosti sušilnega postopka nepravilna končna vlaţnost in vlaţnostni gradient pojavnost vidnih mehanskih napak - razpoke, veţenja prisotnosti notranjih napetosti barvne spremembe - biotskega ali abiotskega značaja Posledice Povečani stroški proizvodnje Manjši izkoristki Reklamacije!? Oddelek za lesarstvo VPLIV KAKOVOSTI LESA ALI SUŠILNEGA POSTOPKA NA POJAV NAPAK KAKOVOST LESA KAKOVOST SUŠENJA Napake zaradi inherentnih lastnosti Napake zaradi inherentnih lastnosti, ki se pojavijo v sušilnem postopku Relevantne lastnosti lesa, ki vplivajo na sušilni postopek Napake zaradi sušilnega postopka

Oddelek za lesarstvo gostota sorpcijske značilnosti mehanske lastnosti orientacija vlaken zavita, spiralna rast prepletenost vlaken ali izmenična rast grče VPLIV INHERENTNIH ZNAČILNOSTI LESA NA KAKOVOST krčenje in nabrekanje notranje napetosti kolesivost, mrazne razpoke juvenilni les smolike reakcijski les Oddelek za lesarstvo Aktivnosti kontrole za zagotovitev optimalne kakovosti sušenja vizualno pregledovanje vseh zloţajev in skladovnic, izbira zloţajev za kontrolo, izbira po posebnih kriterijih ali naključna izbira vzorčnih sledilnih kosov za spremljanje vlaţnosti, evidentiranje napak, posebno še poklin, določevanje povprečne lesne vlaţnosti in vlaţnostnega profila, kontrola notranjih napetosti (zelo pomembno pri predsušenem lesu), preverjanje obarvanj (diskoloracij) na referenčnem vzorcu, zapisovanje vseh rezultatov v zapisnik, izbira in načrtovanje sušilnega programa in spremljanje ter preverjanje delovanja naprav, polnjenje sušilne komore - določitev kontrolnih vzorcev (bočnice z visoko vlaţnostjo ali gostoto), začetek sušilnega procesa.

Oddelek za lesarstvo SIST EN 13 183-1 : Vzorčenje: Sušenje: vzdrţevanje temperature 103±2 C zagotavljanje kroţenja zraka v sušilniku čas sušenja: Δt = 2h Δm < 0,1% Pri lesovih z velikim deleţem smole se priporoča sušenje v vakuumu pri T 50 C! Izračun in predstavitev: Tehtanje: masa preskušanca natančnost tehtanja m 100g 0,1g m < 100g 0,01g ***tehta se takoj po osušitvi preskušanca! m m m 1 0 0 Natančnost: 0,1% 100 m 1 masa vzorca pred sušenjem, m 0 masa vzorca po sušenju, lesna vlaţnost [%]: Oddelek za lesarstvo SIST EN 13183-2:2003 : metoda je uporabna v vlaţnostnem območju od 7% do 30%, predhodno umerjanje merilnika po navodilih proizvajalca je potrebno: v primeru uporabne zaščitnih in drugih kemijskih sredstev in pri meritvah vlaţnosti lesa, ki je bil sušen pri temperaturah nad 100 C. Zahteve za električno uporovni merilnik: natančnost: 1% ( 7% 30%), imeti mora izolirane elektrode, imeti mora moţnost korekcije lesne vrste in temperature preskušanca, mora biti preverjen po navodilih proizvajalca. merilno mesto naj bo brez napak, meritev izvedemo 2-3s po vbodu elektrod.

Oddelek za lesarstvo Vzroki napak pri določanju vlaţnosti z gravimetrično metodo napačno odčitavanje mase in temperature; napake pri kalibraciji naprav (tehtnice, termometrov, ); napačno določena začetna vlaţnost zaradi intenzivnega izhlapevanja; nedoseţeno absolutno suho stanje; izhajanje hlapljivih komponent pri sušenju z visokimi temperaturami; tehtanje toplih vzorcev (higroskopnost, termični vzgon). Pogoste napake merjenja z uporovnimi merilniki nepravilna prilagoditev temperature ali izbira lesne vrste neenakomerna vlaţnost ali mokra površina merjenega vzorca merjenje upornosti vzporedno/prečno na vlakna vlaţnost lesa je nad točko nasičenja celičnih sten slabo vzdrţevanje merilnika poškodovana izolacija na elektrodah ali korodirane elektrode poškodovani priključni kabli ali konektorji slabe baterije in neizvedena kalibracija Oddelek za lesarstvo Dovoljeno odstopanje vlaţnosti posameznih desk od ţelene končne vlaţnosti. Kakovostni razred S Območje 90 % meritev (u - 0,3*u) u (u + 0,3*u) Q E (u - 0,2*u) u (u + 0,2*u) (u - 0,1*u) u (u + 0,1*u) Splošno / standardno sušenje (ciljna vlaţnost je od 7 do 18%) Ciljna vlaţnost lesa [%] Dovoljeno odstopanje od povprečja Dovoljen standardni odklon 7-9 -1,0 / +1,0 1,0 10 12-1,5 / +1,5 1,2 13 15-2,0 / +1,5 1,5 16-18 -2,5 / +2,0 2,0

Oddelek za lesarstvo SIST ENV 14464:2003 (1) S kroţno ali tračno ţago na vsaj 300mm oddaljenosti od čela elementa izţagamo 15mm dolg preskušanec. (2) Preskušanec razpolovimo / razcepimo na dva enaka dela in ju označimo. (1) (2) 300 (3) Preskušanec nepredušno zapremo v PE vrečko za 24h (iglavci) oz. 48h (listavci). Oddelek za lesarstvo (4) Preskušanca postavimo v merilno šablono ter izmerimo razdaljo med njima na sredini, med obema trnoma. Merilna šablona Merjenje: natančnost (0,1mm) (pri oţjih elementih ( 100mm) se vrednost mnoţi s faktorjem: 1,78)

Oddelek za lesarstvo Ocena kakovosti sušenja glede na dovoljene globine poklin, odstotek desk s satavostjo in dolţine čelnih razpok. Stopnja poškod ovanja dovoljena globina poklin dovoljen odstotek desk s satavostjo dovoljena dolţina čelnih razpok na 10% vzorcev močno 5 mm 10 % 200 mm srednje 2 do 5 mm 2 do 10 % 50 do 200 mm šibko do 2 mm do 2 % do 50 mm Oddelek za lesarstvo Poročilo o oceni kakovosti specifikacijo zloţaja / šarţe (količina, označevanje, dobavitelj, ) naziv lesne vrste, dimenzije sortimenta, datum meritve in podatke o merjenju (metoda).

Kontrola in vrednotenje sušilnega procesa mag. Aleš Straže in prof. dr. Željko Gorišek, Oddelek za lesarstvo, Rožna dolina, C.VIII/34, 1000 Ljubljana; Email: ales.straze@bf.uni-lj.si V praksi sušenja žaganega lesa je razširjeno mnenje o navidezni nezahtevnosti sušilne tehnike, tako glede upravljanja in spremljanja sušilnega postopka kot tudi glede vzdrževanja opreme. Takšno prepričanje ob morebitnem slabem poznavanju lesa, kot naravnega heterogenega materiala, zanesljivo zmanjšuje možnost energijske učinkovitosti in ekonomičnosti postopkov tehničnega sušenja in vodi k slabi kakovosti ciljnega produkta posušenega žaganega lesa. Če lahko prvi navedbi pritrdimo, pa primeri iz sušilne prakse že dolgo časa dokazujejo velik pomen in vpliv vrojenih lastnosti lesa in organizacijskih rešitev pred in med sušenjem na zajemanje in nadzor potrebnih procesnih parametrov kot tudi na vodenje postopkov sušenja. Večino tehnično posušenega lesa posušimo konvekcijsko komorsko, kjer je eden prvih pogojev za kakovostno sušenje samo vzdrževanje sušilne opreme. Med osnovno vzdrževanje sušilne opreme sodi preverjanje stanja senzorjev in spojnih elementov, izvajanje čiščenja ter ustrezno menjavanje tipal za vlažnost zraka, med vsakim sušilnim ciklom. Mesečni pregledi morajo obsegati tudi preverjanje delovanja zračnikov, tesnjenja loput, delovanja in regulacije gretja ter vlaženja. Redkejši, a obsežnejši četrtletni pregledi pa so namenjeni predvsem za preverjanje delovanja in popravljanje ventilatorjev, čiščenje grelcev, loput, elektroinštalacij ter mazanje mehanskih sklopov. Poleg opreme pa imajo velik vpliv na kakovostno sušenje lesa številne spremljajoče aktivnosti pred in med sušenjem ter organizacija proizvodnje. Poudarek je potrebno nameniti že skladiščenju hlodovine in žaganega lesa pred samim tehničnim sušenjem, ter s pravilnimi rešitvami zagotoviti vzdrževanje potrebnih lastnosti lesa. Tukaj gre zlasti za pravilno formiranje zložajev, podpor, ustrezno letvičenje in zlaganje sortimentov. Temu sledi pravilno polnjenje in priprava sušilne komore, ki dejansko definira njene aerodinamske lastnosti. V fazi priprave šarže hkrati z nameščanjem tipal značilno vplivamo tudi na kasnejše zajemanje procesnih spremenljivk, na samo vodenje in potek sušilnega postopka ter na doseženo ciljno kakovost. V postopku sušenja sledi potrebno sprotno preverjanje delovanja tipal, zajemanja točnih procesnih parametrov in odstopanja vrednosti ter preverjanje delovanja regulacije procesa. Konvekcijsko sušenje lesa se seveda mora izvajati z ustreznim režimom sušenja ter z aktivnostmi ob koncu postopka, kot so izenačevanje, kondicioniranje in ohlajanje, če želimo izpolniti kriterije visoke kakovosti posušenega lesa. Pri konvektivnem komorskem sušenju lahko torej z nizom aktivnosti s področja delovanja sušilne tehnike in organiziranosti dela bistveno vplivamo na potek sušilnega postopka ter dosežen končni rezultat. Te aktivnosti so zbrane in predstavljene v»zbirniku za vrednotenje kakovosti sušenja žaganega lesa«, dodanem kot priloga. V tem zbirniku je vsaka od aktivnosti predstavljena in ovrednotena z oceno, ki definira izvajanje 14

same aktivnosti med tehničnim sušenjem. Z ocenjevanjem aktivnosti med realnim tehničnim sušenjem lahko s pomočjo takšnega zbirnika kvantitativno ovrednotimo dejanski sušilni postopek. Na ta način dobimo vpogled in oceno izvajanja sušenja žaganega lesa, ugotovimo šibke in dobre dele postopka ter uvidimo možnosti sprememb in izboljšav. Zbirnik lahko služi sušilničarjem, za preverjanje kakovosti konvektivnega komorskega sušenja žaganega lesa po posameznih sušilnih enotah, za preverjanje sezonskih nihanj, sprememb izvora materiala idr., hkrati pa je koristen pripomoček pri zunanji evalvaciji.»zbirnik za vrednotenje kakovosti sušenja žaganega lesa«je prirejen in posodobljen prevod angleških različic seznamov potrebnih aktivnosti med tehničnim sušenjem lesa, nastalih pod okriljem raziskovalne inštitucije Forest Products Laboratory, Madison, Združene države Amerike (Milota et al. 1991, Boone et al. 1992). Njegov osnovni namen je vsekakor krepitev poznavanja sušenja in vplivnih dejavnikov na potek postopka, s čimer so omogočene izboljšave in lažje doseganje ciljne kakovosti posušenega žaganega lesa. Literatura 1. Boone, R. S., Milota, M. R., Danielson, J. D. Huber, D. W. 1992. Quality drying of hardwood lumber. Forest Products Laboratory, Wisconsin, ZDA, 56s. 2. Milota, M. R., Boone, R. S., Danielson, J. D. Huber, D. W. 1991. Quality drying of softwood lumber. Forest Products Laboratory, Wisconsin, ZDA, 50s. 15

Zbirnik za vrednotenje kakovosti sušenja žaganega lesa Vrednotenje kakovosti sušenja žaganega lesa Kontrolni seznam predstavlja niz potrebnih aktivnosti za preverjanje kakovosti tehnologije sušenja žaganega lesa. Časovni interval je za posamezno aktivnost predpisan posebej in je osnova za oceno aktivnosti. Posamezne ocene so navedene desno v stolpcih od 1 do 4 (slabo dobro). Osnovne delovne aktivnosti 1. Vzdrževanje in nadzor sušilne opreme Slabo Dobro 1a. Oprema v ventilatorskem prostoru se redno preverja. 1 2 3 4 1b. Hitrost kroženja zraka se redno preverja. 1 2 3 4 1c. Preverjanje zračnikov in loput. 1 2 3 4 1d. Redno preverjanje delovanja regulacijske opreme (regulacijski ventili, 1 2 3 4 kompresorji, filtri, ). 1e. Redno preverjanje delovanja regulacijskih ventilov za dovajanje vodne 1 2 3 4 pare. 1f. Redno umerjanje (kalibracija) temperaturnih tipal. 1 2 3 4 1g. Krpice vlažnih termometrov se redno menjajo. 1 2 3 4 1h. Celulozni lističi za merjenje ravnovesne vlažnosti se redno menjajo. 1 2 3 4 1i. Redni program vzdrževanja komor s kondenzacijskim agregatom. 1 2 3 4 2. Spremljanje lesne vlažnosti in shranjevanje podatkov 2a. Spremljanje lesa od poseka do vstopa v sušilno komoro. 1 2 3 4 2b. Uporaba sledilnih kosov za določanje lesne vlažnosti. 1 2 3 4 2c. Uporaba tipal (elektrod) za merjenje lesne vlažnosti. 1 2 3 4 2d. Praksa spremljanja lesne vlažnosti pri vsaki polnitvi komore. 1 2 3 4 2e. Skladiščenje posušenega lesa. 1 2 3 4 2f. Kontrolni grafični izpisi o poteku sušenja so pregledni in opremljeni z 1 2 3 4 večino podatkov sušilnih pogojih. 2g. Podatki o lesni vlažnosti so na kontrolnih grafičnih izpisih. 1 2 3 4 3. Povratne informacije iz nadaljnjih predelovalnih postopkov 3a. Komunikacija in povratne informacije iz nadaljnjih postopkov predelave lesa. 1 2 3 4 4. Možnosti izobraževanja 4a. Možnosti za obisk drugih, sorodnih podjetij in srečanj s sušilničarji. 1 2 3 4 4b. Udeležba na delavnicah in strokovnih seminarjih in srečanjih o sušenju lesa. 1 2 3 4 16

Zbirnik za vrednotenje kakovosti sušenja žaganega lesa Kontrolni prostor 5. Delovanje ventilov 5a. Ventili na razvodu vodne pare za ogrevanje sušilne komore delujejo 1 2 3 4 pravilno 5b. Ventili na razvodu vodne pare za navlaževanje delujejo pravilno. 1 2 3 4 5c. Barometri delujejo in so berljivi. 1 2 3 4 6. Regulacija deluje pravilno 6a. Prezračevanje in navlaževanje ne deluje sočasno. 1 2 3 4 6b. Trenutni kontrolni izpisi kažejo reverziranje ventilatorjev. 1 2 3 4 6c. Trenutni kontrolni izpisi kažejo, da se spreminjanje sušilnih pogojev v komori izvaja po programu sušenja. 1 2 3 4 Ventilatorski prostor in streha sušilne komore 7. Ventilatorji Slabo Dobro 7a. Ventilatorji so dobro vzdrževani. 1 2 3 4 7b. Vrtenje ventilatorjev za ustrezen tok zraka. 1 2 3 4 7c. Ventilatorski prostor je dobro vzdrževan. 1 2 3 4 7d. Enostaven dostop do ventilatorskega prostora in zračnikov. 1 2 3 4 8. Razvod toplotne energije 8a. Grelniki so čisti in nepoškodovani. 1 2 3 4 9. Zračniki 9a. Lopute dosegajo popolnoma zaprt in odprt položaj. 1 2 3 4 9b. Ročični mehanizem loput in medsebojna mehanska povezava loput 1 2 3 4 deluje pravilno. Skladišče lesa in priprava letvic 10. Debelina letvic in moralov 10a. Letvice imajo enotno debelino. 1 2 3 4 10b. Podložni morali imajo enotno debelino. 1 2 3 4 10c. Letvice so pravilne geometrijske oblike in ravne. 1 2 3 4 17

Zbirnik za vrednotenje kakovosti sušenja žaganega lesa Prazna sušilna komora 11. Ustavljena, nedelujoča komora 11a. Kondenzirana ali druga stoječa voda v komori. 1 2 3 4 11b. Pojav podtalnice iz temeljev sušilne komore. 1 2 3 4 11c. Uporaba ustreznih vlažilnih krpic. 1 2 3 4 11d. Ustrezno dovajanje vode vlažilnim krpicam higrometrov. 1 2 3 4 12. Operativna kontrola komore 12a. Puščanje pare ali vode na grelcih in razvodnih ceveh se ne pojavlja. 1 2 3 4 12b. Na parnih vlažilnikih zraka ni prisotna kondenzirana voda. 1 2 3 4 12c. Vodna para za vlaženje zraka se enakomerno porazdeljuje v prostoru. 1 2 3 4 Priprava sušilne šarže in polnjenje komore 13. Kakovost lesa in zlaganje 13a. Variiranje debeline sortimentov. 1 2 3 4 13b. Ustrezna velikost stranskega praznega prostora v komori. 1 2 3 4 13c. Razvrščanje zložajev v primeru kratkih, neenakomerno dolgih 1 2 3 4 zložajev. 13d. Postavljanje zložajev pri komorah z ravnimi tlemi. 1 2 3 4 13e. Postavljanje zložajev pri komorah s tirnicami. 1 2 3 4 13f. Tiri v sušilni komori. 1 2 3 4 Zagon sušilne komore in spremljanje sušenja 14. Zagon sušilne komore Slabo Dobro 14a. Ustrezen pretok zraka preko vlažne krpice higrometra. 1 2 3 4 14b. Preverjanje delovanja zračnih loput. 1 2 3 4 15. Delovanje sušilne komore 15a. Na stenah, strehi in na vratih ni sledi puščanja komore. 1 2 3 4 15b. Potrditev reverziranja ventilatorjev z ugotavljanjem smeri zračnega 1 2 3 4 toka. 18

Zbirnik za vrednotenje kakovosti sušenja žaganega lesa Spremljanje lesne vlažnosti, izenačevanje in kondicioniranje 16. Kakovost lesa in zlaganje 16a. Pravilna izbira in uporaba sledilnih kosov. 1 2 3 4 16b. Nihanje lesne vlažnosti pri uporabi sledilnih kosov. 1 2 3 4 16c. Nihanje lesne vlažnosti pri merjenju s tipali v komori. 1 2 3 4 16d. Nihanje lesne vlažnosti pri merjenju z električnim merilcem lesne vlažnosti. 1 2 3 4 17. Izenačevanje in kondicioniranje 17a. Izenačevanje in kondicioniranje sta primerna in se korektno izvajata 1 2 3 4 17b. Sušilne napetosti se preverjajo z viličnim testom. 1 2 3 4 Na koncu sušilnega postopka 18. Pred praznjenjem sušilne komore 18a. Ustrezna uporaba usmerjevalnih pločevin in zaves. 1 2 3 4 18b. Zložaji imajo enakomerno višino, za doseganje optimalne usmeritve 1 2 3 4 zračnega toka Vrednotenje zlaganja in vpliva na kakovost sušenja 19. Letvičenje 19a. Razvrščanje letvic 1 2 3 4 19b. Manjkajoče letvice 1 2 3 4 19c. Letvice na robovih zložajev. 1 2 3 4 19d. Letvice na koncih zložajev. 1 2 3 4 20. Razvrščanje desk v zložajih 20a. Zložaji so na obeh koncih ravni. 1 2 3 4 20b. Deske štrlijo, izstopajo od konca zložaja 1 2 3 4 20c. Strani, boki zložajev so poravnani. 1 2 3 4 21. Podložni morali in postavljanje zložajev 21a. Vertikalno, med zložaji so ustrezno nameščeni podložni tramovi. 1 2 3 4 21b. Podložni tramovi na tleh komore. 1 2 3 4 21c. Omogočanje naravne, vertikalne konvekcije zraka znotraj zložajev 1 2 3 4 21d. Postavljanje zložajev na robove komorskih vozičkov 1 2 3 4 19

Zbirnik za vrednotenje kakovosti sušenja žaganega lesa Sušilne napake 22. Vizualno zaznavne sušilne napake Slabo Dobro 22a. Vidne so čelne razpoke in reže. 1 2 3 4 22b. Površinske razpoke so vidne pri odskobljanju površinskega sloja. 1 2 3 4 22c. Vizualno je zaznavno veženje lesa. 1 2 3 4 23. Sušilne napake, ugotovljene v nadaljnjih postopkih 23a. Reklamacije in pritožbe strank oz. iz nadaljnjih obdelovalnih 1 2 3 4 postopkov. 23b. Vidne površinske razpoke. 1 2 3 4 23c. Vidne so notranje razpoke ali satavost na čelnih površinah ali na 1 2 3 4 čelnem prerezu sortimenta. 23d. Čelne napoke in reže so vidne po mehanski in površinski obdelavi 1 2 3 4 lesa. 23e. Obarvanja, vključno z letvično progavostjo, pri naravno občutljivih lesnih vrstah. 1 2 3 4 20

POZITIVNA I NEGATIVNA PRAKTIČNA ISKUSTVA ODRŢAVANJA SUŠIONIČKIH NAPRAVA Doc. dr. sc. Stjepan Pervan Drvnotehnološki odsjek Šumarski fakultet Sveucilišta u Zagrebu Hrvatska SAŢETAK U radu su navedena pozitivna i negativna iskustva u korištenju klasičnih komornih sušionica i njihovih pojedinih dijelova, podijeljena u osam osnovnih grupa: izvedba komore (temelji, zidovi i strop), vrata (glavna i pomoćna), kontrolni sustav, ventilatori, navlaživanje i izmjena zraka, grijači, održavanje, konstrukcija. Podaci i prikazani materijali su navedeni na osnovi suradnje i obilaska preko sto različitih tvrtki u Hrvatskoj koje se bave preradom drva, a imaju instalirane sušionice. Prema potrebi obavljana su različita mjerenja i rješavanja tehnoloških problema, prilikom kojih su uočeni neki problemi korištenja sušionica. Prikazani primjeri karakteristični su za trenutnu problematiku hidrotermičke obrade drva u Hrvatskoj. Najvažniji utjecajni faktori na kvalitetu postupka sušenja su: 1. starost pogona varira s obzirom na tradiciju prerade drva u Hrvatskoj od starih preko 40 godina do potpuno novih riješenja, a u odnosu na starost se javljaju i adekvatni problemi 2. tehnološka riješenja problemi koji nastaju i na novijim pogonima su uvjetovani kvalitetom i vrijednošću investicije u sušionice (manja početna investicija veći problemi i lošija konstrukcijska riješenja) 3. održavanje - jedan od najvećih problema i na starijim i novijim pogonima zbog loše financijske situacije pojedinih tvrtki i trenutne situacije na hrvatskom tržištu 4. školovani kadar veliki nedostatak zbog nepoznavanja osnova postupka Navedeni su problemi više ili manje riješivi ovisno o spremnosti za dodatnim angažmanom i ulaganjima u poboljšanje cjelokupnog stanja sušioničke tehnike u tvrtkama. Ključne riječi: sušionice, tehnološka rješenja, korištenje 21

Pozitivna i negativna praktična iskustva održavanja sušioničkih naprava Doc. dr. sc. Stjepan Pervan + Drvnotehnološki odsjek Šumarski fakultet Sveučilišta u Zagrebu - Sušionice Sušionička komora različite izvedbe Glavna oprema oprema za strujanje zraka oprema za zagrijavanje zraka oprema za navlaživanje i izmjenu zraka

Komora Temelji Zidovi Krov Vrata -

Kontrolni sustav + Ventilatori +

Navlaživanje i izmjena zraka + Grijači +

Održavanje + Konstrukcija +