Izpitna vprašanja za prvi del izpita (1. kolokvij)
|
|
- Καλλίστη Μαρκόπουλος
- 6 χρόνια πριν
- Προβολές:
Transcript
1 TEHNIŠKE MERTIVE Izpitna vprašanja za prvi del izpita (1. kolokvij) 1. Osnovni pravili merjenja. Merjena veličina mora biti nedvoumno definirana; pri fizikalnih veličinah to vedno velja. Referenčna veličina mora biti nedvoumno definirana; pri fizikalnih veličinah to dosegamo z uporabo mednarodnih enotnih sistemov in ustreznih opredmetenih mer ter merilnih naprav. 2. Meroslovje: naloge (3), cilji (2). Naloge: - definiranje mednarodno priznanih merskih enot (npr. m, kg, s, ) - realizacijo merskih enot s pomočjo znanstvenih metod (npr. realizacija metra s pomočjo laserskega žarka) - vzpostavitev sledljivostnih verig za dokumentiranje točnosti meritev. (npr. dokumentirana relacija med vijačnim merilom v industrijskem obratu in etalonom v primarnem laboratoriju za optične meritve dolžine) Cilji: -primerljivost meritev -nadzor nad meritvami v prometu blaga in storitev 3. Kategorije meroslovja: razdelitev, kratek opis posameznih kategorij. Znanstveno meroslovje: ukvarja se z organizacijo in razvojem etalonov ter njihovim vzdrževanjem na najvišji ravni; naloga znanstvenega meroslovja je tudi razvoj merilnih metod in instrumentov. Industrijsko meroslovje: zagotoviti mora ustrezno delovanje merilnih instrumentov v industriji (v proizvodnih in preskusnih procesih); glavne naloge so izbira merilnih instrumentov, razvoj merilnih postopkov, zagotavljanje ustreznih merilnih pogojev, umerjanje in vzdrževanje merilnih instrumentov ter usposabljanje kadra za meritve. Zakonsko meroslovje: ukvarja se s točnostjo meritev, ki vplivajo na transparentnost pri prometu z blagom in storitvami ter na zdravje in varnost; glavne naloge so definiranje področij uporabe in vrst zakonskih meril, vzpostavitev zakonskih določil za uporabo takšnih meril ter nadzor nad merili med uporabo. 4. Naštej 7 osnovnih fizikalnih veličin ter pet poljubnih izpeljanih veličin; k vsaki veličini navedi pripadajočo SI enoto. Dolžina meter m Masa kilogram kg Čas sekunda s Električni tok amper A Temperatura kelvin K Svetilnost kandela Cd Količina snovi mol mol Sila newton N m kg s-2 Tlak pascal Pa m-1 kg s-2 (N/ m2) Energija joule J m2 kg s-2 (N m) Moč watt W m2 kg s-3 (J/s) Moment newton meter N m m2 kg s-2 5. Navedi predpone za naslednje mnogokratnike enote: 101, 102, 103, 106, 109, Navedi predpone za naslednje delilnike enote: 10-1, 10-2, 10-3, 10-6, 10-9, Pravila pisanja veličin in enot obkroži pravilno trditev:
2 Za pisanje simbolov enot uporabljamo: a) pokončno (Roman) pisavo b) poševno (Italic) pisavo Za pisanje simbolov veličin uporabljamo: a) pokončno (Roman) pisavo b) poševno (Italic) pisavo Med številko in enoto: a) je presledek b) ni presledka Če množimo dve enoti (npr. Newton in meter): a) med njima ni presledka b) je med njima presledek ali znak množenja (pika) 8. Osnovni pojmi. - statično merjenje je merjenje veličine, katere vrednost se med potekom meritve ne spreminja. - dinamično merjenje je določanje trenutne vrednosti merjene veličine in če je potrebno tudi njenega časovnega poteka. 9. Osnovni pojmi. - merjena veličina, katere vrednost ugotavljamo pri merjenju; opisana je z merilnim rezultatom. - vplivna veličina je veličina, ki ni merjena veličina, vendar vpliva na rezultat merjenja. 10. Pojmi na področju merilne opreme. - merilno načelo je znanstvena podlaga merjenja. Primeri: termoelektrični pojav, uporabljen za merjenje temperature Dopplerjev pojav, uporabljen za merjenje hitrosti - merilna metoda je logično zaporedje generično opisanih operacij, ki se uporabljajo pri merjenju. Metoda podaja fizikalne osnove, na katerih temelji merilni postopek. Primer: navodilo za uporabo svetlobne interference za merjenje pomika. - merilni postopek je niz posebej opisanih operacij, ki se uporabljajo pri izvajanju določenih meritev v skladu z merilno metodo. Merilni postopek je ponavadi zapisan v dokumentu, ki se imenuje»merilni postopek«(ali merilna metoda) in je dovolj podroben, da izvajalcu omogoča izpeljati merjenje brez dodatnih informacij. 11. Merilni rezultat. - ponovljivost je ujemanje rezultatov zaporednih meritev iste merjene veličine, opravljenih pod enakimi pogoji merjenja. Pogoji ponovljivosti obsegajo: - isti merilni postopek, - istega opazovalca, - isti merilni instrument, uporabljen pod enakimi pogoji, - isti kraj, - ponavljanje v kratkem časovnem obdobju - obnovljivost je ujemanje merilnih rezultatov iste merjene veličine, opravljenih pri spremenjenih pogojih merjenja. Spremenjeni pogoji lahko obsegajo: - merilno načelo, - merilno metodo, - merilca, - merilni instrument, - referenčni etalon, - kraj, - pogoje uporabe, - čas. - eksperimentalni standardni odmik (deviacija) je veličina (s), ki označuje raztros rezultatov za niz n meritev iste merjene veličine in je podana z obrazcem:
3 12. Merilni rezultat. - merilni pogrešek je razlika med merilnim rezultatom in pravo vrednostjo merjene veličine (merilni rezultat minus prava vrednost merjene veličine). - odmik (oz. odstopek, odstopanje) je razlika med vrednostjo neke veličine in njeno referenčno vrednostjo (vrednost veličine minus referenčna vrednost). - merilna negotovost: negotovost meritve pomeni dvom v veljavnost merilnega rezultata. Je odraz pomanjkljivega poznavanja natančne vrednosti merilne veličine. Negotovost meritve je parameter, ki je povezan z merilnim rezultatom in označuje raztros vrednosti, ki jih je mogoče upravičeno pripisati merjeni veličini. V poenostavljeni obliki lahko negotovost označimo kot interval okrog izmerjene vrednosti, v katerem z neko verjetnostjo izjave (običajno 95%) leži prava vrednost merjene veličine (ki je ne poznamo). 13. Merilna oprema. - opredmetena mera je naprava, katere namen je, da med svojo uporabo na trajen način daje eno ali več znanih vrednosti dane veličine Razlikujemo opredmetene mere za eno ali več vrednosti. - Etalon je opredmetena mera, merilni instrument, referenčni material ali merilni sistem, katerega namen je, da definira, realizira, ohranja ali reproducira neko enoto ali eno ali več vrednosti veličine, tako da se uporabi kot referenca. - merilni instrument je naprava, ki jo uporabljamo samo ali v povezavi z drugimi napravami za merjenje. Prikazovalni (merilni) instrument kazalni (merilni) instrument je merilni instrument, ki kaže vrednost. 14. Merilna oprema. - merilno območje je niz vrednosti merjenih veličin, za katere je pogrešek merilnega instrumenta v okviru zahtevanih meja. - ločljivost je najmanjša razlika med kazanji prikazovalne naprave, ki jo je še mogoče razločiti. Pri digitalni prikazovalni napravi je to razlika v kazanju, ki ustreza spremembi števke na zadnjem mestu za eno enoto 15. Merilna oprema. - lezenje (oz. drift) je počasna sprememba meroslovnih značilnosti merilnega instrumenta. Lezenje se lahko pojavi zaradi lastnosti merila (npr. staranje materiala) ali pa zaradi pogojev uporabe. - odstopanje (oz. bias) je sistematični pogrešek kazanja merilnega instrumenta. Odstopanje ugotavljamo z umerjanjem merilnega instrumenta. 16. Merilna oprema. - justiranje (oz. naravnavanje) je postopek, s katerim se merilni instrument pripravi za delovanje, ki ustreza njegovi uporabi Včasih pomeni justiranje tudi spravljanje merilnega instrumenta v pravilno delovanje, potrebno za njegovo uporabo. Naravnavanje je lahko avtomatsko, polavtomatsko ali ročno - umerjanje (oz. kalibracija) je niz operacij za ugotavljanje povezave med vrednostmi, ki jih kaže merilni instrument ali merilni sistem, oz. vrednostmi, ki jih predstavlja opredmetena mera ali ref. material, in pripadajočimi vrednostmi, realiziranimi z etaloni pri določenih pogojih. - sledljivost je lastnost meritvenega rezultata ali vrednosti etalona, ki omogoča navezavo na navedene reference, ponavadi nacionalne ali mednarodne etalone, skozi neprekinjeno verigo primerjav, ki imajo opredeljeno negotovost. 17. Razdelitev merilnih pogreškov (shema). Je razlika med merilnim rezultatom in pravo vrednostjo merjene veličine (merilni rezultat minus prava vrednost merjene veličine).
4 18. Sistematični pogreški. - Definicija: so pogreški, ki imajo pri istih merilnih pogojih (ista merilna naprava, prostor, pogoji okolice, merilec, metoda oz. postopek) vedno isto vrednost in predznak Nastanejo iz nekih sistematičnih, torej poznanih vzrokov, zato jih lahko računsko obvladujemo. - 5 primerov: pogrešek merilnega instrumenta, odstopanja etalonov (ki jih uporabljamo za justiranje in umerjanje merilnega instrumenta), pogreški zaradi merilne sile in sile teže, pogreški zaradi vplivov okolice (temperatura, tlak, vlažnost, nečistoče, gravitacija), pogreški zaradi verižnega vpliva več veličin (kadar je rezultat preračunan iz več izmerjenih vrednosti - npr. tlak izračunan iz mase, površine in zemeljskega pospeška). 19. Naključni pogreški. - Definicija: nastanejo zaradi nedoločljivih sprememb opredmetene mere, merilnega instrumenta, merjenca, parametrov okolice ter merilca in povzročijo raztros rezultatov pri (navidezno) istih merilnih pogojih Približno jih lahko ocenimo statistično kot standardni odmik več ponovitev iste meritve (teoretično bi jih dobili iz neskončnega števila ponovitev). - 5 primerov: pogrešek pri razbiranju merilne vrednosti, pogrešek zaradi vibracij, pogrešek zaradi nihanja omrežne napetosti (pri električnih instrumentih), pogrešek zaradi zračnosti v vodilih (mehanskih merilnih instrumentov), pogrešek zaradi naključnih nihanj parametrov okolice. 20. Pogrešek 1. reda, pogrešek 2. reda. Pogrešek 1. reda: Pogreški zaradi konstrukcije merila. Δl = e tgϕ e ϕ Pogrešek 2. reda: Pogreški zaradi konstrukcije merila. Δl = l ϕ 2 /2 21. Merilna negotovost: definicija, povezava s toleranco mere. Negotovost meritve pomeni dvom v veljavnost merilnega rezultata. Je odraz pomanjkljivega poznavanja natančne vrednosti merilne veličine. Uradna definicija izraza "negotovost meritve": Negotovost meritve je parameter, ki je povezan z merilnim rezultatom in označuje raztros vrednosti, ki jih je mogoče upravičeno pripisati merjeni veličini. V poenostavljeni obliki lahko negotovost označimo kot interval okrog izmerjene vrednosti, v katerem z neko verjetnostjo izjave (običajno 95%) leži prava vrednost merjene veličine (ki je ne poznamo).
5 22. Umerjanje: vsebina poročila o umerjanju (navedi vse podatke, ki jih mora kalibracijski poročilo vsebovati). Vsebina poročila o umerjanju (kalibracijskega certifikata): naslov Poročilo (certifikat) o umerjanju (kalibraciji) ime in naslov izvajalca kalibracije (laboratorij, podjetje) enolična številka poročila (certifikata) datumi izvedbe umerjanja in izdaje poročila številka strani in skupno število strani na vsaki strani podatki o naročniku podatki o merilni napravi, ki smo jo umerjali podatkih o pogojih okolice (če je to pomembno za rezultat) navedba kalibracijske metode splošna izjava o sledljivosti rezultatov način izražanja merilne negotovosti rezultat umerjanja (rezultati izvedenih meritev) 23. Umerjanje: kaj moramo upoštevati pri načrtovanju umerjanja in kdo lahko umerja? Kaj moramo upoštevati pri kalibraciji? vrsto in konstrukcijske lastnosti merila pogostost uporabe pogoje uporabe stroške podjetje (lastnik merila) Kdo lahko kalibrira? kalibracijski laboratoriji (ki ponujajo storitve na trgu) nacionalni laboratorij (potrjen s strani države) 24. Elementi meroslovnega sistema v podjetju (naštej vse pomembne elemente!). osebje merilna oprema merilni prostori z ustreznimi pogoji merilne metode in postopki obvladovanje stroškov zapisi 25. Osebje v meroslovnem sistemu: kakovostni parametri. izbira (znanje, izkušnje, psihofizične lastnosti, vestnost, koncentracija) usposabljanje za specifične naloge vzpostavitev sistema nadzora periodično izobraževanje pristojnosti in odgovornosti stimulacija in motivacija
6 26. Merilna oprema v meroslovnem sistemu: kakovostni parametri. izbira (namen, merilno območje, točnost, stopnja avtomatizacije, ekonomski parametri) označevanje (enolična razpoznava, status) pravilna uporaba (navodila, pristojnosti, odgovornosti) vzdrževanje metrološki pregledi in kalibracija shranjevanje 27. Merilni prostor v meroslovnem sistemu: kakovostni parametri. izbira (glede na potrebe meroslovnega nadzora - stroj, delavnica, merilnica, laboratorij ) določitev potrebnih pogojev (čistoča, temperatura, vlaga, ) instalacije (elektrika, klima, računalniška mreža,.) vzdrževanje nadzor pogojev (npr. meritve temperature) varovanje posebnih prostorov (shramba opreme, prostori s posebnimi pogoji, prostori za zapise, prostori s posebno opremo, ) 28. Merilne metode in postopki v meroslovnem sistemu: kakovostni parametri. izbira (glede na vrsto meritve, potrebno točnost, obliko rezultata, pogostost meritev, potrebno hitrost meritve) izdelava oz. pridobitev postopkov (npr. standardni postopek) distribucija na merilna mesta izobraževanje uporabnikov načela pri izdelavi: enostavnost uporabe, jasnost, enolično določeni zapisi meritev, prilagojenost uporabniku 29. Meroslovni zapisi v meroslovnem sistemu: kakovostni parametri. standardni element sistema kakovosti v skladu s sistemskimi postopki za izdelavo, shranjevanje, enostavni, nedvoumni in razumljivi kratki in jedrnati po možnosti na vnaprej pripravljenih obrazcih ali računalniških predlogah transparentni 30. Definicija metra. Osnovna enota 1 meter je dolžina, ki jo prepotuje svetloba v vakuumu v času 1: sekunde. 31. Referenčna temperatura. - navedi referenčno temperaturo za merjenje dolžin: Referenčna temperatura za merilna sredstva in merjence znaša 20 C. - napiši enačbo za izračun temperaturnega raztezka: Raztezek (skrček) je odvisen od velikosti spremembe temperature, dolžine opazovanega predmeta in od lastnosti materiala, ki jo imenujemo temperaturna razteznost. Podan je z enačbo: L = α L T L - raztezek materiala α - linearna temperaturna razteznost materiala L - dolžina opazovanega (merjenega predmeta) T - sprememba temperature
7 32. Navedi in skiciraj ravninske in prostorske koordinatne sisteme. 33. Odstopanja oblike in lege. - naštej odstopanja oblike in lege, razdeli v skupine in pripiši simbole za označevanje Oblika odstopanja od idealne oblike (elementov na obdelovancu) premost ravnost valjnost krožnost oblika poljubne linije oblika poljubne ploskve Lega odstopanja od idealne lege (elementov na obdelovancu) vzporednost pravokotnost kotnost (nagib) položaj (pozicija) sosrednost/soosnost somernost tek (krožni, čelni, splošni) zbirni tek 34. Opredmetene mere: naštej vrste končnih meril. Vzporedna končna merila merilne kladice Merilne palice (krožni prerez) Krogelna končna merila Merilni valjčki Stopničasta končna merila Kotna končna merila 35. Opredmetene mere: navedi področja uporabe merilnih kladic po razredih (K, 0, 1, 2). kakovostni razred K: kot referenčni etaloni za umerjanje kladic nižjega razreda in v posebnih primerih za nastavljanje primerjalnih mer pri zelo preciznih meritvah; kakovostni razred 0: kot delovni etaloni v merilnicah, primerjalni etaloni za preizkušanje merilnih delov z majhno toleranco, nastavitveno merilo za merilno opremo; uporabljamo jih v proizvodnji in kontroli; kakovostni razred 1: kot delovni etaloni in kalibri srednje točnosti za merilnice, obdelovalne stroje in naprave; kakovostni razred 2: kot nastavitveni in delovni etaloni na obdelovalnih strojih, napravah itd.
8 36. Opredmetene mere: naštej dolžinske mere z delitvijo. Sistemi z digitalno inkrementalno opredmeteno mero, Fotoelektrični merilni sistem, Moirejeve črte, Phocosyn sistem, Sistemi z digitalno absolutno opredmeteno mero, Sistemi z analogno opredmeteno mero (Induktosyn sistem), Črtne merilne letve klasične izvedbe. 37. Merilna oprema: osnovna shema razdelitve. 38. Razdelitev merilnih sredstev za merjenje dolžin po namenu in uporabi. Delitev glede na mesto uporabe: - merilna sredstva na stroju - merilna sredstva ob stroju - merilna sredstva v proizvodni liniji - merilna sredstva v merilnicah in laboratorijih Delitev glede na zajemanje in prikaz merilne vrednosti: - analogna - digitalna Delitev glede na stopnjo avtomatizacije: - ročna z ročnim zapisom rezultatov - ročna z možnostjo prenosa rezultatov v računalnik - avtomatizirana (avtomatizirana meritev in preračun rezultatov) Delitev glede na merilne naloge: - merjenje dimenzij - merjenje kotov - merjenje oblik - merjenje lege - kombinirana Delitev glede na koordinatni sistem: - enokoordinatna - dvokoordinatna - trikoordinatna Delitev glede na namen uporabe: - namenska - univerzalna 39. Naštej ročne merilne instrumente za merjenje dolžin. Tračno merilo, ravnilo, pomično merilo, vijačno merilo
Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2
Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a
Διαβάστε περισσότεραDiferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci
Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja
Διαβάστε περισσότεραOdvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki
Διαβάστε περισσότεραFizikalne količine zapisujemo kot zmnožek številske vrednosti in ustrezne enote.
Fizikalne količine zapisujemo kot zmnožek številske vrednosti in ustrezne enote. Včasih je potrebno poznati enoto za količino, za katero ne poznamo enote, poznamo pa relacijo med količinami, kot npr. da
Διαβάστε περισσότεραPONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.
Διαβάστε περισσότεραTretja vaja iz matematike 1
Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx
Διαβάστε περισσότεραEnačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba.
1. Osnovni pojmi Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba. Primer 1.1: Diferencialne enačbe so izrazi: y
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma
Διαβάστε περισσότεραVaja: Odbojnostni senzor z optičnimi vlakni. Namen vaje
Namen vaje Spoznavanje osnovnih fiber-optičnih in optomehanskih komponent Spoznavanje načela delovanja in praktične uporabe odbojnostnega senzorja z optičnimi vlakni, Delo z merilnimi instrumenti (signal-generator,
Διαβάστε περισσότεραOsnove elektrotehnike uvod
Osnove elektrotehnike uvod Uvod V nadaljevanju navedena vprašanja so prevod testnih vprašanj, ki sem jih našel na omenjeni spletni strani. Vprašanja zajemajo temeljna znanja opredeljenega strokovnega področja.
Διαβάστε περισσότεραKontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.
Kontrolne karte KONTROLNE KARTE Kontrolne karte uporablamo za sprotno spremlane kakovosti izdelka, ki ga izdeluemo v proizvodnem procesu. Izvaamo stalno vzorčene izdelkov, npr. vsako uro, vsake 4 ure.
Διαβάστε περισσότεραBooleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke
Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre
Διαβάστε περισσότεραZaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,
Διαβάστε περισσότερα3. Merski sistemi M3-1
3. Merski sistemi To je celota, ki jo sestavljajo: sistemi veličin, sistemi merskih enot in etalonov. Poznamo merske sisteme: mehanike (CentimeterGramSekunda; MKS), elektromagnetike (1901 G. Giorgi predlaga:
Διαβάστε περισσότεραMERITVE ZAPISKI PREDAVANJ
UNIVEZA V MAIBOU FAKULTETA ZA ELEKTOTEHNIKO, AČUNALNIŠTVO IN INFOMATIKO LADISLAV MIKOLA BOJAN GEGIČ MEITVE ZAPISKI PEDAVANJ MAIBO, 009 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor
Διαβάστε περισσότερα*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center
Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:
Διαβάστε περισσότεραDržavni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M16141113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek, 1. junij 16 SPLOŠNA MATURA RIC 16 M161-411-3 M161-411-3 3 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor
Διαβάστε περισσότερα1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja
ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost
Διαβάστε περισσότεραZajemanje merilnih vrednosti z vf digitalnim spominskim osciloskopom
VSŠ Velenje ELEKTRIČNE MERITVE Laboratorijske vaje Zajemanje merilnih vrednosti z vf digitalnim spominskim osciloskopom Vaja št.2 M. D. Skupina A PREGLEDAL:. OCENA:.. Velenje, 22.12.2006 1. Besedilo naloge
Διαβάστε περισσότερα- Geodetske točke in geodetske mreže
- Geodetske točke in geodetske mreže 15 Geodetske točke in geodetske mreže Materializacija koordinatnih sistemov 2 Geodetske točke Geodetska točka je točka, označena na fizični površini Zemlje z izbrano
Διαβάστε περισσότεραTransformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II
Transformator Transformator je naprava, ki v osnovi pretvarja napetost iz enega nivoja v drugega. Poznamo vrsto različnih izvedb transformatorjev, glede na njihovo specifičnost uporabe:. Energetski transformator.
Διαβάστε περισσότεραDržavni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M15143113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA RIC 2015 M151-431-1-3 2 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor
Διαβάστε περισσότεραmatrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):
4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n
Διαβάστε περισσότεραDelovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev
KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.
Διαβάστε περισσότερα1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...
ΑΠΟΖΗΜΙΩΣΗ ΘΥΜΑΤΩΝ ΕΓΚΛΗΜΑΤΙΚΩΝ ΠΡΑΞΕΩΝ ΣΛΟΒΕΝΙΑ 1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου... 3 1 1. Έντυπα αιτήσεων
Διαβάστε περισσότεραKODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK
1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24
Διαβάστε περισσότεραMeritve. Vprašanja in odgovori za 1. kolokvij Gregor Nikolić
2011 Meritve Vprašanja in odgovori za 1. kolokvij 02.10.2011 31.10.2011 Kazalo vsebine 1 Katere skupine enot SI poznate in kakšna je zveza med skupinami?... 2 2 Katere enote so enote SI, katere niso: A,
Διαβάστε περισσότεραNEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE
NEPARAMETRIČNI TESTI pregledovanje tabel hi-kvadrat test as. dr. Nino RODE Parametrični in neparametrični testi S pomočjo z-testa in t-testa preizkušamo domneve o parametrih na vzorcih izračunamo statistike,
Διαβάστε περισσότεραTabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare
Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Laboratorij za termoenergetiko Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare po modelu IAPWS IF-97 izračunano z XSteam Excel v2.6 Magnus Holmgren, xsteam.sourceforge.net
Διαβάστε περισσότεραPOROČILO. št.: P 1100/ Preskus jeklenih profilov za spuščen strop po točki 5.2 standarda SIST EN 13964:2004
Oddelek za konstrkcije Laboratorij za konstrkcije Ljbljana, 12.11.2012 POROČILO št.: P 1100/12 680 01 Presks jeklenih profilov za spščen strop po točki 5.2 standarda SIST EN 13964:2004 Naročnik: STEEL
Διαβάστε περισσότεραIntegralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)
Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2
Διαβάστε περισσότερα1. Trikotniki hitrosti
. Trikotniki hitrosti. Z radialno črpalko želimo črpati vodo pri pogojih okolice z nazivnim pretokom 0 m 3 /h. Notranji premer rotorja je 4 cm, zunanji premer 8 cm, širina rotorja pa je,5 cm. Frekvenca
Διαβάστε περισσότεραp 1 ENTROPIJSKI ZAKON
ENROPIJSKI ZAKON REERZIBILNA srememba: moža je obrjea srememba reko eakih vmesih staj kot rvota srememba. Po obeh sremembah e sme biti obeih trajih srememb v bližji i dalji okolici. IREERZIBILNA srememba:
Διαβάστε περισσότεραPoglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM
Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Fakulteta za elektrotehniko 1 Slika 7. 2: Principielna shema regulacije AM v KSP Fakulteta za elektrotehniko 2 Slika 7. 3: Merjenje komponent fluksa s
Διαβάστε περισσότεραIZPIT IZ ANALIZE II Maribor,
Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),
Διαβάστε περισσότεραKotne in krožne funkcije
Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete
Διαβάστε περισσότεραNumerično reševanje. diferencialnih enačb II
Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke
Διαβάστε περισσότεραVarjenje polimerov s polprevodniškim laserjem
Laboratorijska vaja št. 5: Varjenje polimerov s polprevodniškim laserjem Laserski sistemi - Laboratorijske vaje 1 Namen vaje Spoznati polprevodniške laserje visokih moči Osvojiti osnove laserskega varjenja
Διαβάστε περισσότεραSplošno o interpolaciji
Splošno o interpolaciji J.Kozak Numerične metode II (FM) 2011-2012 1 / 18 O funkciji f poznamo ali hočemo uporabiti le posamezne podatke, na primer vrednosti r i = f (x i ) v danih točkah x i Izberemo
Διαβάστε περισσότερα8. Diskretni LTI sistemi
8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z
Διαβάστε περισσότεραFrekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič
Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov Analiza signalov prof. France Mihelič Vpliv postopka daljšanja periode na spekter periodičnega signala Opazujmo družino sodih periodičnih pravokotnih impulzov
Διαβάστε περισσότεραMetrologija 24.okt.,2016
Metrologija 24.okt.,2016 tolerance označevanje toleranc referenčni elementi in pozicije kalibri o napakah pri merjenju blokovni diagram meritve vzroki za nastanek napak - po izvoru primer merilnega sistema
Διαβάστε περισσότεραIterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013
Numerične metode, sistemi linearnih enačb B. Jurčič Zlobec Numerične metode FE, 2. december 2013 1 Vsebina 1 z n neznankami. a i1 x 1 + a i2 x 2 + + a in = b i i = 1,..., n V matrični obliki zapišemo:
Διαβάστε περισσότεραZaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 15. oktober 2013 Oglejmo si, kako množimo dve kompleksni števili, dani v polarni obliki. Naj bo z 1 = r 1 (cosϕ 1 +isinϕ 1 )
Διαβάστε περισσότεραPOROČILO 3.VAJA DOLOČANJE REZULTANTE SIL
POROČILO 3.VAJA DOLOČANJE REZULTANTE SIL Izdba aje: Ljubjana, 11. 1. 007, 10.00 Jan OMAHNE, 1.M Namen: 1.Preeri paraeogramsko praio za doočanje rezutante nezporedni si s skupnim prijemaiščem (grafično)..dooči
Διαβάστε περισσότεραOdvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena
Διαβάστε περισσότεραMERITVE LABORATORIJSKE VAJE
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO 000 Maribor, Smetanova ul. 17 Študijsko leto: 011/01 Skupina: 9. MERITVE LABORATORIJSKE VAJE Vaja št.: 10.1 Merjenje z digitalnim
Διαβάστε περισσότεραGimnazija Krˇsko. vektorji - naloge
Vektorji Naloge 1. V koordinatnem sistemu so podane točke A(3, 4), B(0, 2), C( 3, 2). a) Izračunaj dolžino krajevnega vektorja točke A. (2) b) Izračunaj kot med vektorjema r A in r C. (4) c) Izrazi vektor
Διαβάστε περισσότεραOsnovni primer. (Z, +,,, 0, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: množenje je distributivno prema sabiranju
RAČUN OSTATAKA 1 1 Prsten celih brojeva Z := N + {} N + = {, 3, 2, 1,, 1, 2, 3,...} Osnovni primer. (Z, +,,,, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: sabiranje (S1) asocijativnost x + (y + z) = (x + y)
Διαβάστε περισσότεραLogatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013
WP 14 R T d 9 10 11 53 d 2015 811/2013 WP 14 R T 2015 811/2013 WP 14 R T Naslednji podatki o izdelku izpolnjujejo zahteve uredb U 811/2013, 812/2013, 813/2013 in 814/2013 o dopolnitvi smernice 2010/30/U.
Διαβάστε περισσότεραEKSPERIMENTALNE METODE
EKSPERIMENTALNE METODE Alojzij Sluga Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Katedra za kibernetiko, mehatroniko in proizvodno inženirstvo 2005/2006 LAKOS 2005 1 EKSPERIMENTALNE METODE 2005/2006
Διαβάστε περισσότερα+105 C (plošče in trakovi +85 C) -50 C ( C)* * Za temperature pod C se posvetujte z našo tehnično službo. ϑ m *20 *40 +70
KAIFLEX ST Tehnični podatki Material Izjemno fleksibilna zaprtocelična izolacija, fleksibilna elastomerna pena (FEF) Opis Uporaba Temperaturno območje Toplotna prevodnost W/(m K ) pri različnih srednjih
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,
Διαβάστε περισσότεραINTEGRALNE MERITVE DELOVNIH KARAKTERISTIK TURBINSKIH STROJEV NA ODPRTIH PRESKUŠEVALIŠČIH
INTEGRALNE MERITVE DELOVNIH KARAKTERISTIK TURBINSKIH STROJEV NA ODPRTIH PRESKUŠEVALIŠČIH ELEMENTI PRETOČNEGA TRAKTA ODPRTUH EKSPERIMENTALNIH POSTAJ V merjeni ventilator U- usmernik toka PV- omožni ventilator
Διαβάστε περισσότεραSKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK
SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi
Διαβάστε περισσότεραINTELIGENTNO UPRAVLJANJE
INTELIGENTNO UPRAVLJANJE Fuzzy sistemi zaključivanja Vanr.prof. Dr. Lejla Banjanović-Mehmedović Mehmedović 1 Osnovni elementi fuzzy sistema zaključivanja Fazifikacija Baza znanja Baze podataka Baze pravila
Διαβάστε περισσότερα13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa
13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa Bor Plestenjak NLA 25. maj 2010 Bor Plestenjak (NLA) 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 25. maj 2010 1 / 12 Enostranska Jacobijeva
Διαβάστε περισσότεραFotometrija mersko vrednotenje svetlobe
Fotometrija mersko vrednotenje svetlobe Svetloba kot del EM spektra Pri fotometriji svetlobo obravnavamo kot del elektromagnetnega spektra, ki se nahaja med mikrovalovi in rentgenskimi žarki. Ima pa tudi
Διαβάστε περισσότεραStatistična analiza. doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za farmacijo
Statistična analiza opisnih spremenljivk doc. dr. Mitja Kos, mag. arm. Katedra za socialno armacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za armacijo Statistični znaki Proučevane spremenljivke: statistični znaki
Διαβάστε περισσότεραDržavni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 12. junij 2015 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M543* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek,. junij 05 SPLOŠNA MATURA RIC 05 M543 M543 3 IZPITNA POLA Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor
Διαβάστε περισσότεραMerjenje deformacij in umerjanje dinamometra
Univerza v Ljubljani FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Eksperimentalne metode 005/06 Vaja 3: Merjenje deformacij in umerjanje dinamometra UNV Sk9. 0.01.06 Kazalo 1 Namen vaje...3 Cilj vaje...3 3 Opis merilnega
Διαβάστε περισσότεραMatematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1
Mtemtik 1 Gregor Dolinr Fkultet z elektrotehniko Univerz v Ljubljni 2. jnur 2014 Gregor Dolinr Mtemtik 1 Izrek (Izrek o povprečni vrednosti) Nj bo m ntnčn spodnj mej in M ntnčn zgornj mej integrbilne funkcije
Διαβάστε περισσότεραKoordinatni sistemi v geodeziji
Koordinatni sistemi v geodeziji 14-1 Koordinatni sistemi v geodeziji Koordinatni sistemi v geodeziji 2 Vrste koordinatnih sistemov Vzpostavitev koordinatnega sistema je potrebna zaradi pridobitve primernega
Διαβάστε περισσότεραNa pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12
Predizpit, Proseminar A, 15.10.2015 1. Točki A(1, 2) in B(2, b) ležita na paraboli y = ax 2. Točka H leži na y osi in BH je pravokotna na y os. Točka C H leži na nosilki BH tako, da je HB = BC. Parabola
Διαβάστε περισσότεραElementi spektralne teorije matrica
Elementi spektralne teorije matrica Neka je X konačno dimenzionalan vektorski prostor nad poljem K i neka je A : X X linearni operator. Definicija. Skalar λ K i nenula vektor u X se nazivaju sopstvena
Διαβάστε περισσότεραKotni funkciji sinus in kosinus
Kotni funkciji sinus in kosinus Oznake: sinus kota x označujemo z oznako sin x, kosinus kota x označujemo z oznako cos x, DEFINICIJA V PRAVOKOTNEM TRIKOTNIKU: Kotna funkcija sinus je definirana kot razmerje
Διαβάστε περισσότεραTeorija geodetskih meritev - osnove
1 6 - Teorija geodetskih meritev - osnove Teorija geodetskih meritev - osnove Projekt: Definicija probema in izbira poti do rešitve Meritve: Kasične geodetske meritve Izvedba terenskih meritev na osnovi
Διαβάστε περισσότεραMERJENJE DEFORMACIJ IN UMERJANJE DINAMOMETRA
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO LABORATORIJ ZA TEHNIČNO KIBERNETIKO, OBDELOVALNE SISTEME IN RAČUNALNIŠKO TEHNOLOGIJO & LABORATORIJ ZA PROIZVODNO KIBERNETIKO IN EKSPERIMENTALNE METODE EKSPERIMENTALNE
Διαβάστε περισσότεραFotometrija. Področja svetlobe. Mimogrede
Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani Laboratorij za razsvetljavo in fotometrijo Izbirni predmet - 10142 Svetlobna tehnika Fotometrija predavatelj prof. dr. Grega Bizjak, u.d.i.e. Mimogrede
Διαβάστε περισσότεραFotometrija mersko vrednotenje svetlobe
EDC Kranj - višja strokovna šola Kumunala Javna razsvetljava Fotometrija mersko vrednotenje svetlobe 4. poglavje predavatelj doc. dr. Grega Bizjak, u.d.i.e. Javna razsvetljava: Fotometrija 2 Svetloba kot
Διαβάστε περισσότεραl 5 Levo: Površinski profil referenčne dolžine in dolžina vrednotenja; Desno: srednja linija profila
referenčna linija profila l=l=l=l=l 1 2 3 4 5... referenčna dolžina l 1 l 2 l 3 l 4 l 5 l n dolžina vrednotenja Levo: Površinski profil referenčne dolžine in dolžina vrednotenja; Desno: srednja linija
Διαβάστε περισσότεραUvod v senzorsko in merilno tehniko
Uvod v senzorsko in merilno tehniko V človekovi naravi je da želi vse kar zazna s svojimi čutili kvantitativno in kvalitativno ovrednotiti oziroma izmeriti. Merjenje je postopek pri katerem poskušamo objektivno
Διαβάστε περισσότεραPRILOGA VI POTRDILO O SKLADNOSTI. (Vzorci vsebine) POTRDILO O SKLADNOSTI ZA VOZILO HOMOLOGIRANEGA TIPA
PRILOGA VI POTRDILA O SKLADNOSTI (Vzorci vsebine) A POTRDILO O SKLADNOSTI ZA VOZILO HOMOLOGIRANEGA TIPA Stran 1 POTRDILO O SKLADNOSTI ZA VOZILO HOMOLOGIRANEGA TIPA (1) (številka potrdila o skladnosti:)
Διαβάστε περισσότεραFunkcije več spremenljivk
DODATEK C Funkcije več spremenljivk C.1. Osnovni pojmi Funkcija n spremenljivk je predpis: f : D f R, (x 1, x 2,..., x n ) u = f (x 1, x 2,..., x n ) kjer D f R n imenujemo definicijsko območje funkcije
Διαβάστε περισσότεραOsnove strojništva. / vaje / študij mehatronike, leto 2011/12. Pripravila: Uroš Lukič, univ.dipl.inž. Hrovat Jože, dipl.inž. Avtor: Pregledal: Datum:
Osnove strojništva / vaje / študij mehatronike, leto 2011/12 Pripravila: Uroš Lukič, univ.dipl.inž. Hrovat Jože, dipl.inž. Avtor: Pregledal: Datum: 1 2 Osnove strojništva 1.STANDARDI SIST - Slovenski nacionalni
Διαβάστε περισσότερα1. VAJA IZ TRDNOSTI. (linearna algebra - ponovitev, Kroneckerjev δ i j, permutacijski simbol e i jk )
VAJA IZ TRDNOSTI (lnearna algebra - ponovtev, Kroneckerev δ, permutacsk smbol e k ) NALOGA : Zapš vektor a = [, 2,5,] kot lnearno kombnaco vektorev e = [,,,], e 2 = [,2,3,], e 3 = [2,,, ] n e 4 = [,,,]
Διαβάστε περισσότεραVARJENJE. 1.1 Definicija varjenja
VARJENJE 1. SPLOŠNO O VARJENJU 1.1 Definicija varjenja Varjenje je spajanje kovinskih (včasih tudi nekovinskih) strojnih ali konstrukcijskih delov v nerazdružljivo celo to. Nastali spoj naj obdrži čim
Διαβάστε περισσότεραPOPIS DEL IN PREDIZMERE
POPIS DEL IN PREDIZMERE ZEMELJSKI USAD v P 31 - P 32 ( l=18 m ) I. PREDDELA 1.1 Zakoličba, postavitev in zavarovanje prečnih profilov m 18,0 Preddela skupaj EUR II. ZEMELJSKA DELA 2.1 Izkop zemlje II.
Διαβάστε περισσότεραΠΡΙΤΣΙΝΑΔΟΡΟΣ ΛΑΔΙΟΥ ΑΕΡΟΣ ΓΙΑ ΠΡΙΤΣΙΝΙΑ M4/M12 ΟΔΗΓΙΕΣ ΧΡΗΣΗΣ - ΑΝΤΑΛΛΑΚΤΙΚΑ
GR ΠΡΙΤΣΙΝΑΔΟΡΟΣ ΛΑΔΙΟΥ ΑΕΡΟΣ ΓΙΑ ΠΡΙΤΣΙΝΙΑ M4/M12 ΟΔΗΓΙΕΣ ΧΡΗΣΗΣ - ΑΝΤΑΛΛΑΚΤΙΚΑ H OLJLAJNYOMÁSÚ SZEGECSELŐ M4/M12 SZEGECSEKHEZ HASZNÁLATI UTASÍTÁS - ALKATRÉSZEK SLO OLJNO-PNEVMATSKI KOVIČAR ZA ZAKOVICE
Διαβάστε περισσότεραZaporedna in vzporedna feroresonanca
Visokonapetostna tehnika Zaporedna in vzporedna feroresonanca delovanje regulacijskega stikala T3 174 kv Vaja 9 1 Osnovni pogoji za nastanek feroresonance L C U U L () U C () U L = U L () U C = ωc V vezju
Διαβάστε περισσότεραVaje: Električni tokovi
Barbara Rovšek, Bojan Golli, Ana Gostinčar Blagotinšek Vaje: Električni tokovi 1 Merjenje toka in napetosti Naloga: Izmerite tok, ki teče skozi žarnico, ter napetost na žarnici Za izvedbo vaje potrebujete
Διαβάστε περισσότεραODBOJNOSTNI SENZOR Z OPTIČNIMI VLAKNI
ODBOJNOSTNI SENZOR Z OPTIČNIMI VLAKNI Spoznavanje osnovnih vlakensko-optičnih (fiber-optičnih) komponent, Vodenje svetlobe po optičnem vlaknu, Spoznavanje načela delovanja in praktične uporabe odbojnostnega
Διαβάστε περισσότεραDIGITALNI MULTIMETRI TOKOVNE KLEŠ^E ENOSTAVNI PREIZKUŠEVALNIKI
http://nakup.metrel.si 2009 DIGITALNI MULTIMETRI TOKOVNE KLEŠ^E ENOSTAVNI PREIZKUŠEVALNIKI Digitalni multimeteri MD 9050, MD 9040, MD 9030, MD 9020, MD 9015, MD 9010 Tokovne kleš~e MD 9210, MD 9220, MD
Διαβάστε περισσότεραdiferencialne enačbe - nadaljevanje
12. vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 diferencialne enačbe - nadaljevanje Ortogonalne trajektorije Dana je 1-parametrična družina krivulj F(x, y, C) = 0. Ortogonalne
Διαβάστε περισσότερα3. VAJA IZ TRDNOSTI. Rešitev: Pomik v referenčnem opisu: u = e y 2 e Pomik v prostorskem opisu: u = ey e. e y,e z = e z.
3. VAJA IZ TRDNOSTI (tenzor deformacij) (pomiki togega telesa, Lagrangev in Eulerjev opis, tenzor velikih deformacij, tenzor majhnih deformacij in rotacij, kompatibilitetni pogoji) NALOGA 1: Gumijasti
Διαβάστε περισσότεραCNC REZKANJE: DOOSAN NXII
CNC REZKANJE: CNC triosni vertikalni visokohitrostni in visokoprecizni vertikalni orodjarski obdelovalni center DOOSAN NXII, delovno območje X1050, Y650 Z550, tri osi, delovna miza X1200,Y650, Renishaw
Διαβάστε περισσότεραTehnika za življenje SOLUTIONS KTS 560 / KTS 590. Diagnostika ECU z ESI[tronic]
Tehnika za življenje SOLUTIONS KTS 560 / KTS 590 Diagnostika ECU z ESI[tronic] Visokotehnološka diagnoza ECU za optimalno učinkovitost Nova trpežna modula KTS KTS 560 in KTS 590 sta osnovana na Boschevi
Διαβάστε περισσότερα41. Jednačine koje se svode na kvadratne
. Jednačine koje se svode na kvadrane Simerične recipročne) jednačine Jednačine oblika a n b n c n... c b a nazivamo simerične jednačine, zbog simeričnosi koeficijenaa koeficijeni uz jednaki). k i n k
Διαβάστε περισσότεραIZZIVI DRUŽINSKE MEDICINE. U no gradivo zbornik seminarjev
IZZIVI DRUŽINSKE MEDICINE Uno gradivo zbornik seminarjev študentov Medicinske fakultete Univerze v Mariboru 4. letnik 2008/2009 Uredniki: Alenka Bizjak, Viktorija Janar, Maša Krajnc, Jasmina Rehar, Mateja
Διαβάστε περισσότεραBetonske konstrukcije 1 - vežbe 3 - Veliki ekscentricitet -Dodatni primeri
Betonske konstrukcije 1 - vežbe 3 - Veliki ekscentricitet -Dodatni primeri 1 1 Zadatak 1b Čisto savijanje - vezano dimenzionisanje Odrediti potrebnu površinu armature za presek poznatih dimenzija, pravougaonog
Διαβάστε περισσότεραMERITVE LABORATORIJSKE VAJE
.cwww.gregor ni ol i c UNIVERZA V MARIORU FAKULTETA ZA ELEKTROTENIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO 000 Maribor, Smetanova ul. 7 Študij. leto: 0/0 Supina: 9 MERITVE LAORATORIJSKE VAJE Vaja št.:. istereza
Διαβάστε περισσότεραMERITVE LABORATORIJSKE VAJE. Študij. leto: 2011/2012 UNIVERZA V MARIBORU. Skupina: 9
.cwww.grgor nik ol i c NVERZA V MARBOR FAKTETA ZA EEKTROTEHNKO, RAČNANŠTVO N NFORMATKO 2000 Maribor, Smtanova ul. 17 Študij. lto: 2011/2012 Skupina: 9 MERTVE ABORATORJSKE VAJE Vaja št.: 4.1 Določanj induktivnosti
Διαβάστε περισσότεραMeritve električnih inštalacij
Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani Oddelek za tehniško varnost 3. letnik Univerzitetni študij Elektrotehnika in varnost Varnost Meritve električnih inštalacij predavatelj
Διαβάστε περισσότεραOsnove sklepne statistike
Univerza v Ljubljani Fakulteta za farmacijo Osnove sklepne statistike doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo e-pošta: mitja.kos@ffa.uni-lj.si Intervalna ocena oz. interval zaupanja
Διαβάστε περισσότεραIspitivanje toka i skiciranje grafika funkcija
Ispitivanje toka i skiciranje grafika funkcija Za skiciranje grafika funkcije potrebno je ispitati svako od sledećih svojstava: Oblast definisanosti: D f = { R f R}. Parnost, neparnost, periodičnost. 3
Διαβάστε περισσότεραCM707. GR Οδηγός χρήσης... 2-7. SLO Uporabniški priročnik... 8-13. CR Korisnički priručnik... 14-19. TR Kullanım Kılavuzu... 20-25
1 2 3 4 5 6 7 OFFMANAUTO CM707 GR Οδηγός χρήσης... 2-7 SLO Uporabniški priročnik... 8-13 CR Korisnički priručnik... 14-19 TR Kullanım Kılavuzu... 20-25 ENG User Guide... 26-31 GR CM707 ΟΔΗΓΟΣ ΧΡΗΣΗΣ Περιγραφή
Διαβάστε περισσότεραVEKTORJI. Operacije z vektorji
VEKTORJI Vektorji so matematični objekti, s katerimi opisujemo določene fizikalne količine. V tisku jih označujemo s krepko natisnjenimi črkami (npr. a), pri pisanju pa s puščico ( a). Fizikalne količine,
Διαβάστε περισσότεραLinearna algebra 2 prvi kolokvij,
1 2 3 4 5 Σ jmbag smjer studija Linearna algebra 2 prvi kolokvij, 7. 11. 2012. 1. (10 bodova) Neka je dano preslikavanje s : R 2 R 2 R, s (x, y) = (Ax y), pri čemu je A: R 2 R 2 linearan operator oblika
Διαβάστε περισσότεραČHE AVČE. Konzorcij RUDIS MITSUBISHI ELECTRIC SUMITOMO
ČHE AVČE Konzorcij RUDIS MITSUBISHI ELECTRIC SUMITOMO MONTAŽA IN DOBAVA AGREGATA ČRPALKA / TURBINA MOTOR / GENERATOR S POMOŽNO OPREMO Anton Hribar d.i.s OSNOVNI TEHNIČNI PODATKI ČRPALNE HIDROELEKTRARNE
Διαβάστε περισσότερα