vsota je komutativna, asociativna,skalarno množenje pa distributivno če obstaja tak skalar,da velja a = cb in b = ca, ter če velja da so n

Σχετικά έγγραφα
Matematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

METODE OPTIMIZACIJE NELINEARNO PROGRAMIRANJE

Analitička geometrija i linearna algebra. Kartezijev trodimenzionalni pravokutni koordinatni sustav čine 3 međusobno okomite osi: Ox os apscisa,

B) VEKTORSKI PRODUKT 1. 1) Pravilo desnega vijaka

1. VAJA IZ TRDNOSTI. (linearna algebra - ponovitev, Kroneckerjev δ i j, permutacijski simbol e i jk )

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

C 1 D 1. AB = a, AD = b, AA1 = c. a, b, c : (1) AC 1 ; : (1) AB + BC + CC1, AC 1 = BC = AD, CC1 = AA 1, AC 1 = a + b + c. (2) BD 1 = BD + DD 1,

P P Ó P. r r t r r r s 1. r r ó t t ó rr r rr r rí st s t s. Pr s t P r s rr. r t r s s s é 3 ñ

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

III. ODVODI FUNKCIJ ENE REALNE SPREMENLJIVKE

ss rt çã r s t Pr r Pós r çã ê t çã st t t ê s 1 t s r s r s r s r q s t r r t çã r str ê t çã r t r r r t r s

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Numerička integracija

STATISTIKA Doc.dr. Tadeja Kraner Šumenjak

P r s r r t. tr t. r P

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

!"!# ""$ %%"" %$" &" %" "!'! " #$!

Mate Vijuga: Rijeseni zadaci iz matematike za srednju skolu 2. ARITMETICKI I GEOMETRIJSKI NIZ, RED, BINOMNI POUCAK. a n ti clan aritmetickog niza

II. ŠTEVILSKE IN FUNKCIJSKE VRSTE

Tretja vaja iz matematike 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

r t t r t t à ré ér t é r t st é é t r s s2stè s t rs ts t s

Veliine u mehanici. Rad, snaga i energija. Dinamika. Meunarodni sustav mjere (SI) 1. Skalari. 2. Vektori - poetak. 12. dio. 1. Skalari. 2.

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

Alterazioni del sistema cardiovascolare nel volo spaziale

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

-! " #!$ %& ' %( #! )! ' 2003

r r t r r t t r t P s r t r P s r s r r rs tr t r r t s ss r P s s t r t t tr r r t t r t r r t t s r t rr t Ü rs t 3 r r r 3 rträ 3 röÿ r t

32. Inverzna Laplaceova transformacija z parcialnimi ulomki ( ) ( )

Općenito, iznos normalne deformacije u smjeru normale n dan je izrazom:

! "# $ % $&'& () *+ (,-. / 0 1(,21(,*) (3 4 5 "$ 6, ::: ;"<$& = = 7 + > + 5 $?"# 46(A *( / A 6 ( 1,*1 B"',CD77E *+ *),*,*) F? $G'& 0/ (,.

transformacija j y i x x promatramo dva koordinatna sustava S i S sa zajedničkim ishodištem z z Homogene funkcije Ortogonalne transformacije

Radio détection des rayons cosmiques d ultra-haute énergie : mise en oeuvre et analyse des données d un réseau de stations autonomes.

Parts Manual. Trio Mobile Surgery Platform. Model 1033

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

Funkcije več spremenljivk

SWOT 1. Analysis and Planning for Cross-border Co-operation in Central European Countries. ISIGInstitute of. International Sociology Gorizia

Jeux d inondation dans les graphes

Το άτομο του Υδρογόνου

rs r r â t át r st tíst Ó P ã t r r r â

1 Ponovitev matematike za kemijske inženirje

ITU-R P (2009/10)

Definicija. definiramo skalarni produkt. x i y i. in razdaljo. d(x, y) = x y = < x y, x y > = n (x i y i ) 2. i=1. i=1

Robust Segmentation of Focal Lesions on Multi-Sequence MRI in Multiple Sclerosis

FURIJEOVI REDOVI ZADACI ( II

Πίνακας ρυθμίσεων στο χώρο εγκατάστασης

Matematika 1. Gabrijel Tomšič Bojan Orel Neža Mramor Kosta

Transformations d Arbres XML avec des Modèles Probabilistes pour l Annotation

! " #$% & '()()*+.,/0.

! "#" "" $ "%& ' %$(%& % &'(!!")!*!&+ ,! %$( - .$'!"

Teen Physique. 131 Luke Smith Lance Manibog Donail Nikooei 4 137

LEM. Non-linear externalities in firm localization. Giulio Bottazzi Ugo Gragnolati * Fabio Vanni

Predmet : MATEMATIKA EPF MARIBOR Učno gradivo 2008/09 Miklavž Mastinšek

ТЕМПЕРАТУРА СВЕЖЕГ БЕТОНА

Matematika 4 Zapiski s predavanj prof. Petra Legiše

Podobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik

I N Ž E N J E R S K A M A T E M A T I K A 2

SATCITANANDA. F = e E sila na naboj. = ΔW e. Rudolf Kladnik: Fizika za srednješolce 3. Svet elektronov in atomov

HONDA. Έτος κατασκευής

Transfert sécurisé d Images par combinaison de techniques de compression, cryptage et de marquage

def def punctul ( x, y )0R 2 de coordonate x = b a

Αλληλεπίδραση ακτίνων-χ με την ύλη

VPRAŠANJA IN ODGOVORI ZA USTNI DEL POKLICNE MATURE... 4 NARAVNA IN CELA ŠTEVILA... 4

Sarò signor io sol. α α. œ œ. œ œ œ œ µ œ œ. > Bass 2. Domenico Micheli. Canzon, ottava stanza. Soprano 1. Soprano 2. Alto 1

Physique des réacteurs à eau lourde ou légère en cycle thorium : étude par simulation des performances de conversion et de sûreté

Anuška Ferligoj, Katja Lozar Manfreda, Aleš Žiberna: OSNOVE STATISTIKE NA PROSOJNICAH

GRANIČNE VREDNOSTI FUNKCIJA zadaci II deo

P t s st t t t t2 t s st t t rt t t tt s t t ä ör tt r t r 2ö r t ts t t t t t t st t t t s r s s s t är ä t t t 2ö r t ts rt t t 2 r äärä t r s Pr r

ο3 3 gs ftffg «5.s LS ό b a. L Μ κ5 =5 5 to w *! .., TJ ο C5 κ .2 '! "c? to C φ io -Ρ (Μ 3 Β Φ Ι <^ ϊ bcp Γί~ eg «to ιο pq ΛΛ g Ό & > I " CD β U3

Points de torsion des courbes elliptiques et équations diophantiennes

c = α a + β b, [sustav rješavamo metodom suprotnih koeficijenata]

M p f(p, q) = (p + q) O(1)

P P Ô. ss rt çã r s t à rs r ç s rt s 1 ê s Pr r Pós r çã ís r t çã tít st r t

VEKTORI (m h) brzina, akceleracija, sila, kutna brzina, električno polje, magnetsko polje

A MATEMATIKA Zadana je z = x 3 y + 1

Consommation marchande et contraintes non monétaires au Canada ( )

Assessment of otoacoustic emission probe fit at the workfloor

ANALIZA 2. Zapiski predavanj. Milan Hladnik

Νόµοςπεριοδικότητας του Moseley:Η χηµική συµπεριφορά (οι ιδιότητες) των στοιχείων είναι περιοδική συνάρτηση του ατοµικού τους αριθµού.

Couplage dans les applications interactives de grande taille

Annulations de la dette extérieure et croissance. Une application au cas des pays pauvres très endettés (PPTE)

V tem poglavju bomo vpeljali pojem determinante matrike, spoznali bomo njene lastnosti in nekaj metod za računanje determinant.

MATEMATIKA III Zapiski za ustni izpit

4. Zapiši Eulerjeve dinamične enačbe za prosto osnosimetrično vrtavko. ω 2

OILGEAR TAIFENG. (ml/rev) (bar) (bar) (L/min) (rpm) (kw)

Vers un assistant à la preuve en langue naturelle

Vaje iz MATEMATIKE 8. Odvod funkcije., pravimo, da je funkcija f odvedljiva v točki x 0 z odvodom. f (x f(x 0 + h) f(x 0 ) 0 ) := lim

met la disposition du public, via de la documentation technique dont les rιfιrences, marques et logos, sont

Ι ΙΟΤΗΤΕΣ ΤΩΝ ΑΤΟΜΩΝ. Παππάς Χρήστος Επίκουρος Καθηγητής

dužina usmjerena (orijentirana) dužina (zna se koja je točka početna, a koja krajnja) vektor

E fficient computational tools for the statistical analysis of shape and asymmetryof 3D point sets

Conditions aux bords dans des theories conformes non unitaires

FKKT Matematika 2. shxdx = chx+c. chxdx = shx+c. tanxdx = ln cosx +C. cotxdx = ln sinx +C. sin 2 x = cotx+c. cos 2 x = tanx+c. = 1 2 2a ln a+x a x

Dolžina (= velikost, = absolutna vrednost, = norma) vektorja je dolžina daljice, ki predstavlja vektor, t.j.:

d 2 y dt 2 xdy dt + d2 x

Émergence des représentations perceptives de la parole : Des transformations verbales sensorielles à des éléments de modélisation computationnelle

Transcript:

. Determt poddetermt dvovrste determte srečmo pr reševju sstemov dve ler eč z dvem ezkm; spodj zrz meujemo determt sstem D. Lstost determte če m mtrk A v stolpc zpse vrstce mtrke A potem velj deta deta če se mtrk A A ujemt v vse elemet rze v -t vrstc če velj j c j potem velj tud deta c deta če je A mtrk k jo domo tko d v mtrk A zmejmo med seoj dve vrstc potem velj deta -deta če v mtrk A vse elemete kkše vrstc zrzmo kot vsoto dve čleov je vredost jee determte ek vsot dve determt če je mtrk A' dolje tko d kkš vrstc mtrke A prštejemo večkrtk kkše druge vrstce potem velj d je deta' deta mtrk A je zgorje trkot če je j tkoj ko velj > j; To pome d m pod glvo dgolo sme čle; Determt zgorje trkote mtrke je ek produktu elemetov dgol deta +... + 3. Crmerjevo prvlo velj z ssteme ler eč sstemler eč lko zpšemo kot ečelo determto D D j j je potem reštev sstem d kot D pr čemer je Dj determt k jo domoče j-t stolpec zmejmo s stolpcem des 4. Rčuje z vektorj kot med vektorj produkt vektorj s sklrjem je vektor α α α : : α vsot vektorjev je vektor + + : + vsot je komuttv soctvsklro možeje p dstrutvo če ostj tk sklrd velj c c ter če velj d so c...c R sklrj... R vektorj potem vektorju d c +... + c prvmo ler komcj vektorjev... 5. Sklr produkt vektorjev je opercj k vektorjem prred sklr.

+... + lstost: komuttvost dstrutvost zpostvljje sklrjev poztv detost števlo +... + meujemo dolž vektorj vektorj st prvokot kdr je vsk vektor lkozpšemo kot e kjer je e eotsk vektor dolže e določ smer vektorj 6. Vektorsk produkt vektorjev der je le z vektorje s trem kompoetm 3 3 vektorsk podukt je predps k vektorjem R prred vektor R vektorsk produkt vektorjev + j + 3k + j + 3k lko zpšemo tud kot j k 3 3 kjer so j k eotsk vektorj v smer vse tre os. Lstost: dstrutvost komuttve smemo zpostvljt sklrje Vektorsk produkt je ek tko tkrt kdr st vektorj koler ozrom je vsj ede od jju ek. Produkt ekoler vektorjev m dolžo eko plošč prlelogrm k g vektorj oklept po smer p je prvokote o vektorj. 7. Meš produkt vektorjev meš produkt domo ko vektorsk produkt sklro možo meš produkt vektorjev c je sklr produkt vektorjev c. Velj c c c 3 3 c3 Če v determt dve vrstc zmejmo se predzk spreme: c c Če zmejmo še prv tretj ktor domo: c c Meš produkt je po velkost ek volumu prlepped k je pet vektorje c Meš pordukt je ek č če je kkše od vektorjev ek l p če vektorj ležjo v st rv prvmo d so komplr 8. Cuc-Scwrzov eekost z polju vektorj velj kot med poljum ečelm vektorjem: ϕ rccos 9. Prlelogrmsk eč trkotšk eekost: zpolju vektorj velj + +

prlelogrmsk eč: ršemo vektorj tko d se prv koč kjer se drug zče to ršemo še e vektor tko d se le t zključ v kocu vektorj p vektor k lež med oem -jem z tk sstem velj prlelogrmsk eč k se gls + + + rešujemo p jo tko d jprej dokžemo + to še - to vse skupj seštejemo eč prv d je vsot kvdrtov oe dgol ek vsot kvdrtov vse strc prlelogrm k g tvort. Eč rve eč premce RAVNINA:v prostoru j določe s točko k lež jej vektorjem ormle k je prvokote jo točk T lež v tej rv če je vektor r r T prvokote vektor vektorsk eč rve je r rt sploš olk eče rve + + 3z d; d ra cosα ormr olk eče rveče je cos β cosγ 3 z segmet olk eče rve + + c PREMICA: v prostoru je določe s točko A smerm vektorjem e Točk T lež premc če je vektor r - r T vzporede vektorju e Prmetrč olk eče premce je r rt + te z 3 Koč olk eče premce e e e Premc je lko d kot presečšče dve evzpord rv; Potem je e. Rzdlj med točkm rzdlj med točko premco Rzdlj med točkm: če mmo dve točk T T' potem je rzdlj med jm ek koreu kvdrtov rzlke st kompoet oe krjev vektorjev točk ozrom d ' + ' + z z ' Rzdlj med točko premco: rzdlj točke T od premce k gre skoz tč. rt rt ' e T' je ek d e. Rzdlj med točko rvo rzdlj med premcm rzdlj med premco rvo Rzdlj med točko rvo: rzdlj točke T od rve kter lež tč. T' je ek d rt ' rt Rzdlj med dvem premcm: 3

Če st vzpored je rzdlj ek rzdlj med kterokol tč. prv premc od druge premce Če st vzpored je rzdlj med jm vš prlepped k je pet ra rb e e vektorje r A - r B e e ozrom d e e 3. Rzdlj med premco rvo: Če st vzpored rčumo kot rzdljo točke od rve Če st vzpored je rzdlj ek č 4. Rčuje z mtrkm Seštevje: seštevmo lkosmo mtrke ek dmezj to tko d seštejemo stoleže elemete Možeje s sklrjem: s sklrjem možmotk d vsk elemet poseej pomožmo s sklrjem Trsporje: pr trsporju mtrke zmejmo vlogo stolpcev vrstc Rg mtrke Mtrk je rg r če ostj tk poddetermt te mtrke k je velkost r r rzlč od vsk poddetermt večj od r r p je ek Če je A dmezje m potem je rg A < m{m} Rg A rg A T A je orljv mtrk tko tedj ko je A elt. M je rg A Lepše povedo A - ostj kdr je det A! Rg mtrke je ek števlu lero eodvs stolpcev ozrom vrstc Opercje k e spremejo rg mtrke meujemo elemetre opercje 5. Iverz mtrk decj lstost zrču mtrk A je orljv l esgulr če ostj tk mtrk A - d je AA - A - AI Mtrk A - prvmo verz mtrk Če p tke mtrke potem je A sgulr Mtrk A je esgulr tko tkrt ko je det A! 6. Posee vrste mtrk smetrč Mtrk je smetrč če je A T A ozrom če jo lko prezrclmo prek dgole se č e spreme Mtrk je tsmetrč če velj A T -A Vsko mtrko lko zpšemo kot vsoto smetrče tsmetrče mtrke T A S + T kjer st S A + A T A A Sgulr mtrk Kompleks mtrk: če mtrko A trspormo kojugrmo domo jeo djugro mtrko A koj T A* T 7. Sstem ler eč - osov zrek ssteme ler eč krjše zpšemo z rzšrjeo mtrko

ko mmo ekrt mtrko zpso preolkujemo mtrkoz elemetrm opercjm do zgorj trkote mtrke to poščemo reštve sstem Izrek o rešljvost sstemov: sstem m eč z ezkm A z rzšrjeo mtrko R [A] je rešljv tko tkrt kdr mt mtrk A R ek rg Če rg ek števlu reštev otem je reštev e sm Če je rg < lko z r ezk zeremo poljue vredost ostl r p je z jm tko določe. V tem prmeru domo prmetrčo družo reštev. 8. Gussov metod z reševje sstem ler eč prv d elemetre opercje e vplvjo reštev sstem ler eč opsuje tr elemetre opercje: če zmejmo vrstc se č e spreme če vrstco možmo z ečelm števlom to e spreme reštve če od vrstce odštejemovečkrtk druge vrstce to e vplv reštev Nto sstem eč zpšemo v mtrč olk jo z elemetrm opercjm prolkujemo do zgorj trkote mtrke. Nto pogledmo rg prvote prolkove mtrke: Če st ek potem m sstem vsj eo reštev Če st rzlč potem sstem sl m reštev l p j m eskočo Če p je rg še ek števlu ezk potem topome d m eč tko eo reštev 9. Vektorsk prostor vektorsk prostor V je eprz možc z elemet vektorjv kter st der dve opercj: seštevje vektorjev možeje vektorjev s sklrjem lstost vektorskeg prostor: seštevje je komuttvo ++ seštevje je soctvo ++z++z ostj čel vektor k je čl z seštevje + z vsk vektor ostj sprot vektor tko d je + - možeje s sklrjem je dstrutvo glede seštevje sklrjev ++ možeje s sklrjem je dstrutvo glede seštevje vektorjev ++ z poljue elt. V sklrj velj. Bz vektorskeg prostor vektorj ee...e sestvljjo zo prostor R to p zto ker so lero eodvs sj se vsk vektor elt. R zrž kot ler komcj e+...+e; prvmo jm stdrd z prostor vektorsk prostor R m v z prostor vektorjev - > dmr vektorsk prostor P3 vse polomov stopje < 3 m v z 4 polome -> dm P3 4

vektorsk prostor vse zvez ukcj m ze sj je v em poljuo mogo ukcj ztoje dm. Ler eodvsost vektorjev možc vektorjev... je lero eodvs če je ler komcj +...+ ek čelemu vektorju smo če so vs sklrj... ek če ostj vsj e ler komcj +...+ kjer je vsj e sklr! potem so vektorj lero odvs tre ečel vektorj so lero eodvs tko tkrt kdr je rg mtrke A [z] k m te vektorje z stolpce ek 3 to p je koje meš produkt zdet A T det A! torej kovektorj so komplr. Ler preslkv ler preslkv orj lere komcje preslkv F: V V je ler preslkv če z poljuo lero komcjo + elt. V velj F + F + F vsk ler preslkv se zrž kot možeje z mtrko FA 3. Lste vredost lst vektorj mtrke lste vektorj: to so tst vektorj k jm mtrk e spreme smer če ostj A je elt. M kje kvdrt mtrk potem je vektor Xo je elt. M lst vektor mtrke A če velj dje rzlče od č d ostj tko števlo λ d velj Ao λxo števlo λ meujemo lst vredost k prpd lstemu vektorju Xo lste vektor ostj če je deta- λi v determto dgolo vstvmo λ zrčumovredost λ λ... to vstvmo vredost λ v mtrko zrčumo jeo determto tko domo reštve z kompoete lsteg vektorj 4. Lste vredost ermtsk poševo ermtsk utr mtrk? 5. Fukcjsk vrst decj decjsko omočje kovergec ukcjsk vrst u u +... + u +... je vrst ktere čle so ukcje u dere ekem skupem tervlu z vsk z teg tervl je u u +... + u +... števlsk vrst k je lko koverget l dverget Omočje kovergece ukcjske vrste je možc tst točk kjer je vrst koverget Vsot ukcjske vrste je ukcj S u k je der omočju kovergece D vrste. Fukcjsk vrst je ekomero koverget možc D R če z vsk ε > ostj tk deks N d je z vsk m > N S S m < ε pr vskem D

Če je + +... + +... števlsk vrst s poztvm čle če z vsk D vsk velj u prvmo d je vrst mjort ukcjske vrste Fukcjsk vrst k m možc D R kovergeto mjorto je D ekomero koverget Če je vrst ekem tervlu I ekomero koverget čle p so zveze ukcje je tud vsot zvez ukcj I. Ekomero kovergeto vrsto lko čleom odvjmo čleom tergrmo 6. Poteč vrst decj kovergec ukcjsko vrsto meujemo poteč vrst okrog točke Števl R so koecet poteče vrste Če je koverget v tč. je soluto koverget z vsk kjer je - < Če je dverget v tč. je dverget v vsk tč. kjer je - > Če ostj tko jvečje števlo R d je poteč vrst soluto koverget z vsk kjer je - < R dverget z vsk kjer je - > R je števlo R kovergeč polmer vrste Če je vrst koverget z vsk je polmer R eskočo če p je koverget le v točk je polmer R Če ostj L lm + potem je kovergeč polmer ek R/L > 7. Odvjje tegrrje poteč vrst Če potečo vrsto s kovergečm polmerom R vsoto čleom odvjmo domo potečo vrsto z ekm kovergečm polmerom R vsoto ' Nedoloče tegrl ukcje se zržkot vsot poteče vrste z stm kovergečm polmerom R Vrst ko je rvo števlo! 8. Tlorjev vrst ukcje d m d + je Tlorjev vrst ukcje okrog točke +

če je eskočokrt odvedljv ukcj v točk je potlorjev ormul + ' +... + + R kjer je! + ξ + R če gre ostek R ko gre se vredost +! zrž kot vsot Tlorjeve vrste k je poteč vrst okol točke Prvmo d smo ukcjo rzvl v Tlorjevo vrsto okrog točke 9. Tlorjev vrst ukcj e + +... + +...! 3 + s. +.. + +... 3! +! cos. +.. + +...!! 3 4 5 log + + +... 3 4 5 3. Bomsk vrst omsk koecet + + +.. + +... zgorj vrst je omsk vrst je koecet p so ek... + so der z vsk rele! 3. Fourejev vrst decj kovergec vrst olke + cos + s prvmo trgoometrč vrst čle so perodče ukcje s perodo π če je vrst kovergetje torej tud je vsote perodč ukcj s perodo π če je vrst ekomero koverget tervlu [-π π] tko d je je vsot zvez ukcj + cos + s smemo vrsto čleom tergrt z česr lko domo koecete π sled: π d koecet je torej povpreč vredost π ukcje tervlu [-π π] vrst π + cos + s s koecet d π π π π cos d π π π π s d prvmo Fourerjev trgoometrč vrst Če je perodč ukcj s perodo π odsekom zvez tervlu [-π π] m v vsk točk teg tervl lev des odvodje je Fourerjev vrst koverget 3. Fourerov vrst s poljuo perodo

j o perodč ukcj s perodo če vpeljemo ovo spremeljvko t π/ o ukcj t/gt perodč s perodo π domo Fourerjevo vrsto π π + cos + s s koecet d π s d π cos d 33. Sus Fourejev vrst kosus Fourejev vrst kosus Fourrjev l vrst sode ukcje s perodo je π cos kjer je + d cos π d sus Fourrjev l vrst le ukcje s perodo π je kjer je s π d π s 34. Fukcj dve spremeljvk decj zvezost lmt gr Decj: Fukcj dve spremeljvk je preslkv k vsk točk z rvske možce D prred relo števlo z torej preslkv : D R R Možc D je decjsko omočje ukcje Gr: ukcjo dve spremeljvk lko gemetrjsko pozormo z jem 3 grom Γ { z ; D z } R R R k predstvlj eko ploskev v prostoru R 3 Prvokot projekcj rvo z je decjsko omočje prvokot projekcj os z p zlog vredost Fukcjo p lko pozormo tud z vojskm krvuljm kjer vsk točk lež tko e vojsk krvulj k potem zpoljo celote prostor D Fukcj je v točk z D zvez če ostj z vsk ε > tk δ > d je < ε z vsk z D k je od oddlje Lmt: Števlo l je lmt ukcje ko gre točk prot točk ; l lm če ostj z vsk ε > tk δ > d je l <ε če je < + < δ Zvezost: Fukcj je v točk... zvez tko tkrt kdr je lm...... Odvod ukcje več spremeljvk če ukcj z k je zvez v točk omočju D predpšemo vredost je ukcj odvs le še od ee spremeljvke dolje ukcj p je zvez

prv tko je zvez ukcj koje če ostj lmt derečeg kolčk + + lm lm jo meujemo prcl odvod ukcje po spremeljvk ozčmo z l sto velj tud z der. Kol. ukcje le d je tu lmt prcl odvod ukcje po spremeljvk ukcj spremeljvk m prcl odvodov k skupj sestvljjo vektor z kompoetmk g meujemo grdet ukcje 35. Posredo odvjje: večom prvl z odvjje veljjo tko z odvjje kot tud prclo odvjje zjem p je prvlo z posredo odvjje l veržo prvlo j o z derecl spremeljvk p j ost odvedljv ukcj prmetr t torej t t potem je tud tt posred ukcj prmetr t je odvod je dz t + t + t t lm dt dz od tod sled d je ' t + ' t dt 36. Všj prcl odvod prcl odvod ukcje st spet ukcj dve spremeljvk lko se zgod d st prclo odvedljv jue odvode meujemo prcl odvod ukcje drugeg red prcl odvod drugeg red ukcje dve spremeljvk so štrje ; ; ; 37. Tlorjev vrst ukcje dve spremeljvk o ukcjo dve spremeljvk lko prv tko rzvjemo po Tlorjev ormul o ukcj j o +-krt zvezo prclo odvedljv oe spremeljvk v okolc tč.

Potem velj [ ] R k k k + + + + + + +!... o Če je lmt lm R potem lkotlorjevo ormulo domestom s Tlorjevo vrsto! k 38. Izrek o mplct ukcj Nj o F zvez derecl v okolc točk j o F. Če je F! ostj odvedljv ukcj k je der v ek oklc releg števl zdošč pogojem F 39. Ekstrem ukcje dve spremeljvk zvez ukcj dve spremeljvk zvzme v točk lokl mksmum če ostj tk δ d je < + + k z vsk k k zdošč pogoju δ < + k lokl mmum če ostj tk δ d je > + + k z vsk k k zdošč pogoju δ < + k pogoj z stop ekstrem v točk je točk v kter je je stcor točk l krtč točk ukcj 4. Hessejev mtrk ukcj spremeljvk m prcl odvodov drugeg red vs skupj sestvljjo Hesserjevo mtrko H če drug meš odvod ostjt st zvez ukcj st ek Zdoste pogoj z ekstrem: Točk j o stcor točk dvkrt zvezo odvedljve ukcje j odo ; ; C B A vredost drug odvodov ukcje v tej točk C B B A H mtrk drug odvodov v tej točk Potem velj:

Če je dethac - B > je v točk lokl mmum kdr je A > lokl mksmum kdr je A < Če je deth < je v točk sedlo Če je deth p podlg drug odvodov o ostoju ekstrem e moremo sklept 4. Vez ekstrem ukcje dve spremeljvk vez ekstrem je ekstrem ukcje d do krvuljo če je der omočju D je g mplct olk eče eke krvulje je vez ekstrem ukcjeekstrem možc točk kzdoščjo pogoju g veze ekstreme lko poščemo tud z Lgrgovo ukcjo k jo sestvmo z ukcje vse d pogojev Lgrgov ukcj je odvs od +k spremeljvk poleg... str stop še k ov k so λ...λ to so Lgrgov multplktorj Vez ekstrem ukcje pr pogoj g...gk stopjo med stcorm točkm Lgrgove ukcje L torej med točkm k so reštve sstem 4. Derecl eč decj zčet prolem ro prolem vd derecl eč je zvez med eodvso spremeljvko odvso spremeljvko jem odvod F ' ''... poleg vd ostjjo še prcle derecle eče kpovezujejo dve l več eodvs spremeljvk odvso spremeljvko jee prcle odvode red derecle eče je red jvšjeg odvod v eč reštev derecle eče red je vsk ukcj g k je tervlu [] -krt odvedljv z vsk elemet [] zdošč pogoju F g g' g''... g derecl eč red m vdo celo družo reštev k so odvse od prmetrov prvmo jm sploš reštev p ujo d jo m vsk d. Eč če v sploš ukcj zeremo vredost vse prmetrov domo tko določeoukcjo k j prvmo prtkulr reštev lko se zgod d m eč poleg sploše reštve še kkšo dodto reštev jo e moremo dot z zro kostte v sploš reštv tk reštv prvmo sgulr reštev zčet prolem: sploš reštev eče F ' je eoprmetrč druž odvedljv ukcj gc k določ eoprmetrčo družo krvulj v rv prtkulro reštev domo tkod predpšemo vredost prmetr C l p postvmo kkše pogoj k g mor reštev zpoljevt prmer tkemu ču prvmo zčet pogoj ko p mu prdružmo še prvoto d. Ečo p domo zčet prolem 43. Derecl eč z ločljvm spremeljvkm

- z tko vrsto eče mmo oprvk ko des str eče ' rzpde produkt dve ktorjev kjer je vsk odvse le od ee spremeljvke ' g d - upoštevmo d je ' d/d domo g d - če st ukcj zvez domozgorj ekostdereclov lko ečo tergrmo domo splošo reštev eče 44. Ler derecl eč. red omoge eomoge d - ečo olke + g meujemo ler derecl d eč prveg red - če je g potem je eč omoge m ločljv spremeljvk - eomogeo lero ečo rešmo s pomočjo vrcje kostte - v sploš reštv H prrejee omogee eče domestmo kostto C z ezo ukcjo v - to doljeo reštev odvjmo doljee vredost vstvmo v ečo - tko domo ečo z ločljvm spremeljvkm z ezo ukcjo v - sploš reštev eomogee l. Eče je vedo vsot reštve omogeeg del eče reštve eomogeeg del eče 45. Beroulljev derecl eč - ečo olke ' + g kjer st g zvez ukcj odvse spremeljvke je! meujemo Beroulljev eč - ečo delmo z + domo ' + g - vpeljemo ovo odvso spremeljvko z -+ jo odvjmo domo z ' + + z + g k je ler eč 46. Ekskt derecl eč - vsko dereclo ečo ' lko zpšemo v olk Md + Nd - ukcj M N st ukcj dve eodvs spremeljvk - eč Md + Nd je derecl eč če st ode ukcj zvezo prclo odvedljv oe spremeljvk velj M N - z tegrrjem p lko jdemo tud tko ukcjo F d je F F M ; N tko je lev totl derecl ukcje F ečo lko zpšemo ko df - sploš reštev je F C 47. Vpeljv prmetr v dereclo ečo - Če eč m odvse spremeljvke upormo spodj postopek

- včs odvod ' e moremo eksplcto zrzt z lko p orto zrzmo z 'torej ' - to ečo potem derecrmo vpeljemo ov prmeter p ' domo d ' p dp ker p je d pd je tud d p'pdp torej p p'pdp - reštev v prmetrč olk je pp p p'pdp 48. Ortogole trjektorje - j o d eoprmetrč druž krvulj FC - krvulje k sekjo vse krvulje druže pod prvm kotom meujemo ortgole trjektorje - tko družo kjer je ukcj FC prclo odvedljv lko predstvmo z ečo ' - krvulj z druže FC k potek skoz točko m v tej točk tges kloskeg kot tgete ek - tges kloskeg kottgete krvuljok je krvuljo prvokot je temu kotu recproče sprote torej ' T - druž ortgol trjektorj je sploš reštev te eče 49. Eksstec eolčost reštve derecle eče - reštev eolčost st odvs od lstost ukcje ' - če le t zdošč določem pogojem je reštev tko e - Ekssteč zrek: ukcj j o der zvez omeje z < M v vse točk prvokotk Q {; - < - <} - Če ostj kostt N d je - < N - z polju točk z Q m zčet prolem vsj eo reštev k je der tervl + kjer je mjše od števl /M - Zdj pogoj meujemo Lpsctzov pogoj kostto N p Lpsctzov kostt - Pogoj je zpolje če je prcl odvod zvez ukcj - Izrek o eolčost reštve: Če so zpolje vs pogoj eksstečeg zrek je reštev prolem tko tervlu [ + ] kjer je mjš od števl /M /N 5. Sploš reštev lere derecle eče drugeg red - sploš olk lere eče. red '' + ' + g r kjer so g r ukcje eodvse spremeljvke - vsk d. Eč k se d zpst v tej olk je eler eč - če je ukcj r des str ek je eč omoge drugče je eomoge - Homoge eč: eksstec eolčost reštve ed reštev zčeteg prolem je čel ukcj - Če st reštv omogee lere eče je ju ler komcj + spet reštev eče

- Sploš reštev omogee eče drugeg red je dvo prmetrč druž C + C kjer st C C polju kostt ukcj p lero eodvs 5. Ler derecl eč drugeg red omoge s kosttm koecet - če st g v eč kost rvmo eč ''+ p' + q omoge eč s kosttm koecet - reštev tke eče ščemo z stvkom e λ torej ' λe λ '' λ e λ - to vstvmo v ečo λ + pλ + q e λ ker p je e λ rzlče od č mor t λ + pλ + q to ečo meujemo krkterstč eč - domo kvdrto ečo z ktere zrčumo vredost z λ - ločmo tr možost -. kore st rel rzlč: domo dve reštv λ e λ e k st lero eodvs -. kojugr pr kompleks reštev: λ + λ + - v tem prmeru st reštv e e komplesk ukcj s p zmjo rele reštve ± ϕ - te domo z Eulerjevo ormulo e cosϕ ± sϕ - 3. kore st rel ek: λ λ -p/ v tem prmeru domo p / eo smo reštev z stvk e drugop domo z vrcjo kostt stvek u dvkrt odvjmo vstvmo v ečo p / - sploš reštev je v tem prmeru e C + C 5. Determt Wroskeg ler odvsost ukcj - ukcj st lero odvs tervlu I če ostjt tk kostt C C od kter je vsj e rzlč od d je C + C z vsk elemet I - ukcj k st lero odvs st lero eodvs - če st reštv omogee eče lko zpšemo dvovrsto determto l determto Wroskeg W ' ' ' ' - reštv st lero eodvs kdr je W! z vsk elemet I če p je W v kkš točk elemet I p st ukcj lero odvs 53. Neomoge ler derecl eč. red - sploš reštev eomogee lere eče se zrž kot vsot H + P kjer je H sploš reštev omogeeg del eče P p kterkol prtkulr reštev eče - prtkulro reštev eomogee eče lko poščemo s pomočjo vrcje kostt l s pomočjo stvk metod edoloče koecetov ugje dese str eče

- Vrcj kostt: ukcje g r v eč '' + ' +g r j odo zveze odprtem tervlu Ireštev prpdjoče omogee eče p j o H C + C - Reštev poščemo v st olk smo d kostte zmejmo z ezm ukcjm u v odvjmo vstvmov ečo 54. Eulerjev derecl eč. red - je ler eč kjer st kostt cer p m kostt koecetov - ečo s kosttm koecet jo lko prevedemo z zmejvo eodvse spremeljvke e t - zrzmo odvode po z odvod po t vstvmo v ečo + + zrčumo ejo krkterstčo ečo λ λ λ + λ + t λ λ t λ kjer st reštv e e 55. Sstem derecl eč - sstem d eč prveg red z dve ez ukcj zgled tkole ' ' - tk sstem je ekvvlete e sm eč drugeg red kjodomo tko d prvo ečo odvjmo po eodvs spremeljvk ' ' + ' + ' to pz prve eče zrzmo g vstvmo v zgorjo ečo - tko domo dereclo ečo drugeg red BY LEON PANJTAR