Žepni priroènik VSE O IZOLACIJI

Žepni priroènik VSE O IZOLACIJI

URSA Insulation, S.A. Madrid (Spain) 2009 Vse intelektualne in materialne pravice pridržane. Kakršnokoli elektronsko ali fizično kopiranje, ponatis, spreminjanje ali distribucija te publikacije, delno ali v celoti, ni dovoljeno brez predhodnega pisnega privoljenja.

04 Žepni priročnik o izolacijah

Zakaj sploh potrebujemo izolacijo? 1.1 Namen tega priročnika 8 1.2 Osnovni principi 9 1.3 Globalna energetska slika 18 1.4 Evropa: energetska učinkovitost zgradb 30 1.5 Vloga izolacije 37 1.6 Izolacija in trajnostni razvoj 47 1.7 Pogosta zmotna prepričanja o izolaciji 51 Kaj je izolacija? 2.1 Namen poglavja 62 2.2 Osnovni principi izoliranja objektov 63 2.3 Izolacija: kontekst in tipi izolacije 97 2.4 Uporaba v gradbeništvu 116 2.5 Označevanje s CE oznako 128 Zakaj steklena volna? 3.1 Namen poglavja 136 3.2 Zakaj URSA priporoča uporabo steklene volne 137 3.3 Glavni razlogi 138 3.4 Pogosta zmotna prepričanja o stekleni volni 155 Zakaj XPS? 4.1 Namen poglavja 174 4.2 Zakaj URSA priporoča uporabo XPS 175 4.3 Glavni razlogi 180 4.4 Načini uporabe 195 4.5 Pogosti zmotni predsodki o XPS 200

Zakaj sploh potrebujemo izolacijo?

Vsebina 1.1 Namen poglavja 1.2 Osnovna načela izoliranja objektov 1.3 Globalna energetska slika 1.4 Evropa: Energetska učinkovitost zgradb 1.5 Vloga izolacije 1.6 Izolacija in trajnostni razvoj 1.7 Pogosti zmotni predsodki o izolaciji Zakaj sploh potrebujemo izolacijo?

08 Žepni priročnik o izolacijah Namen tega priročnika Kaj bi morali zvedeti v tem poglavju? Trend energetske porabe in njegov učinek na okolje. Delež zgradb pri skupni energetski porabi. Potencial izolacije pri izboljšanju energetske učinkovitosti objekta. Kako ovreči splošne zmotne predsodke o izolaciji in... končno, kako ovrednotiti potrebo po izolaciji objekta: Izolacija je najcenejši način za izboljšanje energetske učinkovitosti objekta!

Osnovna načela Spoznavamo osnovna načela izoliranja Osnovna načela 09 Energetski viri, energetska učinkovitost, energetski prihranki, primarna energija, obnovljiva energija, izpusti CO.. 2 Zakaj sploh potrebujemo izolacijo? Kaj ti izrazi pravzaprav pomenijo?

10 Žepni priročnik o izolacijah Vrste energetskih virov Obnovljivi energetski viri imajo lastnost regeneriranja in jih ni mogoče izčrpati (sonce, veter, biomasa in geotermalna energija). Sončna energija Vetrna energija Geotermalna energija Biomasa Neobnovljivi energetski viri prihajajo iz zemlje v trdnem, tekočem ali plinastem stanju. Ti energetski viri nimajo regenerativnih lastnosti in so izrabljivi oziroma narava potrebuje veliko časa, da jih nadomesti. Te energetske vire na splošno delimo v dve vrsti: Fosilna goriva (nafta, premog in plini) Nuklearna energija

Osnovna načela 11 Neobnovljivi energetski viri Fosilna goriva so ogljikovodiki, predvsem premog in nafta (kurilno olje ali naravni plini), nastali iz fosilnih ostankov odmrlih rastlin in živali, sto in sto milijonov let izpostavljenih vročini in tlaku zemeljske skorje. V naravi ni mogoče najti elementov, ki bi v sebi združevali tolikšno količino energije in jih je mogoče tako zlahka kuriti. Zakaj sploh potrebujemo izolacijo? Nafta Premog Naravni plini Nuklearne energetske vire pridobivamo s cepljenjem jeder obogatenega urana, ki ga v njegovi prvotni obliki najdemo v naravi.

12 Žepni priročnik o izolacijah Energetska poraba in izpusti CO 2 Trg energije Ponudba Povpraševanje Neobnovljivi viri (92%) Fosilna goriva (94%) Nuklearna energ. (6%) Obnovljivi viri (8%) Vire izpustov CO 2 zaradi kurjenja s fosilnimi gorivi delimo po naslednjih kategorijah: Premog Trda goriva (npr. premog): 29% Kurilno olje Tekoča goriva (npr. nafta): 39% Naravni plin Plinasta goriva (npr. naravni plin): 26% Vir: Uprava za energetsko informiranje

Osnovna načela 13 Ogljikov cikel vključuje potrošnjo ogljikovega dioksida zaradi fotosinteze rastlin in konzumiranja živalskih organizmov, njegovo sproščanje v atmosfero z izdihovanjem in razpadanjem organskih materialov. Človeške dejavnosti, kot je denimo kurjenje fosilnih goriv, znatno prispevajo k izpustom ogljikovega dioksida v atmosfero. Zakaj sploh potrebujemo izolacijo? Sončna svetloba CO 2 cikel Izpusti industrije in transporta Fotosinteza Organski ogljik Dihanje živali Dihanje rastlin Razpadanje organizmov Mrtvi organizmi in odpadne snovi Dihanje korenin Fosili in fosilna goriva

14 Žepni priročnik o izolacijah Ogljikov dioksid: Pogosto ga poimenujemo kar z njegovo kemijsko formulo,co 2. Ogljikov dioksid je naravno je prisoten v naši atmosferi v majhnih količinah, vendar pa je kurjenje fosilnih goriv in izsekovanje gozdnih površin znatno povečalo njegovo vsebnost v našem ozračju. Ogljikov dioksid je zaradi svoje sposobnosti zadrževanja določenih valovnih dolžin infrardečega sevanja sončne svetlobe pomemben toplogredni plin. Je tudi ključen dejavnik procesa fotosinteze pri rastlinah. Povečanje vsebnosti CO 2 znatno prispeva k globalnemu segrevanju in zviševanju temperatur na našem planetu. Povečanje količine CO 2v ozračju je že povzročilo znatne klimatske spremembe. Številni znanstveniki pripisujejo povprečno zvišanje temperatur našega planeta za 0.6 ºC v preteklem stoletju prav povečanju vsebnosti CO 2 v našem ozračju.

Osnovna načela 15 CO 2 in učinek tople grede Učinek tople grede je naravni pojav, ki zadržuje toploto sonca in vzdržuje potrebno temperaturo zemeljskega površja na nivoju, ki je potreben za obstoj življenja na našem planetu. Zakaj sploh potrebujemo izolacijo? Sonce Sevanje sonca prehaja skozi atmosfero. UČINEK TOPLE GREDE Nekaj sončnega sevanja se odbije od planeta in njegove atmosfere. Nekaj infrardečega sevanja prodre skozi atmosfero, nekaj pa ga absorbirajo in v vseh smereh oddajajo molekule toplogrednih plinov. Posledica tega je segrevanje zemeljskega površja in nižjih plasti atmosfere. ATMOSFERA Večino sevanja absorbira zemeljsko površje, ki se zato segreva. Infrardeče sevanje se odbija od zemeljskega površja, vendar ga zadrži sloj CO 2 v ozračju.

16 Žepni priročnik o izolacijah Svetlobna energija našega sonca seva z zemeljskega površja v obliki toplote. Večina se odbije v vesolje, nekaj pa jo ulovijo toplogredni plini v naši atmosferi. Ti plini vzdržujejo toplotno ravnotežje našega planeta. Po zaslugi teh plinov je naš planet za približno 33 stopinj toplejši, kot bi bil brez njih. Učinek tople grede pa se je v zadnjih desetletjih v primerjavi s stanjem iz predindustrijske dobe znatno povečal. Dokazano je, da so to povečanje povzročile človeške dejavnosti, še posebej kurjenje fosilnih goriv in krčenje gozdnih površin. Poglavitna posledica tega je pojav, ki ga imenujemo globalno segrevanje, zaradi katerega povprečne temperature zemeljskega površja počasi, toda vztrajno naraščajo.

Osnovna načela 17 Energetska učinkovitost in energetski prihranki Energetska učinkovitost je zmanjšanje porabe energije (in seveda posledično, prihranek denarja), ne da bi pri tem zmanjševali udobje in kvaliteto življenja, obenem pa varovanje našega okolja ter ohranjanje trajnosti naših energetskih virov. Zakaj sploh potrebujemo izolacijo? 4w Energetski prihranek predstavlja tisto količino energije, ki jo, v primerjavi s prejšnjim načinom, po uvedbi učinkovitih energetskih ukrepov za isto udobje in isto kvaliteto življenja, porabimo manj.

18 Žepni priročnik o izolacijah Globalna energetska slika Kakšen je trenutni svetovni energetski položaj?

Globalna energetska slika 19 Razporeditev bogastva in poraba energije BDP/na osebo $45,000 $40,000 Japonska $35,000 $30,000 VB $25,000 Nemčija Francija Avstralija $20,000 Italija ZDA Kanada Zakaj sploh potrebujemo izolacijo? $15,000 Španija KOreja $10,000 $5,000 $- Savdska Arabija Argentina Skupno povprečje Brazilija Južna Afrika Rusija Kitajska 0 2 4 6 8 10 12 kwh letno/na osebo Poraba energije na osebo v odvisnosti od BDP na osebo. Graf prikazuje več kot 90% svetovne populacije. Slika kaže, da je poraba energije v močni odvisnosti od bogastva družbe. Vir: Ključni svetovni statisični podatki 2008, Mednarodna agencija za energijo

20 Žepni priročnik o izolacijah Vsaka regija bo v prihodnosti porabila še več energije Države v razvoju bodo v prihodnosti še posebej povečevale porabo energije. Naraščajoče globalno povpraševanje po energiji (v milijardah sodčkov nafte letno). +36% +13% 11.9 +23% 15.9 8.7 14.0 25.7 20.9 Evropa +61% 6.3 FSU +131% 26.8 3.9 11.6 +4% Severna Amerika 3.9 4.0 Srednji vzhod +66% 4.1 2.5 +105% 5.7 2.8 Kitajska Japonska +64% Afrika Indija +75% 12.7 6.6 4.0 7.3 Latinska Amerika Ostalo Azijsko-pacifiško območje 2005 2030 % = SPREMEMBA Svet skupaj: 2005 79.7 2030 119.8 Rast 50% Vir: Mednarodna energetska slika 2008. Uprava za energetsko informiranje.

Globalna energetska slika 21 Ekonomska rast po regijah v naslednjih desetletjih Svetovna rast BDP po regijah (2005 glede na 2030, v mlrd dolarjev). Zakaj sploh potrebujemo izolacijo? +89% +75% 20.1 +191% 10.4 3.6 +368% 36.0 24.8 11.4 FSU 13.1 Evropa +169% 1.6 4.2 +30% Srednji vzhod 7.7 3.4 4.5 Severna Amerika +200% +307% 16.5 Kitajska Japonska 6.9 4.1 2.3 +162% Afrika Indija +188% 9.3 17.7 3.5 6.1 Latinska Amerika Druga Azijsko-pacifička območja 2005 2030 % = SPREMEMBA Svet skupaj: 2005 56.8 2030 150.2 Rast 164% Vir: Mednarodna energetska slika 2008. Uprava za energetsko informiranje.

22 Žepni priročnik o izolacijah Svetovno povpraševanje po energiji se bo močno dvignilo Poraba energije se bo v svetovnem obsegu še nadalje povečevala, še posebej poraba fosilnih neobnovljivih virov. 18,000 16,000 14,000 Drugo Obnovljivi viri Nuklearna energija Biomasa Mlrd. ton 12,000 10,000 8,000 6,000 Plin Premog 4,000 2,000 Kurilno olje 0 1970 1980 1990 2000 2010 2020 2030 V naslednjega četrt stoletja se bo povpraševanje po energiji, predvsem po trdih fosilnih gorivih povečalo za več kot polovico! Vir: Globalna energetska slika. IEA, 2008

Globalna energetska slika 23 Bližamo se vrhuncu energetske porabe... Če se bo poraba povečevala v skladu s sedanjim trendom, bodo svetovne zaloge nafte zadoščale le za malce več kot 40 let... 30 Zakaj sploh potrebujemo izolacijo? 25 20 Srednji vzhod 15 10 Drugi 5 Rusija Evropa ZDA (brez Aljaske) 0 1930 1940 1950 1960 1970 1980 1990 2000 2010 2020 2030 2040 2050 Težka goriva Rezerve v globokih oceanih Polarna območja Utekočinjen plin Vir: AEREN (Združenje za raziskave energetskih virov), 2006

24 Žepni priročnik o izolacijah Svetovne zaloge nafte se nahajajo na nestabilnih območjih Poraba nafte je največja v območjih, kjer je malo zalog tega vira. 16% 10% 5% 17% 6% 29% 1% 6% 19% Evropa 61% 31% FSU Severna Amerika 9% 8% 6% 9% 13% 3% Afrika 7% Srednji vzhod 3% 10% 30% Azijsko-pacifiško območje Južna in Srednja Amerika Svetovne zaloge nafte: 1,238.0 mlrd sodčkov Proizvodnja na svetovni ravni: 81.53 mio sodčkov / dnevno Poraba na svetovni ravni: 85.22 mio sodčkov / dnevno Dnevna poraba nafte je že presegla njeno proizvodnjo, kar povzroča neravnotežje in visok dvig cen tega energenta. Vir: BP Globalni energetski statistični pregled, Junij 2008

Globalna energetska slika 25 Naftne rezerve in izpusti CO ter klimatske spremembe 2 Povečana poraba energije povzroča zmanjševanje naftnih rezerv in skokovit dvig izpustov CO 2 CO 2 izpusti glede na naftne rezerve Naftne rezerve v % 120 100 80 60 40 20 380 370 360 350 340 330 320 310 izpusti v ppm O C 2 Zakaj sploh potrebujemo izolacijo? 0 1900 1925 1950 1975 2000 Naftne rezerve (%) CO 2 izpusti 300... in visoke koncentracije ogljikovega dioksida v ozračju povzročajo dvig povprečne temperature na našem planetu Svetovne temperature in ogljikov dioksid Temp. v stopinjah Celzija 0.6 0.3 0.0-0.3 380 355 330 305 (na milijon delcev) O C 2-0.6 280 1880 1900 1920 1940 1960 1980 2000 Svetovne temperature Ogljikov dioksid Vir: AEREN (Združenje za raziskave energetskih virov), 2006

26 Žepni priročnik o izolacijah Posledice klimatskih sprememb Poplave Topljenje ledu na tečajih Požari

Globalna energetska slika 27 Izsuševanje Izumiranje živalskih vrst Zakaj sploh potrebujemo izolacijo?

28 Žepni priročnik o izolacijah Zvišanje temperatur in sprememba količine padavin Glavne posledice klimatskih sprememb v Evropi do leta 2020: Temperature Padavine Sprememba v povprečni letni temperaturi (ºC) Sprememba v letnem obsegu (%) Vir: Evvropska Komisija. Moč primera: Razvoj politike o klimatskih spremembah v EU do leta 2020

Globalna energetska slika 29 Temperaturne spremebe glede na predindustrijsko dobo Učinki povišanja temperatur 1- voda 2- ekosistem 3- hrana 4- obale 5- zdravje 0ºC 1ºC 2ºC 3ºC 4ºC 5ºC Zmanjševanje dostopnosti vode in izsuševanje Stotine milijonov ljudi izpostavljene pomanjkanju vode do 30% živalskih vrst grozi izumrtje Beljenje večine koral Negativni lokalni vplivi na kmetijstvo in ribolov Zmanjšana proizvodnja nekaterih žit na nižjih nadmorskih višinah Znatno izumiranje vrst na našem planetu Vsesplošno izumiranje koral Naraščajoča škoda zaradi poplav in vremenskih katastrof Zmanjšana proizvodnja vseh vrst žit na nižjih nadmorskih višinah Obalne poplave prizadevajo milijone ljudi Povečevanje podhranjenosti, diareje, kardio-respiratornih in infekcijskih bolezni Povečana umrljivost zaradi polpav, vročinskih udarov in izsuševanja Zakaj sploh potrebujemo izolacijo? 0.76 ºC 2001-2005 povprečje Učinki, ki se povečujejo ob zviševanju temperature Učinki, ki se nanašajo na specifično temperaturo Povišanje temperatur za 2ºC glede na predindustrijsko obdobje predstavlja prag tolerance naših naravnih in ekonomskih sistemov Vir: Povzeto po IPCC FAR, Sintetično poročilo, str. 11

30 Žepni priročnik o izolacijah Evropa: energetska učinkovitost zgradb Raba energije: Prepričanja in realnost Kaj ljudje menijo o svoji porabi energije? (Nemčija) Prepričanja Realnost Avto 14% 31% Sanitarna voda 18% 8% Ogrevanje 25% 53% Električna oprema 39% 8% Ne vem 3% n.a.

Evropa: Energetska učinkovitost zgradb 31 Raba energije: vloga objektov Energetska učinkovitost zgradb - status 32% Zakaj sploh potrebujemo izolacijo? energije v EU porabimo v transportu 28% energije v EU porabimo v industriji 40% energije v EU porabimo v zgradbah 2/3 porabljene energije v zgradbah odpade na ogrevanje in hlajenje 2/3 porabljene energije v zgradbah odpade na majhne objekte < 1000m 2 Vir: EURIMA

32 Žepni priročnik o izolacijah Potencial energetskih prihrankov v EU Analiza po sektorjih kaže, da zgradbe (komercialni in stanovanjski objekti) predstavljajo večji potencial za energetske prihranke kot transport ali industrija. Predvidena poraba energije 2005 2020 (m ton) 15% Potencial energetskih prihrankov do 2020 - najboljši scenarij (m ton) 523.5 523.5 455 17% 427 365 15% 367.4 320 21% 427 367.4 16% 5% 108.5 62.6 16.5 Zgradbe Transport Industrija Zgradbe Transport Industrija 2005 izhodišče za 2020 izhodišče za 2020 Prihranki Zgradbe = največji porabnik energije > Zgradbe = največji potencial za prihranke Vir: Evropska Komisija Moč primera: Razvoj politike klimatskih sprememb v EU do leta 2020

Evropa: energetska učinkovitost zgradb 33 Evropa je sprejela zakonodajo o energetski učinkovitosti objektov Direktiva o energetski učinkovitosti objektov (EPBD) predstavlja ključno zakonodajno komponento za aktivnosti energetske učinkovitosti v Evropski Uniji. Le-ta v svojem jedru vzpostavlja štiri glavne predpogoje, ki jih bodo morale prevzeti vse države članice: Zakaj sploh potrebujemo izolacijo? Izračun Vzpostavitev metodologije izračuna skupne energetske učinkovitosti zgradb in ne samo njenih posameznih delov. EP zahteve Vzpostavitev minimalnih standardov za nove in obstoječe zgradbe. Certifikati Energetski certifikat zgradbe. Pregled Pregled in ocenitev ustreznosti ogrevalnih in hladilnih inštalacij objekta. V tem trenutku je v postopku sprejema pri evropskih inštitucijah tudi dopolnjena in posodobljena verzija Direktive EPBD.

34 Žepni priročnik o izolacijah Kljub vsemu pa obstoječa zakonodaja pokriva le 29% mogočega potenciala energetske učinkovitosti zgradb. Trenutno veljavna zakonodaja EU pokriva 29% potenciala za izboljšanje energetske učinkovitosti zgradb, saj so iz zahtev trenutne Direktive glede adaptacij izvzeti manjši stanovanjski objekti. 40% 28% 32% 29% Nepokrito območje Industrija Transport Zgradbe Direktiva o energetski učinkovitosti zgradb se nanaša le na 29% vse skupne površine oziroma na 26% izpustov CO 2, ki nastajajo zaradi ogrevanja prostorov. Vir: Eurima

Evropa: energetska učinkovitost zgradb 35 Učinek popolne uvedbe posodobljene Direktive EPBD Dopolnitev Direktive EPBD vključuje zahteve po energetski učinkovitosti renoviranih objektov pod 1000 m. 2 Primerna uvedba razširjene Direktive EPBD bi Evropi lahko prinesla: prihranek 25 milijard Evrov letno do leta 2020, Zakaj sploh potrebujemo izolacijo? zmanjšanje izpustov CO za vsaj 160 millijonov ton letno, 2 ekonomsko konkurenčnost, ustvarjanje novih delovnih mest (280,000 do 450,000) in zmanjšanje energetske odvisnosti. Potencial zmanjšanja izpustov z Direktivo EPBD je bistveno večji, kot znaša skupna evropska zaveza k Kiotskemu sporazumu. Zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov po Kiotskem sporazumu se ocenjuje na približno 340 milijon ton CO (v letih 2008 do 2012). 2 Vir: www.eurima.org

36 Žepni priročnik o izolacijah Rezultati uvajanja strožjih predpisov o energetski učinkovitosti Razvoj predpisov o energetski učinkovitosti novih zgradb lahko najbolje opišemo z nemškim primerom. Splošni trend je postopno zmanjševanje energetske porabe v zgradbah. V letih po uvedbi nove zakonodaje opazimo močan padec povpraševanja po energiji. Pri tem povpraševanju vedno prednjači energija za ogrevanje prostorov, kamor je usmerjeno vsaj 75% novih predpisov. Prav zato je vloga izolacije tako pomembna! Energetsko povpraševanje [kwh/(m2/y)] 350 Nemčija 300 250 Predpisi o toplotni izolaciji 1977 Predpisi o toplotni izolaciji 1984 200 Predpisi o toplotni izolaciji 1994 150 100 50 Predpisi o energetski učinkovitosti 2002/2004/2007 2009 2012 0 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 2015 Dlpl. ing. Horst-P.Sohetter.-Köhler

Vloga izolacije Vloga izolacije 37 Izolacija zgradb, skriti potencial energetskih prihrankov Večino vse energije v EU porabimo v zgradbah... na drugi strani pa prav zgradbe predstavljajo največji potencial za energetske prihranke. Zakaj sploh potrebujemo izolacijo? 455 524 469 415 40.0% 39.7% 39.0% 39.0% ogrevanje in hlajenje predstavljata 64% energetske porabe v zgradbah. Z različnimi energetsko učinkovitimi ukrepi bi lahko prihranili vsaj polovico te energije! 9% 23% 64% M / ton 2005 2020 osnovna predpost. 2020 energ. varčen scen. 2020 najboljši scenarij % skupnega povp. 2005 2020 osnovna predpost. 2020 energ. var. scen. 2020 najboljši scenarij 5% Ogrevanje/hlajenje Osvetlitev San. voda Ostalo Izolacija ima največji potencial za energetske prihranke v Evropi! Vir: DG TREN, 2005; Eurima, 2006

38 Žepni priročnik o izolacijah Izolacija objektov je najcenejši način za zmanjšanje porabe energije in izpustov škodljivih snovi Izmed vseh mogočih alternativ za povečanje energetske učinkovitosti objektov prav izolacija predstavlja najcenejši in najučinkovitejši način, oziroma najmanjši strošek za največji mogoč prihranek energije! Izolacija (zmerno območje) Stroški zmanjšanja (neodvisno) [ /tco 2 ] Stroški zmanjšanja (združeno) [ /tco 2 ] Strošek prihranjene energ. (neodvisno) [cent/kwh] Amortizacija (neodvisno) [a] Izolacija Zamenjava Zunanje Votle Notranje Strehe Tla Okna Kotli stene stene stene 9-187 - -185-79 300 15-131 -187-159 - - -46-217 0.2-4.3 - -4.2-1.8 6.9 0.3 18 4-4 12 38 14 Poleg vsega pa je strošek prihranjene tone CO najnižji prav ob upo- 2 rabi izolacije. Primer: Če neodvisno zamenjate okna na vašem objektu, boste za vsako tono CO 2, ki jo boste s tem prihranili okolju v naslednjih 30 letih plačevali po 300 Evrov letno. Če v obstoječe obnavljanje objekta vključite še okna (dodaten, združen ukrep) boste z vgradnjo novih oken prihranili dodatnih 46 Evrov na tono CO 2. Za vsak kw prihranjene energije boste plačali 6.9 centa in tako bo amortizacija stroška neodvisne menjave trajala 38 let. V primeru izolacije strehe finančni učinek prihranka energije znaša 4.2 centa, amortizacijska doba pa le 4 leta! Neodvisen ukrep: vključuje vse stroške tega energetsko varčnega ukrepa. Dodaten ali združen ukrep: Objekt tako in tako obnavljamo, zato je upoštevan le direkten strošek dodatnega energetsko varčnega ukrepa. Vir: Ecofys, 2005-2006

Vloga izolacije 39 1, ki ga vložimo v izolacijo, se nam povrne sedemkratno! Izolacija je stroškovno najučinkovitejši način za povečanje energetske učinkovitosti zgradbe! Tu je konkreten primer iz raziskave, ki jo je opravil Ecofys, okoljsko svetovalno podjetje leta 2006: Zakaj sploh potrebujemo izolacijo? Streho enostanovanjske družinske hiše v zmernem klimatskem okolju izoliramo s stroškom 30 / m 2. Zaradi izolacije strehe bomo prihranili 7.5 na m 2strehe letno. Posledično se bo strošek investicije torej povrnil v štirih letih. V času trajanja življenjske dobe naše strehe bomo tako prihranili 226 / m 2, kar pomeni, da se nam bo vsak evro, vložen v strešno izolacijo, povrnil sedemkrat! Za 1, ki ga vložimo v strešno izolacijo, se nam povrne 7! Vir: Ecofys VI, 2006

40 Žepni priročnik o izolacijah Letni strošek kapitala napram letnemu prihranku energije (EU-25) (milijard letno) 50 40 45.49 30 24.28 20 18.00 10 7.10 9.71 2.89 0 2006 2010 2015 Letni strošek Finančni učinek letnega prihranka energije Vir: Ecofys VI, 2006

Izolacija je najcenejši in najučinkovitejši način za povečanje energetske učinkovitosti zgradb! Vloga izolacije 41 Zakaj sploh potrebujemo izolacijo? Zgradbe potrebujejo velikanske količine energije...... izolacija predstavlja rešitev problema...... a vendar, kateri način izoliranja zgradb je najučinkovitejši?

42 Žepni priročnik o izolacijah Načelo Trias Energetica nam kaže, kako se moramo spopasti s prekomerno energetsko porabo na splošno Trije koraki za doseganje načela Trias Energetica so: Najprej zmanjšajmo povpraševanje po energiji z uvedbo energetsko učinkovitih ukrepov. Kot drugo, uporabljajmo energijo iz obnovljivih virov namesto fosilnih goriv. Tretjič, fosilna goriva poizvajajmo in uporabljajmo kar najmanj in kar se da učinkovito. Energetska učinkovitost Obnovljivi viri Fosilna goriva Trias Energetica je način upravljanja z energijo za dosego energetskih prihrankov, zmanjšanje energetske odvisnosti in uporabo okolju prijaznih tehnologij, ne da bi pri tem zmanjšali udobje in kvaliteto bivanja. Uporaba tega načela pri zgradbah z drugimi besedami pomeni, da dobra izolacija predstavlja predpogoj za trajnostni razvoj zgradb! Vir: Globalni energetski pregled. IEA, 2008

Koncept Trias Energetica se je s primerom pasivne hiše spremenil v resničnost Vloga izolacije 43 Pasivno hišo na splošno lahko definiramo kot hišo brez tradicionalnega ogrevalnega sistema in brez sistema aktivnega hlajenja. To pomeni zelo dobro izolacijo in mehanski prezračevalni sistem z učinkovito rekuperacijo energije. Take hiše imenujemo tudi hiše z ničelno porabo energije ali hiše brez potrebe po ogrevanju (Evropska Komisija). Zakaj sploh potrebujemo izolacijo? Pasivne hiše imajo zelo majhne toplotne izgube. Ta koncept minimizira stroške njihovega obratovanja in povečuje udobje bivanja ob enakem strošku izdelave. To v resnici pomeni, da se stroški, ki smo jih prihranili, ker nam ni treba kupiti dragega ogrevalnega ali hladilnega sistema kompenzirajo s stroški vgrajenih visokokvalitetnih materialov. Super izolirana pasivna hiša Še več kot to! Ob bistveno manjši porabi energije v svoji življenjski dobi, pa pasivna hiša ne prispeva le k ohranjanju človekovega okolja ampak tudi k znatno nižjim stroškom uporabe Zasnova pasivne hiše je osredotočena predvsem na popolnoma izoliran in neprepusten ovoj hiše in učinkovito rekuperacijo. Vir: Evropske pasivne hiše (www.passivhaus.de)

44 Žepni priročnik o izolacijah Popolnoma izoliran ovoj zelo nizko energetske zgradbe Običajna hiša (brez izolacije) Nizko energetska zgradba Vrzeli pri vratih 15 % Streha 25% Ključna mesta, na katerih je treba upoštevati pravila preprečevanja toplotnih mostov Stene 35% Okna 10% Izolacijski Zrakotesni ovoj ovoj Tla 15% Energijske zahteve: običajno > 250 kwh/m 2 a Energijske zahteve < 15 kwh/m 2 a Pri nizkoenergetskem objektu je poraba energije v primerjavi s standardno hišo manjša za približno 85%! Vir: www.solihull.gov.uk

Energetske potrebe pasivnih hiš v primerjavi z ostalimi zgradbami Kvaliteta zgradb z ozirom na njihove energetske zahteve 250 Vloga izolacije 45 Zakaj sploh potrebujemo izolacijo? Energetske zahteve KWh (m 2 /letno) 200 150 100 50 0 50 160 15 pred 1978 Sanitarna voda 50 40 80 50 35 35 5 10 15 15 15 15 po letu 1984 po letu 1995 po letu 2002 Pasivna hiša Ogrevanje Prezračevanje Vir: www.passivhaus.de

46 Žepni priročnik o izolacijah Izolacija nosi izjemen potencial za boj proti klimatskim spremembam, energetski odvisnosti in ustvarjanju konkurenčnosti Problem Rešitev Potencial izolacije Vpliv na okolje Zmanjšanje izpustov CO 2 Evropska zaveza v Kiotu Popolna uvedba EPBD lahko prinese večje rezultate kot smo se zavezali v Kiotskem sporazumu. Zmanjšanje izpustov CO 2za vsaj 160 milijonov t. Naraščajoči stroški Manjša poraba energije Z izolacijo lahko prihranimo 3.3 milijonov sodčkov nafte dnevno, oziroma 25 milijard letno do leta 2020. Energetska odvisnost Ekonomska konkurenčnost Povečana energetska učikovitost zmanjšuje odvisnost od uvoza energentov Denar, prihranjen za energijo lahko namenimo na druga področja ekonomije Manjša poraba = manjša energetska odvisnost 40% vse energije porabimo v zgradbah naložba v izolacijo ( 1 investiran EUR = 7 EUR) Ustvarjanje 280,000 do 450,000 novih delovnih mest Amortizacijska doba investicije v izolacijo zgradbe z mineralno volno je 4-8 let (raziskava Ecofys). Vir: IEA/AIE Mednarodna agencija za energijo; Raziskava Ecofys; Eurima

Izolacija in trajnostni razvoj Izolacija in trajnostni razvoj 47 Kaj je trajnostni razvoj? Trajnostni razvoj pomeni razvoj v okviru sedanjih potreb, ne da bi pri tem ogrožali možnost prihodnjih generacij za izpolnjevanje njihovih potreb.* Trije stebri trajnostnega razvoja Zakaj sploh potrebujemo izolacijo? Okolje Ljudje Ekonomija Trajnostni razvoj predstavlja delovanje v vseh treh dimenzijah in iskanje dolgoročnih razvojnih rešitev, ki istočasno omogočajo ekonomsko rast in zaščito okolja ter nam obenem nudijo pogoje za izpolnjevanje naših socialnih potreb. * Vir: Naša skupna prihodnost, Poročilo Svetovne Komisije za okolje in razvoj, Združeni narodi, 1987.

48 Žepni priročnik o izolacijah Kako izgleda naša prihodnost? Naš planet ima omejen potencial, da v teku, denimo, enega leta regenerira vire, ki smo jih porabili in istočasno absorbira naše odpadke. Trenutno narava za to delo potrebuje eno leto in štiri mesece. V praksi torej prekomerno izkoriščamo naše naravne vire in jih s tem odvzemamo oziroma dobesedno krademo prihodnjim generacijam. Po zmernih scenarijih Združenih narodov naj bi ob trenutnih trendih do sredine 2030 let porabili letno toliko virov, da bo planet potreboval dve leti za njihovo regeneracijo. To pa pomeni, da bomo v tem času potrebovali kar dva planeta, če bomo želeli ohraniti svoj stil življenja. Vir: Global Footprint Network

Kakšen je torej naš cilj? Izolacija in trajnostni razvoj 49 Spodnji diagram prikazuje soodvisnost med indeksom človeškega razvoja (HDI) in ekološkim odtisom posameznika v različnih državah. Ekološki odtis posameznika predstavlja potrebno površino zemlje za zadovoljitev potreb populacije. Večina afriških držav, na primer, se nahaja na levi strani praga visokega človeškega razvoja (HDI 0,8), medtem ko je večina Evropskih na njegovi desni. Kljub temu pa lahko opazimo, da večji indeksi HDI puščajo za sabo tudi precej večje ekološke odtise posameznika. Več kot 3,5 milijarde ljudi ali približno 50% populacije živi pod pragom visokega človeškega razvoja. Zakaj sploh potrebujemo izolacijo? Naš cilj je vsakomur zagotoviti visok indeks človeškega razvoja, obenem pa tudi vzdržen ekološki odtis posameznika, ki znaša 1.8 ha na osebo. Ekološki odtis posameznika (v ha zemlje na osebo) 14 12 1 0 8 6 4 2 Afrika Azijsko - pacifiško območje Evropa ostali Latinska Amerika Srednji vzhod / Centralna Azija Evropa EU Severna Amerika CILJ 0 0.2 0.3 0.4 0.5 0.6 0.7 0.8 0.9 1 UN - Indeks človeškega razvoja (HDI) Prag visokega človeškega razvoja, povzeto po UNDP Svetovna povprečna dostopna kapaciteta na osebo (brez upoštevanja divjih živalskih vrst) Vse države tega sveta se morajo nadalje razvijati, vendar pa morajo ob tem upoštevati tudi naravne omejitve našega planeta Vir: Global Footprint Network

50 Žepni priročnik o izolacijah Trajnostni razvoj predstavlja jedro delovanja podjetja URSA Trajnostni razvoj proizvodi URSA Samo izoliranje zunanjih sten zgradbe nam prihrani toliko izpu- CO 2, da je učinek isti, kot da bi posadili 212 dreves.* Potencial za zaposlovanje v gradbeništvu Izboljšana kvaliteta bivanja Večja kvaliteta življenja nasploh Energetska učinkovitost prinaša prihranek energije Optimalni stroški izvedbe Izboljšana ekonomska konkurenčnost zaradi manjše energetske odvisnosti. Okolje Ljudje Ekonomija URSA kot podjetje Stroga politika zaščite pred onesnaževanjem okolja Visok odstotek uporabe recikliranih materialov Nenehen razvoj in usposabljanje osebja Družbeno socialna odgovornost podjetja (CSR) Investiranje v lokalne ekonomije Vir: Ta kalkulacija je zasnovana na podatkih iz http://www.ecologyfund.com/ecology/info_pol_bg.html. Hiša se nahaja v Franciji. Velikost fasade je: 4 stene, dolžine 15 metrov, ki so visoke 3 metre. Uporabljen izolacijski proizvod je panel iz steklene volne z vrednostjo lambda 0.032 W/mk.

Pogosta zmotna prepričanja o izolaciji 51 Pogosta zmotna prepričanja o izolaciji Zakaj sploh potrebujemo izolacijo? Najpogostejša zmotna prepričanja ali nepotrebne skrbi v zvezi z izolacijo in kako jih ovržemo

52 Žepni priročnik o izolacijah Stroški in doba vračila investicije za izolacijo 1. Izolacija je predraga. Če zamenjam moj ogrevalni kotel, bom prihranil bistveno več energije, saj lahko takoj vidim, da je poraba bistveno nižja že od prvega dneva dalje. napačno Raziskave kažejo, da pravilno izvedena izolacija objekta prihrani več denarja in izpustov ogljikovodikov kot katerikoli drug varčevalni ukrep. Proizvodi URSA GLASSWOOL, na primer, prihranijo 243 več primarne energije, kot je je bilo porabljene za njihovo proizvodnjo, transport in razgraditev. * Vsak evro, ki ga vložimo v izolacijo, se lahko povrne do sedemkratno.** Primer iz Nemčije: objekt (120m 2 ) > prihrani 379,767 kwh v 50 letih; če je cena litra kurilnega olja 0.6 centov = (379,767/10) * 0.6 = 22787 v 50 letih > oziroma 455 letno*. * Raziskava Forschungszentrum Karlsruhe: Analiza proizvodov iz steklene volne za strešno izolacijo, upoštevajoč življenjski cikel proizvoda in rokovanje ter namestitev. ** Vir: Eurima

Izolacija in kondenziranje Pogosta zmotna prepričanja o izolacijii 53 1. Dodatna izolacija objekta lahko povzroči težave, saj se zaradi nje lahko začne ustvarjati kondenz, kar znatno poslabša kvaliteto zraka v prostorih. Zakaj sploh potrebujemo izolacijo? napačno Med izolacijo in prezračevanjem je velika razlika. Prezračevanje uravnava pretok zraka, izolacija pa na pretok toplotne energije. Pravilno izolacijo vedno izvedemo tako, da zagotovimo tudi primeren nivo prezračevanja, ki omogoča kroženje zraka v objektu. Zrako-tesnost in prezračevanje nista nasprotna pojma ampak se med seboj dopolnjujeta. Ovoj zgradbe mora biti zračno zatesnjen, da preprečimo odtekanje energije iz objekta, pri tem pa moramo namestiti še primerno prezračevanje, ki zagotavlja ustrezno izmenjavo zraka.

54 Žepni priročnik o izolacijah Toplotna in zvočna izolacija 1. Z enim materialom ne moremo hkrati zagotoviti toplotne in zvočne izolacije. napačno Obstajajo materiali, ki v sebi združujejo obe lastnosti, kot je, denimo steklena volna. To je izolacijski material, ki nas lahko zaščiti pred mrazom ali vročino, obenem pa tudi pred nezaželjenim hrupom.

Izolacija ali obnovljivi viri energije 1. Izolacija ni tako pomembna kot dejstvo, da uporabljamo čiste in/ali obnovljive energetske vire. napačno Pogosta zmotna prepričanja o izolaciji 55 Zakaj sploh potrebujemo izolacijo? Izolacija in obnovljivi viri nikakor nista nasprotna pojma. Kljub temu pa moramo objekt najprej izolirati (glej načelo Trias energetica). Izolacija omogoča resnično učinkovito uporabo obnovljivih energetskih virov. Ker preprečuje nepotrebno uhajanje energije, potrebujemo za enak učinek bistveno manjše količine energetskih virov.

56 Žepni priročnik o izolacijah Stopnja izoliranosti objekta 1. Že majhna količina izolacije na moji strehi zadošča, vse ostalo pa lahko kompenziram z ostalimi različnimi energetsko učinkovitimi rešitvami v moji hiši. napačno Raziskave kažejo, da zaželjen ekonomski učinek dobimo šele z visoko stopnjo izoliranosti objekta. Ta je seveda odvisna od specifičnih klimatskih razmer. V zmernih klimatskih pogojih se toplotna izolacija vedno izplača. Ekonomski optimum dosežemo že z U-vrednostmi med 0.32 in 0.14 W/m 2K ( ). Primerljiva rešitev je tudi izolacija objekta v vročem klimatskem pasu. Ekonomski optimum lahko tu dosežemo z U-vrednostmi med 0.50 in 0.20 W/m 2 K. (...). V severni Evropi pa je izolacija strehe ekonomična ob optimalni debelini izolacije med 10 in 20 cm, ki zagotavlja U-vrednosti od 0.12 do 0.22 W/m 2 K.* * Ecofys, 2005

Izolacija in tople klimatske razmere 1. V moji deželi ni potrebno izolirati hiš, saj pri nas nikoli ni mrzlo. napačno Pogosta zmotna prepričanja o izolaciji 57 Zakaj sploh potrebujemo izolacijo? Kljub temu..., izolacija se še kako izplača... V mnogih državah je poraba energije v poletnem času višja kot v zimskem (hlajenje je namreč energetsko zahtevnejše in dražje, kot ogrevanje). Toplotna izolacija zaščiti objekt pred mrazom in vročino. Primer: Pri enostanovanjski hiši v Sevilli, ki je bila brez izolacije in smo naknadno izolirali streho in fasado, smo zato prihranili 75% energije, ki je bila prej potrebna za hlajenje, da lahko objekt vzdržujemo na temperaturi 25 stopinj Celzija. Izolacija nas torej ščiti tudi pred pregrevanjem v poletnem času. * Vir: Ecofys VIII

58 Žepni priročnik o izolacijah

Izolirajte svojo hišo, prihranite denar in pomagajte okolju! Samo z izoliranjem strehe vaše hiše s stekleno volno, lahko letno prihranite do 550 litrov kurilnega olja! Ta energetski prihranek pa poleg tega za okolje predstavlja eno tono prihranjenih izpustov CO v življenjski dobi strehe! 2

Ste lastnik hiše Zakaj sploh potrebujemo izolacijo? Kaj je izolacija? Ali ste vedeli da...? Vam izolacija pomaga: prihraniti vaš denar in istočasno varovati naše okolje in planet

Vsebina 2.1 Namen poglavja 2.2 Osnovna načela izoliranja objektov 2.3 Izolacija: kontekst in tipi izolacije 2.4 Uporaba v gradbeništvu 2.5 Označevanje s CE oznako Kaj je izolacija?

62 Žepni priročnik o izolacijah Namen poglavja Osnove izolacije V tem delu boste spoznali ključna načela...toplotne izolacije Prenos toplote Toplotna izolacija Toplotna prevodnost Toplotna upornost Toplotna prehodnost zvočne izolacije Absorpcija zvoka Zvočna izolacija Prehajanje zvoka in požarne lastnosti izolacijskih materialov Odzivnost na ogenj Ognjeodpornost

Osnovna načela izoliranja objektov 63 Osnovna načela izoliranja objektov Prenos toplote Prenos toplote je prenos toplotne energije iz toplejšega na hladnejše telo. Prenos toplote se v praksi izvaja na naslednje načine: Prevajanje prenos toplote skozi trde / tekoče materiale z direktno povezavo njihovih delcev. Ta proces izenači njihovo temperaturo. Prenos toplote preko trdnih materialov, ki ne prepuščajo žarčenja, se odvija le s prevajanjem toplote. Odboj prenos toplote skozi premikajoče tekočine (tekočine in plini). Dogaja se s premikanjem delcev med območji z različnimi temperaturami. Primeri: ogrevanje posode z vodo na plamenu, vroč zrak v prostoru se dviga, ohlaja in nato pada. Vroče Pretok toplote Mrzlo L Prerez območja = A Hladilno navitje Kaj je izolacija? Sevanje prenos toplote s pomočjo elektromagnetnih valov ali premikanjem osnovnih atomskih delcev Zemlja R Sonce Primeri: Sonce, ki prenaša svojo toploto z elektromagnetnimi valovi; enak princip prenosa toplote uporabljamo v mikrovalovnih pečicah.

64 Žepni priročnik o izolacijah Prenos toplote in toplotna izolacija [1/2] Toplotna izolacija = zmanjšanje prenosa toplote. Običajni izolacijski materiali delujejo na principu ulovitve zraka, kar zmanjša odbojno in prevodno funkcijo prenosa toplote*. To zmanjšanje je odvisno od: Stopnje do katere smo odstranili pretok zraka (velike celice ujetega zraka imajo svoje interne odbojne tokove, zato so primernejše manjše zračne celice). Prisotnosti kar najmanj trdnega materiala, ki obkroža ujeti zrak (velike količine zraka so boljše, saj to zmanjšuje toplotne mostove v materialu). Zato imajo vsi učinkoviti izolacijski materiali majhno gostoto. * Radiacijskim (sevalnim) prenosom se izognemo z odbijanjem na celičnem nivoju.

Osnovna načela izoliranja objektov 65 Prenos toplote in toplotna izolacija [2/2] Stopnja, do katere so lastnosti nekega materiala primerne za uporabo v izolaciji: Stabilnost pri delovnih temperaturah. Mehanske lastnosti (npr. tlačna odpornost, stisljivost). Življenjska doba (zaradi toplotnega stresa, vodoodpornosti ali odpornosti na mikrobiološko razgradnjo). Splošni izolacijski materiali so vlaknasti (npr. steklena volna), celičasti (npr. plastične pene), ali zrnati (npr. perlit) Kaj je izolacija? Vlaknena struktura steklene volne Celična struktura XPS Zrnata struktura perlita

66 Žepni priročnik o izolacijah Kako merimo prenos toplote? Toplotna prevodnost / Vrednost Lambda Izračun prenosa toplote je zelo zapleten, zato za njegov izračun uporabimo toplotno prevodnost materialov. Toplotna prevodnost je sposobnost materiala, da prevaja toploto. Toplotno prevodnost merimo kot količino toplote v W na uro, ki preide skozi 1 meter debelo plast s površino 1 m 2, kadar je razlika v temperaturi na obeh straneh materiala ena stopinja Kelvina. To lastnost predstavljamo z grško črko λ (lambda) in jo lahko izračunamo z uporabo naslednje formule: W/mK Kjer je: W = količina toplote na uro. m = debelina. K = razlika v temperaturi merjena v stopinjah Kelvina enota Kelvin: je enota temperature na osnovi Celzijeve lestvice, ki se pričenja pri absolutni ničli (-273,15 º C) najnižja možna temperatura; K = C + 273.15 Nižja kot je vrednost λ, boljša je kvaliteta izolacijskega materiala.

Osnovna načela izoliranja zgradb 67 Kako lahko interpretiramo vrednost lambda? Če želimo razumeti pomen razpona vrednosti lambda pri različnih materialih, bo najbolje, da si ogledamo naslednjo tabelo: Material Lambda Jeklo (ogljik) 36-54 Armirani beton (beton/kamen 1.70-1.80 2400 kg/m 3 ) Splošni Stena iz klinkerja 1.05-1.15 gradbeni materiali Silikatna stena 1.00-1.10 Steklo 0.8-1.10 Beton (ekspandirana glina 1400 kg/m 3 ) 0.72-.0.80 Voda 0.6 Penjeno steklo 0.05-0.07 Steklena volna 0.030-0.045 Kamena volna 0.032-0.045 Izolacijski materiali EPS 0.032-0.045 XPS 0.029-0.040 PUR/PIR 0.022-0.035 Aerogeli 0.003-0.010 Zrak Zrak 0.026 Kaj je izolacija? Vrednost lambda pri tipičnih izolacijskih materialih je okrog λ = 0.03-0.06 W/m K.

68 Žepni priročnik o izolacijah Omejitev prenosa toplote v materialih: toplotna upornost Toplotna upornost je sposobnost materiala, da se upre pretoku toplote skozi sebe. Toplotno upornost običajno označujemo kot vrednost R. R-vrednost je odvisna od materialove vrednosti lambda in njegove debeline. R-vrednost lahko izračunamo po naslednji formuli: R = d / λ [m 2 K/W] kjer je: d= debelina materiala (v metrih) Ker je R=d/λ, bo večja debelina in/ali manjša vrednost lambda rezultirala v večji vrednosti R. Večja kot je vrednost R, boljša je izolacija!

Osnovna načela izoliranja objektov 69 Omejevanje prenosa toplote v delih zgradb: toplotna prehodnost Toplotna prehodnost: U - vrednost Koeficient prehodnosti toplote predstavlja količino toplote, ki preide skozi komponento zgradbe (npr. zunanjo steno) zaradi temperaturnih razlik na obeh straneh te komponente. U-vrednost lahko izračunamo po formuli: U = 1/R T [W/m 2 K] kjer je: Kaj je izolacija? R T predstavlja R vrednost, ki jo dobimo s seštevkom posameznih R vrednosti vseh elementov komponente. Nižja kot je U-vrednost, boljša je izolacija!

70 Žepni priročnik o izolacijah Toplotna prehodnost / U-vrednost Zahteve oziroma priporočila za U-vrednosti se lahko razlikujejo, v odvisnosti od tipa zgradbe, njegove starosti, itd. Iz tega razloga so podane le vrednosti "visoko" in "nizko" za posamezno komponento (stena, streha in tla). Te predstavljajo ekstreme podanih U-vrednosti. Obstoječe zahteve za U-vrednost [W/m 2 K] Stena Streha Tla Mesto Država nizko visoko nizko visoko nizko visoko Bruselj BE 0.6 0.6 0.4 0.4 0.9 1.2 Praga CZ 0.3 0.38 0.24 0.3 0.3 0.45 Berlin DE 0.3 0.3 0.2 0.2 0.4 0.4 Kopenhagen DK 0.2 0.4 0.15 0.25 0.12 0.3 Madrid ES 0.66 0.66 0.38 0.38 0.66 0.66 Pariz FR 0.36 0.36 0.2 0.2 0.27 0.27 Atene GR 0.7 0.7 0.5 0.5 1.9 1.9 Budimpešta HU 0.45 0.45 0.25 0.25 0.5 0.5 Dublin IR 0.27 0.37 0.16 0.25 0.25 0.37 Rim IT 0.5 0.5 0.46 0.46 0.46 0.46 Amsterdam NL 0.37 0.37 0.37 0.37 0.37 0.37 Varšava PL 0.3 0.5 0.3 0.3 0.6 0.6 Lizbona PT 0.5 0.7 0.4 0.5 - - Stockholm SE 0.18 0.18 0.13 0.13 0.15 0.15 London UK 0.25 0.35 0.13 0.2 0.2 0.25 Vir: EURIMA, informacija iz aprila 2007

Osnovna načela izolacije objektov 71 Toplotni mostovi Toplotni most se ustvari, kadar pridejo v stik materiali, ki so slabi izolatorji (npr. zunanji zrak, opečna stena in beton), in s tem omogočijo toploti pretok skozi ustvarjeno pot. Tipični učinki toplotnih mostov so: Zmanjšane temperature površine v notranjosti objekta; v najslabših primerih se to odraža tudi v visoki vlažnosti delov konstrukcije Znatno povečane toplotne izgube. Toplotne izgube Kaj je izolacija? Kako se lahko izognemo toplotnim mostovom? To izvedemo z vgraditvijo dodatne izolacijske komponente, da s tem ustvarimo toplotno zaporo. Ključna mesta, kjer je treba upoštevati pravila za izogibanje toplotnim mostovom Izolacijski ovoj Zrakotesni ovoj

72 Žepni priročnik o izolacijah Povzetek: glavni toplotni parametri Naziv Simbol Zaključek Toplotna Lambda prevodnost vrednost λ Toplotna R-vrednost upornost Toplotna U-vrednost prehodnost Nižja, kot je λ vrednost, boljša je izolacijska kvaliteta materiala Višja, kot je R vrednost, boljša je izolacija Nižja, kot je U vrednost, boljša je izolacija

Osnovna načela izoliranja objektov 73 Povzetek: Toplotna izolacija Prenos toplote je prenos toplote s toplejšega na hladnejše telo. Obstajajo trije načini prenosa toplote: prevajanje, odboj in sevanje. Toplotna izolacija temelji na izogibanju prenosu toplote po principu ujetja zraka za zmanjšanje odbojnih, prevodnih in sevalnih zmožnosti prenosa toplote. Toplotna prevodnost (λ) je sposobnost snovi za prevajanje toplote. Nižja, kot je λ vrednost, boljša je izolacijska kvaliteta materiala. Kaj je izolacija? Toplotna upornost (R-vrednost) je sposobnost snovi, da se upre pretoku toplote skozi sebe. Odvisna je od debeline in λ vrednosti. Višja, kot je R vrednost, boljša je izolacija. Toplotna prehodnost (U-vrednost): količina toplote, ki gre skozi komponento zgradbe (npr. zunanjo steno) zaradi temperaturnih razlik na obeh straneh. Povezana je z R-vrednostjo. Nižja, kot je U vrednost, boljša je izolacija. Toplotni most: je prehod, ki se ustvari, kadar pridejo v stik snovi, ki so slabi izolatorji (npr. zunanji zrak, opečna stena in beton) in s tem omogočijo pretok toplote. Toplotnim mostovom se lahko izognemo le z dodatnimi izolacijskimi ukrepi.

74 Žepni priročnik o izolacijah Namen poglavja Osnove izolacije V tem delu boste spoznali ključna načela...toplotne izolacije Prenos toplote Toplotna izolacija Toplotna prevodnost Toplotna upornost Toplotna prehodnost zvočne izolacije Absorpcija zvoka Zvočna izolacija Prehajanje zvoka in požarne lastnosti izolacijskih materialov Odzivnost na ogenj Ognjeodpornost

Osnovna načela izoliranja objektov 75 Osnove zvočne izolacije: zaščita pred hrupom Onesnaženje s hrupom v zgradbah je odvisno od prisotnosti virov motečega hrupa. Motnje lahko povzročajo: Zunanji viri (recimo promet), Notranji viri (npr. aktivnosti v drugi sobi, storitvene dejavnosti, itd.) Gledano s področja zaščite pred hrupom, v zgradbah obstajata dva tipa prostorov: Prostori, ki oddajajo hrup ali hrupna okolja (npr. kuhinja, dnevna soba, glasbena soba, itd.) Kaj je izolacija? Prostori, ki sprejemajo hrup ali počivalna okolja (npr. spalnice, itd.) HRUP LETAL VIBRACIJE IN HRUP RASTLINJAKA HRUP VREMENA IN DEŽJA HRUP VENTILACIJSKIH CEVI HRUPNI HODNIKI VSTOP IN IZSTOP HRUPA SKOZI CEVI HRUP SKOZI STENE IN VRATA VIBRACIJE IN HRUP PROMETA HRUP OTROŠKEGA IGRIŠČA HRUP SKOZI ODPRTA OKNA HRUP VENTILACIJE HRUP VODO- VODA

76 Žepni priročnik o izolacijah Nivo hrupa in udobje Tabela nivojev hrupa L s pritiski ter intenzivnostjo zvoka Primer Nivo zvočnega Zvočni tlak p Intenzivnost zvoka I tlaka L p dbspl N/m 2 = Pa W/m 2 Reaktivno letalo, na 50 m 140 200 100 Prag bolečine 130 63.2 10 Prag neudobja 120 20 1 Motorna žaga, na 1 m razdalje 110 6.3 0.1 Disko, 1 m od zvočnikov 100 2 0.01 Dieselski kamion, na 10 m 90 0.63 0.001 pločnik prometne ceste, na 5 m 80 0.2 0.0001 Sesalec na razdalji 1m 70 0.063 0.00001 Pogovor, na razdalji 1 m 60 0.02 0.000001 Povprečno domovanje 50 0.0063 0.0000001 Tiha knjižnica 40 0.002 0.00000001 Tišina splanice v noči 30 0.00063 0.000000001 Ozadje v TV studiu 20 0.0002 0.0000000001 Šelestenje lista 10 0.000063 0.00000000001 Prag slišnosti 0 0.00002 0.000000000001

Osnovna načela izolacije objektov 77 Nivo zvočnega tlaka (SPL) ali nivo zvoka Lp je logaritmična meritev rms(*) zvočnega tlaka zvoka glede na referenčno vrednost. Merimo ga v decibelih (db). Decibeli (db): meritev nivoja zvočnega tlaka v decibelih, kjer je 0 dbspl referenca za prag slišnosti. Zvočni tlak je odstopanje tlaka od tlaka lokalnega okolja, ki ga ustvari zvočni val. Enota za zvočni tlak je paskal (simbol Pa). Kalibracijo pogosto izvajamo tako, da je 1 paskal enak 94 dbspl. Intenziteta zvoka je akustična ali zvočna moč v (W) na enoto 2 območja. SI-enota za intenzivnost zvoka. je W/m. Zvočna moč je stopnja energije - energije zvoka na enoto časa (enote (J/s, W in SI) prihajajoča iz zvočnega vira. Lestvica db je logaritemska; človeško uho zaznava zmanjšanje zvoka za 10dB kot polovično zmanjšanje hrupa - torej se nam hrup 40 db subjektivno zdi le pol tako močan kot hrup pri 50 db. Kaj je izolacija? Opomba: RMS ali povprečje kvadrata (root mean square, okrajšano kot RMS ali rms), je statistična meritev magnitude spreminjajočih količin. To nam pride še posebej prav kadar so nihanja pozitivna in negativna, npr. pri zvočnih valovih.

78 Žepni priročnik o izolacijah Širjenje zvoka V odnosu na zvok v zgradbah obstajata dva tipa širjenja zvoka: Zvok, ki se prenaša po zraku: nanaša se na širjenje zvoka, ki ga povzroča struktura, ki vibrira pod vplivom zraka: govor ljudi, glasba, itd. Ta vključuje tudi prenašanje v sosednje prostore in odboje (odbijanje zvoka) v istem prostoru. zvok, ki se prenaša po zraku Zvok udarca: dogaja se kadar je vir zvoka dinamična sila, ki deluje direktno na konstrukcijo: padli predmeti, premikanje stolov, sprehajanje oseb v nadstropjih, sanitarna oprema, pritrjena na zidove in tla, zvočniki pritrjeni na stene, ipd. zvok udarca

Osnovna načela izolacije objekta 79 Osnove zvočne izolacije: absorpcija zvoka Absorpcija: Ko zvočni val zadane ob površino prostora, se bo del tega zvoka odbil. Preostanek bo absorbirala površina. Akustična absorpcija je sposobnost materiala da zmanjša (absorbira) akustično energijo (zvok) in njegov prenos na druge površine. Akustične parametre nekega prostora (to je nivo zvoka, odbojni čas) lahko izboljšamo, če uporabimo akustično absorpcijske materiale. To je pomembno pri spuščenih stropovih, plavajočih tleh, stenah in kinodvoranah, avditorijih, snemalnih studjih, itd. Kaj je izolacija?

80 Žepni priročnik o izolacijah Akustična uravnava prostora Izboljšanje kvalitete slišnosti. Zmanjšanje nivoja hrupa v hrupnih prostorih. Odbiti zvok Absorbirani zvok Akustično-absorpcijski koeficient = α Sabine α = absorbirana energija obstoječa energija if α = 0 brez absorpcije α = 1 popolna absorpcija

Osnovna načela izolacije zgradb 81 Zmožnost absorpcije zvoka pri materialih iz steklene volne je odvisna od različnih parametrov frekvence gostote eventualne zunanje lupine (kaširane obloge) napolnjenosti kompaktnosti (ali gostote) Primer akustično absorpcijske krivulje 1.2 Kaj je izolacija? 1 Koeficient 0.8 0.6 0.4 0.2 0 100 125 160 200 250 315 400 500 630 800 1000 1250 1600 2000 2500 3150 4000 5000 Frekvenca v Hz Akustično absorpcijo uporabljamo za uravnavo odbojnega časa zvoka v prostoru (in ne za zvočno izolacijo med prostori).

82 Žepni priročnik o izolacijah Dinamična togost in upor zračnemu toku Sposobnost materiala za zvočno izolacijo določata dve latnosti: dinamična togost in upor zračnemu toku. Dinamična togost: ta karakteristika se nanaša na sposobnost materiala, da prenaša zvočne valove [s =EqyN/d) in MN/m 3 ]. Povezana je z elastičnostjo materiala, zato so gostejši (ali bolj togi) materiali boljši prevodniki zvoka (npr. če potrkamo na lesena vrata, se to sliši precej glasneje, kot če potrkamo na panel iz steklene volne). Upor zračnemu toku: Upor zračnemu toku [v KPa s/m 2 ] nam kaže, kako absorptiven je material in sicer z meritvijo, koliko zraka lahko steče skozi nek material pri danem pretoku zraka. Povezan je s poroznostjo ali odprtostjo celic in gostoto. Lahka steklena volna v rolah ima idealne lastnosti * >5 KPa s/m 2 Na splošno pa debelejša izolacija pomeni boljše zvočno-izolativne lastnosti. Opomba: Pri idealni izolaciji bi ta vrednost morala biti med 5 in 10 KPa s/m2. Povečevanje kompaktnosti nad potrebno mejo, da dosežemo rs vrednosti, višje kot 5 kpa.s / m2, ne izboljšuje izolativnih lastnosti dvolistne konstrukcije. Pri vrednostih nad 10 KPa s/m2 pa se prenos zvoka vrši, kot da bi šlo za trdo telo (preveč gosto), v primerih z vrednostmi pod 5 KPa s/m2, pa ima material premalo absorpcijskih lastnosti.

Osnovni principi izolacije objektov 83 Akustična izolacija: načelo masa-vzmet-masa Zvočna izolacija v zgradbi je razlika v zvočnem tlaku med enim prostorom (oddajnikom) in sosednjim prostorom (sprejemnikom). V moderni arhitekturi to najlažje dosežemo z uporabo načela masa-vzmet-masa, kjer je elastičen material nameščen med dva trdna materiala, kar oslabi zvočne vibracije in s tem prenos zvoka med dvemi prostori. Na oslabitev zvočnega prenosa (ali indeks redukcije zvoka) vplivajo številni faktorji zgradbe, najpomembnejši med njimi so: Kaj je izolacija? Tip prečnih nosilcev, ki jih uporabljamo pri gradnji Količina in tip mineralne volne v sami konstrukciji Pazljivo delo in posvečanje detaljem

84 Žepni priročnik o izolacijah Osnove zvočne izolacije: zvočni mostovi Zvočni most: je akustična prevodnost skozi izvotlino, luknjo ali trden spoj. V votlini brez mase se proizvaja zvok (denimo pri kitari). Če želimo v zgradbi doseči dobro zvočno izolacijo, moramo preprečiti vse nezaželjene prenose zvoka. Prenos zvoka se lahko zgodi na dva načina: Puščanje: prenos zvoka skozi prezračevalne kanale, skupne inštalacijske cevi TV napeljav, električnih inštalacij, itd. Temu se lahko izognemo z dobrim načrtovanjem in izvedbo. Bočni prenos: je način prenosa zvoka med dvema prostoroma, ki se lahko dogaja preko vmesnega bočnega elementa, kot je recimo zunanja stena ali strop. Temu se lahko ognemo s pravilno inštalacijo in upoštevanjem navodil proizvajalca.

Osnovna načela izolacije objektov 85 Povzetek: Zvočna izolacija [1] Lastnosti, ki določajo sposobnost materiala za zvočno izolacijo: Dinamična togost: ta lastnost se nanaša na sposobnost materiala, da prenaša zvočne valove. Povezana je z elastičnostjo materiala. Upor zračnemu toku: Upor zračnemu toku pove, kako absorptiven je material z ocenitvijo, koliko zraka lahko preide skozenj ob danem zračnem pretoku. Povezan je s poroznostjo odprtih celic in debelino. Debelejša kot je izolacija, boljše so njene zvočno izolativne lastnosti. Kaj je izolacija?

86 Žepni priročnik o izolacijah Povzetek: Zvočna izolacija [2] Zvočna izolacija v zgradbi je razlika v zvočnem tlaku med enim prostorom (oddajnikom) in sosednjim prostorom (sprejemnikom). Masa-vzmet-masa je načelo, po katerem namestimo elastičen material med dva trdna materiala in tako oslabimo zvočne vibracije, s tem pa prenos zvoka med dvema prostoroma. Akustični mostovi so mesta zvočne prevodnosti skozi izvotline, luknje ali kakršnekoli trdne spoje. Votlina brez mase proizvaja zvok. Obstata dva tipa nezaželjenega prenosa zvoka: Puščanje: prenos zvoka skozi ventilacijske kanale, inštalacijske cevi, itd. Bočni prenos: prenos zvoka med dvema prostoroma, ki se izvaja preko vmesnega bočnega gradbenega elementa, kot je, denimo, zunanja stena ali strop.

Osnovna načela izolacije objektov 87 Namen poglavja Osnove izolacije Po tem delu boste spoznali ključna načela toplotne izolacije... Prenos toplote Toplotna izolacija Toplotna prevodnost Toplotna upornost Toplotna prehodnost Kaj je izolacija? zvočne izolacije Absorpcija zvoka Zvočna izolacija Prehajanje zvoka in požarne lastnosti izolacijskih materialov Odzivnost na ogenj Ognjeodpornost

88 Žepni priročnik o izolacijah Ogenj: definicija Ogenj je kemijska reakcija, ki vključuje hitro oksidacijo ali gorenje goriva. Ogenj se pojavi le, kadar so v pravilnih pogojih in razmerju prisotni trije elementi. Gorenje se prične, kadar bodisi gorljiv in/ali vnetljiv material ob primerni količini kisika ali drugega oksidanta izpostavimo zadostni vročini. Te lastnosti na splošno imenujemo požarni trikotnik. Gorivo: katerikoli vnetljivi material - bodisi trden, tekoč ali uplinjen. Toplota: energija, ki je potrebna, da poveča temperaturo goriva do točke vžiga. Kisik: Zrak, ki ga dihamo, vsebuje približno 21 % kisika. Ogenj za gorenje potrebuje le približno 16 % kisika v zraku. Skica: Požarni trikotnik

Osnovna načela izolacije objektov 89 Razlika med gorenjem in topljenjem Gorenje je oksidacijski proces izgorevanja, kar pomeni da gorivo (karkoli pač gori) in kisik (običajno iz ozračja) reagirata in se spremenita v produkta oksidacije, toploto in svetlobo. Topljenje je proces, ki povzroči, da se neka snov spremeni iz trdne v tekočo snov. Interna energija trdne snovi se poveča (običajno z uporabo toplote) na specifično temperaturo (ki jo imenujemo tališče), pri kateri se ob tlaku ene atmosfere (tlak) spremeni v tekoče stanje. Tališče kristalne trdne snovi je temperaturno območje, pri katerem se le-ta spremeni iz trdnega v tekoče stanje. Kaj je izolacija? Primeri: 1,535ºC - tališče železa, 1,510ºC - tališče običajnega gradbenega jekla. Gorenje je kemična reakcija, ki spreminja sestavo materiala, medtem ko sprememba agregatnega stanja, kot je denimo topljenje, nikoli ne spremeni sestave materiala. Tališče je v večini primerov uporabe izolacije v gradbeništvu nepomembna protipožarna lastnost, kjer je pomembna predvsem odpornost neke gradbene komponente na ogenj, ne pa tudi njena odzivnost na ogenj.

90 Žepni priročnik o izolacijah Požarne lastnosti izolacijskih materialov: Odzivnost na ogenj definiticija Odzivnost na ogenj je lastnost materiala, ki se uporablja, kadar želimo opisati, kako se material odziva, kadar ga izpostavimo ognju. To lastnost merimo s standardiziranimi testi, s katerimi ocenjujemo odzivnost materialov na ogenj po naslednjih elementih: stopnja sproščanja vročine, stopnja širitve plamena, stopnja nastajanja dima, toksičnih plinov in stopnja nastajanja gorečih kapljic / delcev Te parametre preverimo bodisi s testom negorljivosti, testom gorenja enega materiala ali testom vnetljivosti. Uporaba tega ali onega testa je odvisna od klasifikacije materiala v skladu s poenotenim sistemom testiranja (Evropski požarni razredi).

Osnovna načela izoliranja zgradb 91 Požarne lastnosti izolacijskih materialov: Odzivnost na ogenj Evropski požarni razredi [1/3] Gradbene materiale delimo v razrede v odvisnosti od tega, kako na njih vpliva vžig plamena, širitev ognja in nastanek dima. Razred Opis Požarni Toplotni scenarij udar Primer materiala A1 A2 B Ne prispeva k Močan požar v Vsaj 60 kw/m 2 ognju prostoru Ne prispeva k Močan požar v Vsaj 60 kw/m ognju prostoru Zelo malo prispeva k ognju Proizvodi iz stekla in steklene volne, naravnega kamna in kamene volne, betona, opek, keramike, jekla in številnih ostalih kovinskih materialov. 2 Materiali, podobni tistim v razredu A1, ki imajo tudi majhno vsebnost organskih snovi. Majhen požar 40 KW/m 2 na Mavčne plošče z različnimi v prostoru območju (tankimi) površinskimi oblogami. Kaj je izolacija? C Zelo malo prispeva k ognju Majhen požar 40 kw/m 2 na v prostoru območju Fenolne pene in mavčne plošče z različnimi površinskimi oblogami (debelejšimi kot v razredu B). D E F Znatno Le gorenje 40 kw/m 2 Lesni izdelki z debelino manjšo, kot prispeva k na 10 mm in gostoto, manjšo kot ognju ognja v prostoru območju 400 Kg/m 3 (odvisno od namena). Znaten Majhen udar Višina plamena Vlaknene plošče z nizko gostoto, prispevek plamena 20 mm. plastični izolacijski materiali. Ni zahtev po Nepreizkušeni materiali (ni zahtev po požarnih last. kakršnihkoli protipožarnih lastnostih)

92 Žepni priročnik o izolacijah Požarne lastnosti izolacijskih materialov: Odzivnost na ogenj Evropski požarni razredi [2/3] Dim in padajoče kapljice: V sistemu evropske požarne klasifikacije se izolacijski proizvodi uvrstijo v enega od sedmih razredov po odzivnosti na ogenj. Podatek o dimu in sproščanju padajočih kapljic je dodan v pripisu (npr. A2 s1 d0). Evropski razredi A1 A2 B C D E F Dim Padajoče kapljice s1 s2 s3 Sproščanje dima Malo ali nič dima Precej dima Znatne količine dima d0 d1 d2 Nivo sproščanja padajočih delcev/kapljic Brez Nekaj Znatno

Osnovna načela izolacije objektov 93 Požarne lastnosti izolacijskih materialov: Odzivnost na ogenj Evropski požarni razredi [3/3] Energetski prispevek k ognju A-B-C-D-E-F Sproščanje dima s1, s2, s3 Padajoče kapljice d0-d1-d2 A1 Nevnetljivo Test ni potreben Test ni potreben A2 Nevnetljivo s1 Malo ali nič d0 V 10 minutah Daljša izpostavljenost manjšemu dima ni kapljic plamenu; objekt se ne vname z omejitvijo trajanja B izpostavljenosti plamenu. Daljša izpostavljenost manjšemu plamenu; objekt se kapljic prej kot s2 Precej d1 Nekaj gorečih C ne vname z omejitvijo trajanja izpostavljenosti v 10 sekundah plamenu. Prenaša kratko izpostavljenost manjšim plamenom z D omejitvijo trajanja izpostavljenosti s3 Znatno d2 Znatno plamenu in gorenju. Kaj je izolacija? Kratka izpostavljenost ognju E z omejitvijo izpostavljenosti E Ni testa E Ni podatka plamenu ali d2 F Ni podanih lastnosti Evropski požarni razredi A2, B, C in D se dopolnijo še z označbo sproščanja dima in padajočih gorečih delcev - kapljic. Evropski razred E ima lahko dodatno pripisan pojav d2.

94 Žepni priročnik o izolacijah Požarne lastnosti izolacijskih materialov: Odzivnost na ogenj materiali URSA Steklena volna XPS Evropski požarni razred A1 & A2s1d0 Evropski požarni razred E Steklena volna lahko dosega najvišji možen evropski požarni razred: A (A1 & A2 s1 d0); XPS je klasificiran v razredu E

Osnovna načela izolacije objektov 95 Požarne lastnosti izolacijskih materialov: Odzivnost na ogenj kamena volna in EPS Kamena volna Evropski požarni razred A1 EPS Evropski požarni razred E Kaj je izolacija? Kamena volna lahko doseže požarni razred A, EPS pa je klasi- ficiran v evropskih razredih E in F

96 Žepni priročnik o izolacijah Požarne lastnosti gradbenih materialov: Ognjeodpornost Ognjeodpornost je karakteristika gradbenih materialov. Tipična oznaka za ognjeodpornost je REI razred R - Zmožnost obremenitve. To je minimalni čas (npr. 30 min), v katerem lahko konstrukcija zdrži določeno požarno obremenitev. E Integriteta - je minimalni čas (nap. 30 min), v katerm konstrukcija preprečuje prehod požara. I - Izolacija to je minimalni čas, ki ga potrebuje hladna stran konstrukcije, da doseže določeno temperaturo, običajno 140 C. REI faktor se meri in podaja v minutah: 15, 30, 45, 60, 90, 120, 180, 240. Požarni razred gradbenega materiala (npr. suhomontažne konstrukcije), ni odvisen od tipa uporabljene mineralne volne, ampak od števila mavčnih plošč in natančnosti izdelave. pri stekleni in kameni volni ni nikakršnih razlik pri ognjeodpornosti. Za enake sisteme - običajne gradbene elemente - imata oba izolacijska materiala enak faktor REI. Gradbene komponente, ki uporabljajo mineralno volno, imajo visoke faktorje REI npr. REI 120 Tako steklena kot mineralna volna lahko pri teh komponentah dosegata enak REI.

Izolacija: kontekst in tipi izolacije 97 Izolacija: kontekst in tipi izolacije Izolacija: kontekst in tipi izolacije: namen poglavja V tem delu boste spoznali... konkurenčne prednosti izolacije v kontekstu energetske učinkovitosti Direktive o gradbeništvu... kot tudi različne kategorije izolacijskih materialov Mineralna volna Plastične pene ostalo Kaj je izolacija? in materiale v: stekleni volni, kameni volni XPS, EPS, PUR/PIR Perlitu, vermikulitu, penjenem steklu, itd

98 Žepni priročnik o izolacijah Konkurenčne prednosti izolacije: energetska učinkovitost zgradb 40% vsega evropskega povpraševanja po energiji je porabljeno v zgradbah. Kaj izgubljamo brez izolacije Vrzeli okrog vrat 15 % Streha 25% V okviru sedanje evropske zakonodaje obstajajo različne možnosti za izboljšanje splošne energetske učinkovitosti zgradb (Direktiva o energetski učinkovitosti zgradb). Neodvisne raziskave kažejo, da je izolacija najcenejši način za izboljšanje energetske učinkovitosti naših zgradb. Stene 35% Tla 15% Okna 10% Vir: Ecofys, 2005

Izolacija: kontekst in tipi izolacije 99 Trg energije Ponudba Povpraševanje Neobnovljivi viri (92%) Transport (32%) Obnovljivi viri (8%) Industrija (28%) Zgradbe (40%) Kaj je izolacija? Energetska učinkovitost zgradb Okna Osvetlitev Ogrevanje in hlajenje Senčenje Izolacija Mineralna volna Plastične pene Ostalo Vir: Mednarodna agencija za energijo. Uprava za energetsko informiranje

100 Žepni priročnik o izolacijah Konkurenčno okolje: Nove tehnologije oken Okna, ki jih vgrajujejo v sodobne stavbe, morajo zaradi novih zahtev izdelovati tako, da dosegajo nižje U-vrednosti v celotnem področju, vključno z okvirjem. Taka okna običajno vsebujejo trislojno izolirano zasteklitev (z dobrim koeficientom izkoristka sončne energije), polnjena so z argonskim ali kriptonovim plinom, z zračnimi tesnili in posebej razvitimi okvirji, ki preprečujejo toplotne mostove. Energetsko učinkovitost obstoječih oken lahko izboljšamo z: Dodajanjem tretjega stekla (zmanjšuje prehod zraka in prenos toplote) Tesnjenjem (Zmanjšuje prehajanje zraka okrog oken) Uporabo okenskih premazov (Zmanjšuje izgube in/ali toplotni izkoristek)

Izolacija: kontekst in tipi izolacije 101 Konkurenčno okolje: HVAC (ogrevanje, prezračevanje in klimatizacija) Ogrevanje z vodo je mnoga leta predstavljalo standarden način ogrevanja objektov, danes pa postajajo bolj priljubljeni sistemi ogrevanja s prisilnim zrakom. Najbolj učinkovit način ogrevanja danes predstavlja geotermalno ogrevanje. V sistemih ogrevanja z vodo termostati upravljajo mešalne ventile. V sistemih ogrevanja s prisilnim zrakom pa termostati upravljajo sekcijske zapore v ventilacijskem sistemu in selektivno blokirajo pretok zraka. POVRATNI ZRAČNI VOD Kaj je izolacija? GLAVNI VOD TLAČNA POSODA KURIŠČE ZRAČNI FILTER VENTILATOR Energetsko učinkovitost v sistemih centralnega ogrevanja ali hlajenja lahko še bolj izboljšamo z namestitvijo conskega ogrevanja in hlajenja, ki ga regulira več termostatov.

102 Žepni priročnik o izolacijah Konkurenčno okolje: Osvetljevanje in električne naprave Uporaba naprav za osvetljevanje in drugih električnih naprav (kot so pisarniška oprema, gospodinjski aparati, itd.) enako kot pri ogrevanju in hlajenju predstavlja znatno in naraščajočo porabo energije v zgradbah. Energijsko varčne žarnice: porabijo do 80% manj elektrike, kot standardna žarnica, pa vendar proizvedejo enako količino toplote. Kompaktne flourescentne svetilke (CFL) svetlobne diode (LED): porabijo manj energije, kot so jo potrebovale standardne električne žarnice za enako količino svetlobe in imajo 6 do 10 krat daljšo življenjsko dobo. 4w Pri zadnji generaciji hladilnikov se uvaja energijski razred A+, v katerem so naprave, ki porabijo znatno manj energije.

Izolacija: kontekst in tipi izolacije 103 Konkurenčno okolje: ostale alternative Sistemi senčenja (zasenčevalne stene) se uporabljajo za zmanjševanje ali povečevanje toplotnih prispevkov direktnega solarnega sevanja in s tem zmanjšujejo potrebe po ogrevanju in hlajenju. Domotics je način uporabe računalniške in robotske tehnologije za krmiljenje gospodinjskih naprav. Kaj je izolacija?

104 Žepni priročnik o izolacijah Izolacija Izolacija zgradbe ščiti notranji ovoj zgradbe in njene notranje elemente pred toplotnimi iz zvočnimi izgubami. Izolacija ima največji potencial za zmanjševanje energetske odvisnosti in izpustov CO 2. Energija, ki jo prihranimo z uporabo izolacije, daleč presega količino energije, ki jo porabimo za njeno izdelavo in namestitev.

Izolacija: kontekst in tipi izolacije 105 Mineralna volna Mineralna volna je anorganska snov, ki se uporablja predvsem za izolacijo. Beseda mineralna volna pomeni vlakna, narejena iz mineralov. Obe, steklena in kamena volna torej spadata k mineralnim volnam. Izjemne lastnosti proizvodov iz mineralne volne omogočajo enkratno kombinacijo toplotne in zvočne izolacije, združene z izrednimi protipožarnimi lastnostmi. Kaj je izolacija?

106 Žepni priročnik o izolacijah Steklena volna predstavitev materiala Steklena volna je mineralna volna: Narejena je iz milijonov steklenih vlaken, ki so med seboj zvezana z vezivom. Zračni žepki, ujeti v vlaknih preprečujejo prenos toplote. Detajl strukture vlaken steklene volne Stekleno volno proizvajamo s fibrizacijo: Proizvodnja steklene volne se prične s tem, da kremenčev pesek, reciklirano steklo in potrebne aditive v peči stopimo v stekleno talino. Nato v fibrizacijskem procesu z veliko hitrostjo razdelimo staljeno steklo v milijone vlaken, ki jih nato poškropimo z raztopino veziva in formiramo na tekočem traku. Tak polizdelek nato na traku transportiramo skozi sušilno pečico in zatem razrežemo v željene dimenzije. V nekaterih primerih na površino steklene volne kaširamo tudi dodatne kaširne materiale - obloge.

Proces proizvodnje steklene volne Silos Rekuperator Mikser Talilna peč Sprejem surovin Talilna komora Fibrizacija Tehtnica Trdilno - sušilna komora Zvijanje Kaj je izolacija? Pakiranje na palete Izolacija: kontekst in tipi izolacije 107

108 Žepni priročnik o izolacijah Plastične pene (EPS, XPS, PUR..) Poznamo štiri glavne tipe trdih plastičnih pen, ki se na splošno uporabljajo za izolacijo v gradbeništvu in industriji: ekstrudirani polisteren (XPS), ekspandirani polisteren (EPS), poliuretan (PUR), in poliizocianuratna pena (PIR). XPS: ekstrudirani polisteren je cenjen zaradi dolge življenjske dobe in izjemne odpornosti na elementarne sile narave - čas, voda, mraz, toplota in tlak. XPS EPS: Izolacija iz ekspandiranega polisterena (stiroporja) ima osnovne lastnosti za preprečevanje prenosa toplote. Predstavlja cenejšo in manj kvalitetno izbiro izolacije. EPS PUR: PUR in PIR se uporablja za toplotno izolacijo v gradbeništvu v obliki trdih panelov ali pa jo nanašamo s spreji direktno na mestu aplikacije. PUR

Izolacija: kontekst in tipi izolacije 109 Ekstrudirani polisteren [XPS] predstavitev materiala XPS je penjena plastika: Vsebuje milijone zaprtih celic, ki vsebujejo zrak in tako zmanjšujejo prenos toplote. Detajl celične strukture XPS XPS proizvajamo s postopkom ekstrudiranja: S procesom ekstrudiranja na temperaturi in tlaku stopimo plastiko. V to talino nato vbrizgamo utekočinjen plin pod tlakom. Kaj je izolacija? Ko primešani plastični plin izhaja iz snovi in prehaja v običajen atmosferski tlak, se iz tekočine spremeni v paro in tako zapeni plastično maso.

Proces proizvodnje ekstrudiranega polisterena - XPS Surovine Preprečevalec ognja in barve Surovine - kristalizirani polisteren Surovine - reciklirani materiali Ekstrudiranje: topljenje plastike s temperaturo in tlakom Penjenje: s pomočjo spremembe tlaka in ohlajevanjem Pred-razrez Tekoči trak Pakiranje in paletiranje Tekoči trak 110 Žepni priročnik o izolacijah

Izolacija: kontekst in tipi izolacije 111 Ostali izolacijski materiali Izolacije, pridobljene iz organskih snovi: Ovčja volna Celuloza Laneni omoti in role Konopljini omoti Plošče iz lesnih vlaken Pernata izolacija Kaj je izolacija? Pluta Slama (uporablja se tudi za notranje pregradne stene) Izolacija pridobljena iz anorganskih snovi: Penjeno steklo Perlit Eksfolirani vermikulit Spojine z ekspandirano glino

112 Žepni priročnik o izolacijah Ostali izolacijski materiali: zelena izolacija Z ekonomskega in okoljevarstvenega vidika so vsi izolacijski materiali dobri in primerni. V času svoje življenjske dobe namreč prihranijo mnogo več energije, kot smo je potrebovali za njihovo proizvodnjo, transport in namestitev. Nekateri proizvajalci organskih izolacijskih materialov izjavljajo, da so ti materiali okolju prijaznejši kot anorganske snovi. Vendar pa analiza proizvoda v življenjskem ciklu takih proizvodov kaže, da ne obstaja znatna razlika v vplivu organskih ali anorganskih materialov na okolje. Tako imenovani bio izolacijski materiali so podvrženi naravnim omejitvam, ki so posledica njihovega organskega izvora. Pogosto privlačijo parazite, so vnetljivi in zelo občutljivi na vlago. Da bi prebrodili te ovire, se proizvajalci pogosto zatekajo k dodajanju kemičnih snovi, kot so biocidi (pesticidi, fungicidi in baktericidi). V nekaterih primerih so te dodane kemične primesi klasificirane kot nevarne substance.

Izolacija: kontekst in tipi izolacije 113 Ostali izolacijski materiali: super-izolativni materiali Ključ do učinkovite izolacije je toplotna prevodnost - nižja, kot je le-ta, boljša je izolacija - in super-izolacijske materiale cenimo prav po njihovi izjemno nizki toplotni prevodnosti. Vakumski sistemi* znatno znižujejo toplotno prevodnost, saj odsotnost snovi preprečuje prenos toplote. Mikro-fiberglas Materiali Fini perlit HV SV NV (visoki vakum) (mehki vakum) (brez vakuma) Kaj je izolacija? LCI (Slojevita kompozitna izolacija) Vakumski paneli Aerogeli * Vakum je prostornina, ki je v bistvu brez kakršnekoli snovi, zato je njegov plinski tlak znatno nižji od standardnega atmosferskega pritiska.

114 Žepni priročnik o izolacijah Ostala izolacija: multi-slojne odbojne folije (MRF) MRF folije so zasnovane za izolacijo pred toplotnim sevanjem, ki je eden od treh načinov prenosa toplote. To je lahko zelo zelo uporabno v vesolju, kjer ni odboja in prevajanja toplote zaradi izjemnih vakumskih pogojev. V običajni uporabi v zgradbah pa lahko tako izolacijo uporabimo le pri namestitvi ob zračne vrzeli, s pogojem, da preprečimo morebitno prašenje. Tudi v teh primerih je rezultat sistema, R vrednost (MRF+zračna vrzel), precej slabši, kot trdijo proizvajalci. Na nekaterih tržiščih so MRF folije postale precejšen hit, še posebej med uporabniki brez strokovnega znanja... Kakorkoli: 1. Izjave proizvajalcev o učinkovitosti folij MRF so z uradnimi raziskavami preverili na številnih tržiščih. Priznani testni postopki, opravljeni na terenu ali v laboratorijih ** kažejo, da je toplotna izolativnost folije MRF + zračne vrzeli le cca 1.75 m 2 K/W, kar ne zadosti predpisom o toplotnih izolacijah. Enak učinek dobimo z 200 mm steklene volne z R-vrednostjo 5 m 2 K/W. 2. Če tako izolacijo primerjamo s preizkušenimi klasičnimi metodami (npr. mineralne volne), je skupni strošek v življenjski dobi izolacije precej višji pri folijah MRF. * Referenca: Fraunhofer Institut Bauphysik IBP report št. ES /01/2008; Fraunhofer Institut Bauphysik IBP report št. ES /02/2008; CSTB Primerjalne meritve porabe energije dveh celic v zunanjem okolju, 13 junij 2007. ** Referenca: idem.

Izolacija: kontekst in tipi izolacije 115 Izolacijski materiali, pregled lastnosti Imamo številne ključne lastnosti izolacijskih materialov. V spodnji tabeli najdete pregled nekaterih najpomembnejših in relativno učinkovitost različnih izolacijskih materialov: Steklena Kamena Materiali volna volna Toplotna upornost Akustična izolacija Odzivnost na ogenj Odpornost na stiskanje Vodoodpornost XPS EPS PUR MRF Kaj je izolacija? Stisljivost n.a. Enostavnost uporabe in namestitve Najboljši v razredu Dobra učinkovitost Srednja učinkovitost Slaba učinkovitost

116 Žepni priročnik o izolacijah Uporaba v gradbeništvu Uporaba v gradbeništvu: namen poglavja V tem delu vas bomo seznanili z Uporabo na področju gradbeništva.

Uporaba v gradbeništvu 117 Uporaba v stanovanjskih zgradbah 1 3 7 2 6 Kaj je izolacija? 4 8 5 11 12 13 9 10 URSA GLASSWOOL 1 Skupna strešna izolacija 2 Izolacija napuščev 3 Stropi 4 Notranje in zunanje stene 5 Tla URSA XPS 6 Ravne obrnjene strehe 7 Izolacija balkonov in teras 8 Izolacija toplotnih mostov 9 Izolacija kleti in temeljev 10 Zunanje stene v stiku z zemljo 11 Tla 12 Tla kleti v stiku z zemljo 13 Temeljne plošče

118 Žepni priročnik o izolacijah Uporaba v nestanovanjskih poslovnih zgradbah 11 5 6 1 2 3 4 9 10 8 12 7 URSA GLASSWOOL 1 Prezračevane fasade 2 Notranje predelne suhomontažne stene 3 Zvočna izolacija stropov 4 Tla 5 A / C sistemi URSA XPS 6 Strehe - parkirišča 7 Zunanje stene v kontaktu z zemljo 8 Industrijski tlaki 9 Kletni tlaki v stiku z zemljo 10 Temeljne plošče 11 Zelene strehe URSA TECH 12 Cevovodi

Uporaba v gradbeništvu 119 Uporaba v industrijskih zgradbah 6 3 1 4 Kaj je izolacija? 2 5 1 URSA GLASSWOOL 1 Industrijske fasade 2 Votle stene 3 Trapezoidne jeklene strehe URSA XPS 4 Ravne strehe s peščenim nasipom 5 Industrijski tlaki URSA SECO 6 Ravne strehe s peščenim ločilnim slojem

120 Žepni priročnik o izolacijah Uporaba v gradbeništvu I (Izolacija poševnih streh) Zidana ali betonska streha: 1. Nenosilna izolacija med strešnimi nosilci s podporno konstrukcijo. 2. Izolacija, ki ločuje podporno konstrukcijo in zunanjo kritino. Kovinska streha: 3. Izolacija med dvema slojema pločevine. 4. Izolacija, ki ločuje strešne nosilce in zunanjo kritino. 5. Izolacija spuščenih industrijskih stropov. Lesena streha: 6. Nenosilna izolacija med strešnimi nosilci s podporno konstrukcijo. 7. Izolacija, ki ločuje strešne nosilce in zunanjo kritino (npr. izvedba z letvami). 8. Izolacija med strešnimi nosilci.

Uporaba v gradbeništvu 121 Uporaba v gradbeništvu II [ravne strehe] Zidane ali betonske strehe: 9. Obrnjena izolacija nad strešno membrano za strešne vrtove in parkirišča. 10. Klasična izolacija s po strešno membrano. Kovinske strehe: Kaj je izolacija? 11. Izolacija na kovinski površini pod strešno membrano. Lesene strehe: 12. Izolacija med strešnimi nosilci ali tramovi.

122 Žepni priročnik o izolacijah Uporaba v gradbeništvu III [Zunanje stene] Zidane ali betonske stene: 13. Zidana ali betonska stena z zunanjo izolacijo, prekrito z ometom. 14. Zidana ali betonska stena z notranjo izolacijo s konstrukcijo, ki nosi lahko notranjo zaščitno oblogo (npr. notranjo keramiko), izvedena lahko tudi s kovinskimi ali lesenimi nosilci. 15. Zidana ali betonska stena z notranjo izolacijo, ki nosi lahko zaščitno oblogo, delno podprta z nosilci. 16. Prezračevane fasade - izolacija med prezračevano plastjo zraka in obzidavo. 17. Neprezračevane fasade - izolacija med nosilnim zidom in obzidavo. 18. Zidana ali betonska stena - izolacija med prezračevano plastjo zraka in obešeno fasadno oblogo. 19. Izolacija med dvema zgradbama 20. Kleti ali podhodi in dvorane v direktnem stiku z zemljo, interna izolacija z ali brez obloge. Kovinske stene: 21. Kovinska konstrukcija iz stebrov, pokritih z oblogo, izolacija med stebri. 22. Kovinska konstrukcija iz stebrov, pokritih z oblogo iz plošč, kjer izolacijo nosijo plošče. Laesene stene: 23. Konstrukcija iz lesenih nosilcev z zunanjo izolacijo in ometom, ki jo nosijo nosilci lesene konstrukcije. 24. Konstrukcija iz lesenih nosilcev, izolacija notranje strani z ometom. 25. Konstrukcija iz lesenih nosilcev z oblogo iz plošč, kjer izolacijo nosijo plošče.

Uporaba v gradbeništvu 123 Upraba v gradbeništvu IV [Notranje stene] Zidane ali betonske stene: 26. Zidana ali betonska konstrukcija, izolacija nosi lahko oblogo ali omet ali izvedba z nosilno konstrukcijo z nosilci, ki nosijo izolacijo in oblogo. 27. Izolacija med dvema enotama v isti zgradbi. Kaj je izolacija? Suhomontažne stene: 28. Kovinska ali lesena stenska konstrukcija z lahko oblogo, izolacija nameščena med obema stenama.

124 Žepni priročnik o izolacijah Uporaba v gradbeništvu V [Tlaki / stropovi] Zidana ali betonska konstrukcija: 29. Izolacija pod nosilno konstrukcijo tlakov. Lesena konstrukcija: 30. Izolacija nad podporno konstrukcijo ali med nosilci.

Uporaba v gradbeništvu 125 Uporaba v gradbeništvu VI [Stropi] Zidana ali betonska konstrukcija: 31. Izolacija pod konstrukcijo. 32. Spuščeni stropovi, direktno ali indirektno podprti z nosilno podkonstrukcijo, pritrjeno na osnovno konstrukcijo (plošča, streha, tramovi in stene) z nastavljivimi nosilci. Kaj je izolacija?

126 Žepni priročnik o izolacijah Uporaba v gradbeništvu VII [Temelji - preimeter] Vertikalno: 33. Stene pod zemljo, zunanja izolacija za vodoodporno membrano z mehansko zaščito. 34. Stene pod zemljo, zunanja izolacija v direktnem stiku z zemljo. Horizontalno: 35. Beton, izolacija pod ploščo v direktnem stiku z zemljo. 36. Beton, izolacija podprta s ploščo, nad vodoodporno membrano, pod nosilno talno konstrukcijo. 37. Beton, izolacija pod ploščo in nad vodoodporno membrano. 38. Izolacija za zaščito proti zamrzovanju v ali na zemlji.

Uporaba v gradbeništvu 127 Uporaba v gradbeništvu VIII [Klima] Kanali iz steklene volne: 39. Konstrukcija kanala. Kovinski kanali: 40. Zunanja izolacija kanala. 41. Notranja izolacija kanala. Kaj je izolacija?

128 Žepni priročnik o izolacijah Označevanje z oznako CE Namen poglavja V tem delu boste spoznali nekaj dejstev in ozadje označevanja z oznako CE Osnovne zahteve za gradbene proizvode, navedene v Direktivi o gradbenih proizvodih. Harmonizirani evropski standardi in vloga oznake CE. Razlika med oznako CE in nacionalnimi prostovoljnimi certifikati.

Označevanje s CE oznako 129 Direktiva o gradbenih proizvodih CPD* ali Direktiva o gradbenih proizvodih definira "gradbeni proizvod" kot katerikoli proizvod, ki je bil proizveden z namenom trajne vgradnje v zgradb, upoštevajoč pri tem tako graditev objektov, kot tudi ostala gradbena dela. Države članice so dolžne zagotoviti, da bodo na trg prišli le taki gradbeni proizvodi, ki ustrezajo temu namenu, to je, da bodo imeli take lastnosti, da bodo objekti, v katere bodo ti proizvodi vgrajeni, nameščeni oziroma vključeni, v primeru pravilne vgradnje in izvedbe ustrezali osnovnim zahtevam takih objektov v Direktivi. Kaj je izolacija? Osnovne zahteve Direktive predpisujejo osnovne pogoje za zaščito varnosti in zdravja v šestih poglavjih: Mehanska odpornost in stabilnost Požarna varnost Higienske, zdravstvene in okoljske zahteve Varnost pri uporabi Zaščita pred hrupom Energetska učinkovitost in toplotna izolacija * Evropska Komisija predlaga zamenjavo sedaj veljavne Direktive o gradbenih proizvodih (89/106/EEC) z novimi Predpisi o gradbenih proizvodih. Cilj novih predpisov je razjasniti zahteve sedanje Direktive, poenostaviti procese in izboljšati kredibilnost označevanja s CE oznako z uvedbo strožjih meril za organe, vključene v proces testiranja in certificiranja. Predlog vsebuje: 1. nove Osnovne zahteve za trajnostno izrabo naravnih virov; 2. popravek sedanjega osnovnega predpisa o Higienskih, zdravstevenih in okoljskih zahtevah za gradnjo objektov in ostala gradbena dela. Predpis bo imel direkten vpliv na lokalne zakonodaje držav članic, za razliko od Direktive, ki od posameznih držav članic zahteva prenos in vključitev svojih zahtev v posamezne nacionalne zakonodaje. Novi predpis bo postal pravno zavezujoč enkrat v sredini leta 2011.

130 Žepni priročnik o izolacijah Predstavitev oznake CE Zakaj označevanje z oznako CE? Da bi poenostavili pretok blaga v evropski skupnosti je, evropska komisija uvedla harmonizirane standarde za številne proizvode, ki jih lahko vsakdo trži na vseh tržiščih EU brez nacionalnih omejitev. Standardi toplotno izolacijskih proizvodov predpisujejo ustrezne lastnosti teh proizvodov. Vzpostavljene so referenčne testne metode in oznake ter nivoji zahtevanih lastnosti, v obliki mejnih vrednosti, še največkrat pa v obliki klasifikacije po razredih. Označevanje s CE oznako je način za zagotovitev, da bodo lastnosti proizvoda v celotni EU testirane in deklarirane na enak način. Standardi toplotno izolacijskih materialov Steklena volna Za izdelke iz mineralne volne, ki se uporabljajo za toplotno izolacijo zgradb, se uporablja Evropski standard EN13162 XPS Za izdelke iz ekstrudiranega polisterena, ki se uporabljajo za toplotno izolacijo zgradb, se uporablja Evropski standard EN13164.

Lokalni nivo Evropski nivo Pregled sistema standardizacije in certificiranja v EU Direktiva o gradbenih proizvodih Evropska Komisija manda t Standardizacijski Norme Certifikati organi Izdajatelj Industrija certifikata CEN (TC ) Evropski Poenoteni Oznaka CE Priglašeni Evropska komite za standardiziranje (Eurima, EXiba, itd. standardi organi in/ali... združenja ) EOTA Evropska organizacija za tehnične odobritve Lokalne oblasti ETAG (CUAP) Evropske tehnične smernice za odobritve Nacionalne tehnične specifikacije ETA Evropske tehnične odobritve Prostovoljni certifikati proizvodov ACERMI, KOMO... Uporaba : DIT (ES) AVISTechnique (FR) Zulassung (DE) EOTA Priglašeni organi in/ali... Evropski proizvajalci Nacionalna združenja Kaj je izolacija? (Prostovoljno) (Prostovoljno) (obvezno) Žepni priročnik o izolacijah 131

132 Žepni priročnik o izolacijah

- zahteva manj prostora v skladišču, - omogoča manjše transportne stroške za količino materiala, ki zadošča za izolacijo enake površine fasade

Kaj je izolacija? Zakaj uporabiti stekleno volno?..ali ste vedeli, da...

Vsebina 3.1 Namen poglavja 3.2 Zakaj URSA priporoča stekleno volno? 3.3 Glavni razlogi 3.4 Pogosta zmotna prepričanja o stekleni volni Zakaj steklena volna?

136 Žepni priročnik o izolacijah Namen poglavja Kaj bi morali vedeti po tem delu priročnika? Zakaj URSA priporoča stekleno volno? Štirje glavni razlogi za priporočilo Kako ovreči najpogostejše ''zmotne predsodke'' o stekleni volni? Zakaj naj za izolacijo objekta izberemo prav stekleno volno?

Zakaj URSA priporoča uporabo steklene volne 137 Zakaj URSA priporoča uporabo steklene volne V prid stekleni volni govorijo številni razlogi in ob njihovem poznavanju postane le-ta zagotovo najboljša izbira za izolacijo objekta. Na naslednjih straneh vam bomo pojasnili, zakaj URSA priporoča uporabo steklene volne. Steklene volna je najučinkovitejši in uporabniku najprijaznejši material za toplotno in zvočno izolacijo objekta za predviden namen uporabe*, gledano s stroškovnega ali okoljskega vidika. Zakaj steklena volna? Ciljna področja uporabe: poševne strehe, notranji zidovi, zunanji zidovi.

138 Žepni priročnik o izolacijah Glavni razlogi Razlogi za uporabo steklene volne kot materiala za izolacijo Steklena volna nudi najboljše razmerje med ceno in učinkovitostjo (2)* Steklena volna je idealen material za zvočno izolacijo Steklena volna ima izjemno okoljsko bilanco (CO 2 ) (1) (2)* Steklena volna nudi najnižje stroške logistike in namestitve (1) (2)* * Raziskava inštituta Forschungszentrum Karlsruhe: "Analiza proizvodov iz steklene volne pri izolaciji poševnih streh z upoštevanjem življenjskega cikla, manipulacije in namestitve." (1) Na osnovi raziskave (2) za primerne načine uporabe

Glavni razlogi 139 Steklena volna ponuja najboljše razmerje med ceno in učinkovitostjo izolacijskega materiala Obstajajo različni pogledi na ceno in strošek Proizvajalčev vidik strošek / cena na kg Distributerjev vidik strošek / cena na m 3 Vidik končnega uporabnika Zakaj steklena volna? strošek / cena na m 2

140 Žepni priročnik o izolacijah Vloga debeline in faktorja lambda v odnosu na stroške, gledano z vidika končnega uporabnika Debelina izolacije je običajno odvisna od predpisov in gradbenih pravil. Ta izražajo zahteve za toplotno izolacijo objekta z R in U vrednostmi. Osnovna parametra za doseganje zahtevane R-vrednosti sta lambda in debelina. Boljša (nižja), kot je lambda vrednost, manjšo debelino izolacije potrebujemo. Primer izolacije iz steklene volne: lambda 0.04 in zahtevana R-vrednost 5 1 m 3 s 5 200mm ploščami Primer izolacije s PUR materialom: lambda 0.025 in zahtevana R-vrednost 5 1 m 3 z 8 125mm ploščami 200* 5 1000 mm = 1 2 3 4 5 Debelina = * R => 0.040*5 = 0.200 (m) => 5 plošč 1 2 3 4 5 6 7 8 Debelina = * R => 0.025*5 = 0.125 (m) => 8 plošč

Glavni razlogi 141 Steklena volna nudi najboljše razmerje med ceno in učinkovitostjo toplotne izolacije Pri končni ceni za uporabnika se vedno upošteva vrednost lambda. Steklena volna je najboljša izbira za svoje predvidene namene uporabe. Proizvod iz Proizvod iz XPS CO2 XPS HR EPS PUR steklene v. kamene v. Povprečna prodajna cena v na m 2 3.9 4.9 15 14 6.75 13 Lambda 0.040 0.040 0.034 0.029 0.035 0.025 R=5 debelina v mm 200 200 170 145 175 125 Izračunana cena v na m 3 19.5 24.5 88.2 96.6 38.6 104.0 % dražje od steklene volne n.a 26% 352% 395% 98% 433% Ilustrativno Primer: Debelina = λ * R => 0.040*5 = 0,200 (m) Preračun iz debeline v /m 3 : 3.9*(1000/200) Prikaz na osnovi povprečnih cen. Model izračuna. V nekaterih primerih izračunane debeline na tržišču ni mogoče nabaviti. Zakaj steklena volna?

142 Žepni priročnik o izolacijah Steklena volna je idealen material za zvočno izolacijo Številne podrobnosti določajo učinkovitost nekega sistema toplotne izolacije: Izolacijski material moramo izbrati po njegovi strukturi, ki je ključnega pomena za zvočno-izolativne lastnosti. Idealni materiali imajo elastično strukturo. Sposobnost izolacije, da popolnoma zapolni preazen prostor, ima pozitiven vpliv na izolacijske lastnosti sistema. Pravilna namestitev izolacije na mestih, kjer po pravilu nastajajo zvočni mostovi.

Glavni razlogi 143 Zvočna izolacija in gostota Elastičnost in struktura steklene volne zagotavljata absorpcijo in učinek vzmeti ali razpršilca. Večja, kot je togost materiala, slabše so njegove zvočno-izolativne lastnosti. Zato plastične pene niso dobri zvočni izolatorji. Večja gostota ne prispeva k boljši zvočni izolaciji. Kamena volna z visoko gostoto ni popolnoma elastična in zato v primerjavi s stekleno volno ne omogoča dodatnih zvočno izolativnih prednosti. Spodnji graf prikazuje zvočno reduktivni potencial dveh materialov, vgrajenih v istem sistemu. Skupna povprečna redukcija zvoka pri stekleni volni je 59 db. To pomeni, da ima za 12% boljši rezultat, kot kamena volna, ki dosega 52 db. Zvočno reduktivni potencial 60 50 40 30 20 10 0 59 51 51 52 40 40 mavčna plošča mavčna plošča+keramika opečna stena Kamena volna Steklena volna Zakaj steklena volna? Številke testov LGAI 97779 LGAI 97821 Številke testov AC3-D12-02-XIV AC3-D12-02-XIX Številke testov Labein 90.4432.0-III-CT-08/33 Labein PO 0906-III-CM PDOBLE

144 Žepni priročnik o izolacijah Detalj izolacije predelne stene Običajno se ob izvedbi zvočne izolacije pojavi problem, ko v stenah naletimo na ovire. Če uporabljamo mineralno volno visoke gostote, jo moramo na takih mestih zaradi relativne togosti materiala obrezati, sicer se lahko v sistemu pojavijo zvočni mostovi. V nasprotju s tem pa stekleno volno zaradi njene elastičnosti zlahka namestimo ob oviro. To minimizira možnost nastanka zvočnih mostov, preko katerih bi uhajal zvok. Steklena volna je enostavna za delo. V primerjavi z drugimi materiali jo precej lažje pravilno namestimo, kar zagotavlja boljše zvočno-izolativne lastnosti sistema. Steklena volna lahko zapolni prazen prostor kot noben drug izolacijski material. Zaradi svoje elastičnosti se širi in sama prilagaja dimenzijam praznega prostora. Steklena volna se razširi in popolnoma zapolni prazen prostor, kar zagotavlja dobro zvočno izolacijo. Kadar prazen prostor ni popolnoma zapolnjena z izolacijo, bodo špranje omogočale prenos zvoka.

Glavni razlogi 145 Ognjeodpornost v predelnih stenah Poleg svojih izjemnih zvočno-izolativnih lastnosti pa nam uporaba steklene volne v predelnih stenah zagotavlja še dodatno prednost ustrezanja najstrožjim protipožarnim predpisom. Testni rezultati kažejo, da ima steklena volna v predelnih stenah enake protipožarne lastnosti kot kamena volna. * Ob uporabi kamene ali steklene volne v sistemih predelnih sten lahko dosežemo enake - najvišje uvrstitve po REI klasifikaciji. REI 120 Zakaj steklena volna? Vir: Testna referenca je APPLUS, št. 5042796

146 Žepni priročnik o izolacijah Steklena volna ima najboljšo okoljsko bilanco (ozirajoč se na izpuste CO 2 ) Ocena izdelka v celotni življenjski dobi (LCA) je proces ocenitve učinkov proizvoda na okolje v celotnem obdobju njegove življenjske dobe. Uporabljamo jo za ugotavljanje okoljskega vpliva bodisi proizvoda ali pa funkcije njegove namembnosti. LCA običajno imenujemo tudi analiza izdelka od "zibelke do groba. Ključni elementi analize LCA so: (1) identifikacija in določitev okoljskih vplivov, ki se pojavijo; npr. porabljena energija in surovine, ustvarjeni izpusti škodljivih snovi in nastali odpadki; (2) ovrednotenje potencialnega okoljskega vpliva teh bremen; (3) ocenitev možnosti za zmanjšanje zaznanih okoljskih vplivov. Analiza ''od zibelke do groba'' oziroma LCA analiza proizvoda, upošteva vse dejavnike - od pridobivanja materialov in energije do vračanja teh materialov v naravo, ko izdelek končno zavržemo. Proizvodnja Logistika Namestitev Uporaba zgradbe Zavrženje Vir: Evropska okoljska agencija EEA

Glavni razlogi 147 URSA je naročila neodvisno raziskavo za ocenitev prihrankov, ki jih prinaša steklena volna Da bi ovrednotila prihranke, ki jih prinaša steklena volna, je URSA naročila izdelavo neodvisne raziskave v inštitutu Forschungszentrum Karlsruhe, Nemčija. Cilj raziskave je bil ocenitev funkcionalne enote steklene volne, nameščene v referenčnem okolju v času trajanja njene življenjske dobe. Funkcionalna enota je definirana kot kvadratni meter izolacije z R-vrednostjo 5, ki je bila uporabljena za izolacijo poševne strehe. Analiza primerja porabo energije in izpuste CO 2, nastale ob proizvodnji ene funkcionalne enote, s prihranki, ki smo jih ustvarili z njeno namestitvijo. Pridobivanje Proizvodnja Logistika Namestitev surovin LCA Zakaj steklena volna?

148 Žepni priročnik o izolacijah Steklena volna ima najboljšo okoljsko bilanco, gledano z vidika ustvarjenih izpustov CO 2 Glavni razlogi za tak izjemen rezultat so: steklena volna Steklena volna potrebuje zelo majhno maso za eno funkcionalno enoto. Stisljivost steklene volne omogoča znatne prihranke energije v logistični verigi. URSA za proizvodnjo steklene volne uporablja 50% recikliranega stekla.

Glavni razlogi 149 Steklena volna ima izjemno okoljsko bilanco, saj se v njenem življe- njskem ciklu v okolje sprosti le malo CO 2. V Franciji, denimo, steklena volna prihrani 243 krat več energije, kot jo je bilo potrebno porabiti za njeno izdelavo, transport in namestitev. Ekološka bilanca družbe URSA: energija -1 = +243 Pridobivanje Proizvodnja Logistika Namestitev surovin LCA Zakaj steklena volna? * Raziskava inštituta Forschungszentrum Karlsruhe: Analiza proizvoda iz steklene volne za izolacijo poševne strehe, upoštevajoč njegovo celotno življenjsko dobo, manipulacijo in namestitev.

150 Žepni priročnik o izolacijah Glavni rezultati neodvisne raziskave Izsledki raziskave proizvoda iz steklene volne: 1 porabljena enota energije = 243 enot prihranjene energije 1 enota izpusta CO 2 v okolje = 121 prihranjenih enot izpustov CO2 Povračilna doba vložene energije = 1.47 mesecev Povračilna doba vloženih izpustov CO 2 = 4.96 mesecev * Raziskava inštituta Forschungszentrum Karlsruhe: Analiza proizvoda iz steklene volne za izolacijo poševne strehe z upoštevanjem njegove življenjske dobe in manipulacije ter namestitve. * Delež proizvodnega procesa pri skupni porabi energije je 98%.

Glavni razlogi 151 Steklena volna ima najnižje stroške logistike in namestitve Ko pogledamo celotno dobavno verigo, nam to pokaže še mnogo več dodatnih prednosti steklene volne. Proizvod GW Drug proizvod* drug proti GW Skladišče izolacijskega materiala (eno nadstropje) 378 m 2 180 m 2 52.4% ** manj m 2 Čas, potreben za prenos na delovno mesto 19.38 min 77.54 min 300.1% Čas, potreben za namestitev 125.02 min 183.49 min 46.8% Skupni stroški namestitve 80.04 m 135.7 m 69.5% Stroški specifičnega dela 0.73 m/m 2 1.23 m/m 2 68.5% Referenčni skladiščni pogoji: Poševna streha 2x6 x10; m 2 2 =120 m, izolacija med strešnimi nosilci, širina: nosilci 60mm, izolacija 600mm. Referenčni inštalacijski pogoji: Shranjevalne police: 7.5 m 2, role steklene volne 21; druge role 84; čas za rolo 1.08 min.; cena ure dela ob namestitvi = 35. Zakaj steklena volna? * "drug proizvod" je nestisljiva mineralna volna. ** Z ozirom na dimenzijo m 2 = 1.32m 2 na rolo za drug proizvod; steklena volna = 5.4 m 2 na rolo.

152 Žepni priročnik o izolacijah Časovno-primerjalna študija URSA je naročila neodvisno raziskavo za primerjavo porabljenega časa ob izoliranju iste površine z različnimi materiali. Izbrani materiali so bili: Visoko komprimirane role steklene volne Nekomprimirane role iz mineralne volne Nekomprimirane plošče iz mineralne volne Da bi dobili resnično primerljive rezultate, so izbrali dva povsem identična objekta v Avstriji. Obe hiši sta imeli enako površino strehe (79.6 m 2 ), izolacija katere je bila predmet raziskave. Študija je pokazala na znatne prednosti rol steklene volne družbe URSA v primerjavi z drugima proizvodoma iz mineralne volne.

Glavni razlogi 153 Rezultati raziskave V testnem primeru je trajalo 278 minut, da je ekipa v poševno streho namestila panele nestisljive mineralne volne. Namestitev rol iz steklene volne na enako poševno streho je trajala le 145 minut. To kaže na nedvomno prednost rol steklene volne v primerjavi s paneli iz nestisljive mineralne volne. Iz tega izhaja, da smo ob uporabi rol steklene volne v primerjavi s paneli nestisljive mineralne volne dosegli 48% prihranek časa. Tudi primerjava z rolami nestisljive mineralne volne pokaže znaten prihranek časa, kar 32%. Za isto površino smo z rolami steklene volne namreč porabili 67 minut manj.. Role steklene volne druge role drugi paneli Čas (min) 145 212 278 Zakaj steklena volna? % prihranjenega časa s stekleno volno n/a 32% 48%

154 Žepni priročnik o izolacijah Zaključek Glavni razlogi za te znatne prednosti steklene volne so: role steklene volne so precej bolj stisljive, kot nestisljive role ali paneli iz druge mineralne volne. Posledično potrebujemo manj rol steklene volne za izolacijo enake površine. To seveda pomeni manj materiala, ki ga je treba prenesti na ostrešje. Poleg tega je steklena volna tudi precej lažja. Če nestisljivo mineralno volno želimo pravilno namestiti, jo moramo pred razrezom natančno izmeriti, kar zahteva precej časa. Samoprilagodljiva visokostisljiva steklena volna ne zahteva tako natančnih meritev, kar ob montaži. prihrani veliko časa.

Pogosta zmotna prepričanja o stekleni volni 155 Pogosta zmotna prepričanja o stekleni volni Požarne lastnosti 1. Kamena volna je boljša, ker ne gori. napačno Gledano s stališča lastnosti odzivnosti na ogenj ni nikakršne razlike med stekleno in kameno volno; oba materiala sta nevnetljiva (A1). Dodajanje enostranskih oblog to lastnost pri obeh materialih poslabšuje v enaki meri. 2. Kamena volna ima boljšo ognjeodpornost. napačno Ognjeodpornost ni lastnost posameznega materiala ampak gradbene komponente ali inštalacijskega sistema. Te gradbene komponente so klasificirane v razredih REI30, REI60 in REI90 ne glede na uporabo kamene ali steklene volne, zato ni nikakršnih razlik pri uporabi tega ali onega materiala. Zakaj steklena volna?

156 Žepni priročnik o izolacijah Tališče 1. Temperatura tališča je pri kameni volni višja. res je, vendar je to nepomembno pri vseh področjih uporabe steklene volne! Zgradba se zruši, preden se toplotna izolacija stopi! Upoštevati moramo namreč jasno razliko med protipožarnimi lastnostmi in ognjeodpornostjo materiala. Protipožarni materiali se uporabljajo za zaščito strukturnih elemementov zgradbe (kovinski stebri, itd.) in za tehnične namene, (kotli, visoko-temperaturni cevovodi, itd.). Pri glavnih področjih uporabe steklene volne, pa ognjeodpornost ni ključni koncept, poleg tega je to karakteristika gradbene komponente,ne pa izolacijskega materiala! Na teh področjih uporabe torej izolacijski material ne ščiti strukture zgradbe pred ognjem oziroma požarom...

Pogosta zmotna prepričanja o stekleni volni 157 Odzivnost na ogenj, ognjeodpornost in tališče Tališče trdne snovi je temperaturna točka, pri kateri se agregatno stanje take snovi spremeni iz trdnega v tekoče. Odzivnost na ogenj je lastnost materialov, ki se uporablja za opis, kako se materiali ob neposredni izpostavljenosti plamenu odzivajo. Ognjeodpornost je lastnost gradbenih komponent: požarni razred gradbene komponente (npr. suhomontažne stenske konstrukcije), ni odvisen od tipa uporabljene mineralne volne, ampak predvsem od števila mavčnih plošč in natančnosti izdelave. Gradbene komponente, ki uporabljajo mineralno volno dokazano dosegajo visoke požarne razrede REI npr. REI 120! Take vrednosti dosegata obe, tako steklena, kot tudi kamena volna. Pri glavnih področjih uporabe steklene volne, je ognjeodpornost ključnega pomena. Med stekleno in kameno volno na tem področju ni znatnih razlik. Pri izolaciji in energetskih prihrankih pa protipožarne lastnosti nikakor niso odločilnega pomena. Zakaj steklena volna?

158 Žepni priročnik o izolacijah Gostota in teža 1. Kamena volna je boljša, ker ima večjo gostoto. napačno Gostota za izolacijske lastnosti materiala ni pomemben dejavnik. Kadar primerjamo izolacijske vrednosti materialov, moramo gledati predvsem vrednosti lambda in toplotno upornost materiala. Visoka teža ni sinonim za učinkovitost. V resnici so vsi visokotehnološki materiali in naprave vedno lažji (poglejmo samo, npr. avtomobile v formuli 1)! Kamena volna mora biti približno dvakrat težja, da doseže enake izolativne lastnosti kot steklena volna.

Pogosta zmotna prepričanja o stekleni volni 159 Kamena volna mora za enake izolativne lastnosti imeti bistveno večjo gostoto Večja teža še ne pomeni tudi boljše izolativnosti. 0,05 Uporaba steklene volne v gradbeništvu Uporaba kamene volne v tehnične namene 0,045 Lambda 0,04 Kamena volna 0,035 Steklena volna kg/m 3 0,03 0 50 100 150 200 kg Zakaj steklena volna? Kamena volna za enako vrednost lambda potrebuje dvojno gostoto! Raziskava švedskega Nacionalnega inštituta za testiranje in raziskave materialov: Toplotno izolativni materiali (B. Jonsson), 1995

160 Žepni priročnik o izolacijah Gostota / teža in trajnost 1. Visoka gostota kamene volne ji omogoča daljšo življenjsko dobo. napačno Ob pravilni namestitvi materialov gostota in trajnost nista medsebojno povezani lastnosti. Ob normalnih pogojih bosta oba materiala, tako kamena, kot tudi steklena volna trajala približno 50 let. Gostota / teža in požarne lastnosti 1. Visoka gostota kamene volne pripomore k večji nevnetljivosti v primerjavi s stekleno volno. napačno Nevnetljivost kamene in steklene volne izvira iz njunega anorganskega izvora. Gostota materiala pri nevnetljivosti ne igra nobene vloge.

Pogosta zmotna prepričanja o stekleni volni 161 Toplotna in zvočna izolacija 1. Lastnosti toplotne in zvočne izolacije ni mogoče združiti v enem materialu. napačno Prav mogoče je, da ima en sam material obe lastnosti. Tako je, denimo, steklena volna izolacijski material, ki nas ščiti pred mrazom ali toploto ter nezaželjenim hrupom. Zakaj steklena volna?

162 Žepni priročnik o izolacijah Toplotna in zvočna izolacija 2. Kamena volna ima boljše zvočno izolativne lastnosti. napačno Za enak Rs / upornost pretoku zraka, kamena volna potrebuje višjo gostoto, saj je bolj toga. Prav zato je njena elastična absorbtivnost nižja. To praktično pomeni, da morate za enak učinek plačati več. Model dinamične elastičnosti/togosti Upornost pretoku zraka 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 100 100 EgyN/d MN/m2 R s kpa. s / m 2 10 0,1 GW SW EPS 110 Gostota kg/m 3 100 GW SW Kamena volna je vedno bolj toga kot steklena volna zato omogoča manj elestičnega dušenja. Za enak Rs tako potrebujemo bistveno višjo gostoto kamene volne.

Pogosta zmotna prepričanja o stekleni volni 163 Voda / para 1. Steklena volna absorbira več vode kot kamena volna. napačno Nobeden izmed teh dveh materialov ni hidrofilen, kar pomeni, da ne absorbirata vode. Poleg tega pa steklena volna, izdelana v družbi URSA vsebuje nekatere dodatke, ki jo naredijo vodoodbojno (hidofobno). To je uporabno na področjih, kjer je zahtevana ta karakteristika (npr. prezračevane fasade, votle stene, itd.). 2. Pri stekleni volni potrebujemo parno zaporo napačno Oba materiala iz mineralne volne imata enak nivo difuzije vodnih par, označen s simbolom μ. Zato pri obeh materialih v primerih uporabe, kjer je to zahtevano, potrebujete sloj, ki omogoča parno zaporo (ovoj zgradbe). Zakaj steklena volna?

164 Žepni priročnik o izolacijah Stabilnost materiala 1. Kamena volna je boljša, ker je stabilnejša. napačno Če v primeru nepravilne namestitve ali uporabe vlaga pride v izolacijo, je mogoče, da se le-ta zruši sama vase. Ob pravilnem rokovanju in inštalaciji se ne bo porušil nobeden izmed opazovanih materialov (kamena ali steklena volna).

Pogosta zmotna prepričanja o stekleni volni 165 Rokovanje 1. Kameno volno je lažje namestiti. napačno Stekleno volno zlahka režemo, saj ne potrebujemo natančnih mer. Steklena volna se vpenja in tesno prilega med vse neravnine. Vlakna steklene volne se ob rokovanju na gradbišču ne zlomijo. Steklena volna zahteva manj truda za prenos na mesto namestitve. Ob namestitvi steklene volne imamo bistveno manj odpadka kot ob namestitvi panelov iz kamene volne. Zakaj steklena volna? Steklena volna Kamena volna

166 Žepni priročnik o izolacijah Tlačna upornost 1. Steklena volna nima tlačne trdnosti. resnično, vendar nepomembno Tlačna trdnost je pri glavnih področjih namena uporabe steklene volne brez kakršnegakoli pomena (poševne strehe, notranje in zunanje stene). Kadar kljub temu želite namestiti material z izjemno tlačno trdnostjo, je idealna izbira URSA XPS.

Pogosta zmotna prepričanja o stekleni volni 167 Energija / okolje 1. Za proizvodnjo steklene volne porabimo preveč energije in ustvarimo preveč izpustov CO 2. napačno Če analiziramo eno funkcionalno enoto, (definirano kot kvadratni meter z določeno toplotno upornostjo) s testom ocenitve izdelka v njegovi celotni življenjski dobi, postane očitno, da ima steklena volna pozitiven okoljski učinek. Na splošno gledano, steklena volna prihrani veliko več energije, kot jo je bilo treba vložiti v njeno proizvodnjo (243x).* Če primerjamo učinkovitost in okoljsko bilanco, moramo upoštevati funkcionalno enoto. Primerjave na osnovi kg proizvoda nikakor niso pravilne in tudi ne ustrezajo veljavni zakonodaji. Okoljska bilanca izpusti CO 2 Eko bilanca URSA: CO 2-1 = +121 Zakaj steklena volna? * Raziskava inštituta Forschungszentrum Karlsruhe: Analiza izolacijskega proizvoda iz steklene volne za izolacijo poševne strehe z upoštevanjem življenjske dobe izdelka ter stroška manipulacije in namestitve.

168 Žepni priročnik o izolacijah Energija / okolje 2. Kamena volna je bolj ekološka, ker je narejena iz bazalta. napačno Tudi steklena volna je mineralna volna in njena glavna surovina je kremenčev pesek, ki je naraven material, ki ga na našem planetu najdemo v najobilnejših količinah. Kvaliteta zraka v prostorih 1. Kamena volna je boljša kot steklena volna zaradi manjše vsebnosti formaldehida. napačno Nekatere skupine proizvodov pri obeh mineralnih volnah vsebujejo majhne količine formaldehida, ki pa dokazano ne vplivajo negativno na kvaliteto zraka v prostorih. Vir: Tehnični listi URSA.

Pogosta zmotna prepričanja o stekleni volni 169 Zdravje 1. Kamena volna je bolj zdrava, saj ne povzroča raka. napačno Obe mineralni volni podlegata isti DIrektivi in sta deklarirani kot zdravju neškodljivi (nekancerogeni snovi), saj sta obe biotopni. Evropska Direktiva 97/69/CE uvršča biotopne mineralne volne med nekancerogene snovi. IARC ne uvršča biotopnih mineralnih voln med kancerogene snovi. Biotopna narava snovi je potrjena z zaščitno znamko EUCEB. Poleg tega, izolacija iz mineralne volne ustreza Opombi Q iz Direktive o nevarnih substancah - ni kancerogena. EVROPSKI ODBOR ZA CERTIFICIRANJE PROIZVODOV IZ MINERALNE VOLNE Zakaj steklena volna? Obe mineralni volni podlegata isti Evropski Direktivi. Biotopne mineralne volne niso kancerogene.

170 Žepni priročnik o izolacijah

prenašanje, merjenje, razrez in namestitev. V primerjavi z drugimi konkurenčnimi materiali bo inštalacijski čas pri stekleni volni krajši za približno 40%.

li ste vedeli da...? kaj steklena volna? Zakaj XPS?

Vsebina 4.1 Namen poglavja 4.2 Zakaj URSA priporoča uporabo XPS 4.3 Glavni razlogi 4.4 Načini uporabe 4.5 Pogosti zmotni predsodki o XPS Zakaj XPS?

174 Žepni priročnik o izolacijah Namen poglavja Kaj boste izvedeli v tem delu priročnika? Zakaj URSA priporoča uporabo XPS. Trije glavni razlogi za priporočilo. Izjemna primernost XPS za izolacijo obrnjenih ravnih streh in temeljev (perimetra zgradbe). Pogosti zmotni predsodki o XPS.

Zakaj priporočamo XPS 175 Zakaj priporočamo XPS Zakaj naj bi bil prav XPS naša izbira izolacijskega materiala? Zakaj XPS?

176 Žepni priročnik o izolacijah Zakaj URSA priporoča uporabo XPS XPS je izjemen proizvod. Niti en izolacijski material se ne more primerjati z XPS po njegovih mehanskih lastnostih. Na naslednjih straneh boste ugotovili da... Je XPS izolacijski material, ki ekskluzivno združuje visoko toplotno izolativnost, izjemno tlačno odpornost, neverjetno vodoodpornost ter cikel zamrzovanja/odmzovanja in seveda, enostavno vgradnjo.... in zato je URSA XPS idealen prizvod za tehnično zahtevne primere uporabe, kot so temelji (perimeter) in obrnjene ravne strehe.

Zakaj priporočamo XPS 177 Kaj je XPS? Struktura XPS 100% zaprta celična struktura XPS Karakteristike XPS Zelo dobra toplotna izolacija Izjemna odpornost na vdor vlage Zelo nizka prepustnost vodne pare Izjemna odpornost na ponavljajoče se cikle zamrzovanja/odmrzovanja Zelo visoka tlačna trdnost Enostavna uporaba in namestitev Preizkušeno dolga življenjska doba Korozijska odpornost Zakaj XPS?

178 Žepni priročnik o izolacijah...eps in PUR? EPS Pretežno zaprta celična struktura z zračnimi žepi Dobra toplotna izolacija Dobra odpornost Enostavnost uporabe in namestitve PUR Več kot 90% zaprta celična struktura PUR Zelo dobra toplotna izolacija Korozijska odpornost Enostavnost uporabe in namestitve

Zakaj priporočamo XPS 179 Glavne prednosti XPS TOPLOTNA IZOLACIJA VODOODPO- RNOST MEHANSKE LASTNOSTI Glavne prednosti XPS napram drugim pogostim izolacijskim materialom XPS ima neprimerljivo tlačno trdnost XPS ponuja najboljšo učinkovitost v pogledu absorpcije vode in ciklov zamrzovanja/ odmrzovanja* XPS ima izjemne toplotno-izolacijske lastnosti * Opomba: izmed vseh ostalih pogosto uporabljanih izolacijskih materialov. Zakaj XPS?

180 Žepni priročnik o izolacijah Glavni razlogi Mehanske lastnosti Tlačna trdnost in natezna trdnost sta pomembni lastnosti gradbenih materialov. Označujeta omejitve materiala pri dolgo in kratkoročnih obremenitvah.

Glavni razlogi 181 Tlačna trdnost Tlačna trdnost (imenovana tudi tlačna napetost) označuje kapaciteto XPS, da vzdrži kratkotrajno tlačno obremenitev z 10% deformacijo. Deformacija pomeni zmanjšanje debeline proizvoda Ta kapaciteta materiala je izražena v kpa 1 kpa = 0.01 kg/cm 2 = 100 kg/m 2 CS (10/Y) URSA XPS NW 250 URSA XPS HR 300 URSA XPS N III 300 URSA XPS NV 500 URSA XPS NVII 700 URSA XPS ima tolikšno tlačno trdnost, ki mu omogoča, da zlahka zdrži več ton pritiska/m 2. XPS ima plastične lastnosti na neravnih ali nehomogenih površinah. To pomeni, da ni nagnjen k ostrim zlomom. Lokalne obremenitve torej absorbira z lokalnimi deformacijami. Vir: Tehnični listi URSA. Zakaj XPS?

182 Žepni priročnik o izolacijah Primerjava tlačne trdnosti različnih materialov Tlačna trdnost materiala (maks) v kpa URSA XPS 700 EPSh (hidrofoben) 350 PUR 175 EPS 190 MW 120 Penjeno steklo 1200 Izmed vseh običajnih izolacijskih materialov ima XPS najvišjo tlačno trdnost Vir: Tehnični listi proizvajalcev.

Glavni razlogi 183 Tlačna razteznost Natezna trdnost ali razteznost, CC(i1/i2/y)s označuje kapaciteto XPS za odpor trajnim ali dolgotrajnim tlačnim obremenitvam: i1 = začetna deformacija v % i2 = deformacija po y letih v % y = leta s = stalni tlak obremenitve v kpa CC (2/1.5/50) URSA XPS NIII 125 URSA XPS HR 125 URSA XPS NV 175 URSA XPS NVII 250 Primer: CC(2/1.5/50)125 = V času uporabe 50 let in pod konstantno tlačno obremenitvijo 125 kpa, se ta pena ne bo stisnila za več kot 2% in bo imela raztezno (razlezno) deformacijo manj kot 1.5 %. Vir: Tehnični listi proizvajalcev. Zakaj XPS?

184 Žepni priročnik o izolacijah Voda in zamrzovanje/odmrzovanje. Vlaga v zgradbah in učinkovitost izolacije Vlaga v zgradbah: Del zgradbe lahko postane izpostavljen vlagi zaradi kondenzacije, absorbiranja vlage iz zemlje ali puščanja. Poleg tega vsi materiali prihajajo v stik z vodnimi parami v zraku in na ta način absorbirajo določeno količino vlage. V času gradnje je konstrukcija lahko izpostavljena velikim količinam vode, ki jo imenujemo tudi gradbena vlaga. Vlaga je sovražnik številka ena kateregakoli izolacijskega materiala. Ob 10-20 krat večjem faktorju lambda, kot ga ima večina izolacij, voda lahko dvigne vrednost lambda in zniža njeno dolgoročno izolacijsko učinkovitost. Zato je pri določenih namenih uporabe izbira vodoodpornega izolacijskega materiala ključnega pomena. Manjša kot je absorpcija vlage, manj toplotno-izolativnih lastnosti bo izgubil izolacijski material.

Glavni razlogi 185 Vodoodpornost in XPS Vodoodpornost: Ključna lastnost, ki vpliva na dolgotrajno učinkovitost izolacijskega materiala je njegova lastnost, da se upira vdoru vlage. Zaprta celična struktura in pomanjkanje praznin v XPS omogočajo tej peni, da se upira vdoru vlage bistveno bolje, kot katerikoli drug tip izolacijskega materiala. Zakaj XPS?

186 Žepni priročnik o izolacijah Absorpcija vode I/II Vodovpojnost ali absorpcija vode WL(T) ob potopitvi: Kapaciteta XPS, da je v direktnem dolgoročnem stiku z vodo in pri tem ohranja svoje izolativne lastnosti. Indikator v spodnji tabeli kaže odstotek absorbirane vode po 28 dneh. URSA XPS NW WL(T)0,7 URSA XPS NIII WL(T)0,7 URSA XPS NV WL(T)0,7 URSA XPS NVII WL(T)0,7 URSA XPS HR WL(T)0,7 Test s potopitvijo: XPS testiramo v vodni kopeli s temperaturo 23 C. Trajanje testa je 28 dni. XPS ne absorbira več kot 0.7 Vol.-% vode. Oznaka CE za absorpcijo vode ob potopitvi v skladu s standardom EN 13164 je WL(T)0.7. Vir: Tehnični listi URSA.

Glavni razlogi 187 XPS v primerjavi z EPS: vpliv absorpcije vode na toplotno prevodnost Toplotna prevodnost W/m/k 0.044 0.043 0.042 0.041 0.040 0.039 0.038 0.037 0.036 0.035 0.034 0.033 0.032 0.031 0.030 absorpcija vode EPS maksimalna absorpcija voed EPSh maksimalna absorpcija vode XPS 0.0% 1.0% 2.0% 3.0% 4.0% Absorpcija vode (%) EPS EPSh XPS ISO 10456 Gradbeni materiali in proizvodi Hidrotermične lastnosti Tabelaričen prikaz izhodiščnih vrednosti in postopki za ugotavljanje deklariranih in izhodiščnih termičnih vrednosti Zakaj XPS?

188 Žepni priročnik o izolacijah Absorpcija vode pri različnih materialih Absorpcija vode pri materialu (maks vrednosti) v % URSA XPS 0,7 EPSh 2 PUR 2-3 EPS 3-5 Penjeno steklo 0 Z vodovpojnostjo manj kot 0.7%, XPS ponuja daleč najboljšo vrednost med najpogosteje uporabljenimi izolacijskimi materiali. Vir: Tehnični listi proizvajalcev.

Glavni razlogi 189 Absorpcija vode II/II Absorpcija vode WD(V) z difuzijo: Kapaciteta XPS, da se dolgoročno upira absorpciji vode z difuzijo. Ta lastnost izraža količino vode, ki jo proizvod absorbira, če je izpostavljen visoki vlažnosti (blizu 100% na eni strani plošče) in dolgoročno izpostavljen pritisku vodnih par. Ta test opravljamo za vsako stran plošče posebej. Vrednost je izražena v %. URSA XPS NW - URSA XPS N III WD(V)3 URSA XPS NV WD(V)3 URSA XPS NVII WD(V)3 URSA XPS HR WD(V)3 Zaprta celična struktura pene XPS praktično popolnoma onemogoča kapilarno absorpcijo vode. Vir: Tehnični listi URSA. Zakaj XPS?

190 Žepni priročnik o izolacijah Absorpcija vode z difuzijo pri različnih materialih Absorpcija vode z difuzijo po materialih (maks. vrednosti) vn % URSA XPS <3 EPSh <5 PUR <8 EPS 5-20 Penjeno steklo 0 XPS ima v pogledu absorpcije vode z difuzijo bistveno boljše lastnosti kot EPSh, EPS in PUR. Vir: Tehnični listi proizvajalcev.

Glavni razlogi 191 Prenos vodne pare Prenos vodne pare/propustnost: Koeficient μ nam prikazuje odpornost materiala na prenos vodne pare. Ta lastnost je povezana s propustnostjo zračnega sloja z enako debelino; Zrak ima μ = 1. Nižja kot je vrednost, bolj odprt (prepusten) je material za vodno paro. Prenos vodne pare po materialih (maks. vrednost) v μ URSA XPS 80-250 PUR 30-100 EPS 20-100 Penjeno steklo - XPS ima zelo visoko upornost prenosu vodne pare. Za namene uporabe v gradbeništvu, XPS ne potrebuje dodatne parne zapore. Vir: Tehnični listi proizvajalcev. Zakaj XPS?

192 Žepni priročnik o izolacijah XPS in cikli zamrzovanja / odmrzovanja Zamrzovanje / odmrzovanje (FT): Opisuje trajnost XPS v ekstremnih vremenskih pogojih. Zamrzovanje / odmrzovanje je zamrzovanje materiala, ki mu sledi odmrzovanje (voda se spremeni v led in nazaj iz leda v vodo) XPS dosega nivo 2, kar pomeni zmanjšanje tlačne trdnosti za < 10% in zvečanje vodovpojnosti za < 1% po 300 ciklih zamrzovanja / odmrzovanja. URSA XPS NIII URSA XPS NV URSA XPS NVII URSA XPS HR FT2 FT2 FT2 FT2 URSA XPS je temperaturno odporen in zadrži obliko. Deluje v temperaturnem obsegu od 50 C do +75 C Vir: Tehnični listi URSA.

Glavni razlogi 193 Vpliv zamrzovanja / odmrzovanja glede na absorpcijo vode in tlačno trdnost Zamrzovanje / odmrzovanje (FT): Materiali so lahko izpostavljeni različnim ciklom zamrzovanja / odmrzovanja. To ima lahko vpliv na nekatere ključne lastnosti materiala. Vodovpojnost po ciklih odmrzovanja/ Sprememba v tlačni trdnosti po zamrzovanja po materialih v % ciklih odmrzovanja / zamrzovanja v % URSA XPS <1 <10 EPSh <10 <20 PUR <15 <20 EPS 10-20 <20 Penjeno st. 0 0 XPS ima boljše lastnosti kot EPSh, EPS in PUR glede na obnašanje pri izpostavljenosti ciklom zamrzovanja / odmrzovanja. * FPX: informacija o izolaciji perimetra. Vir: Tehnični listi proizvajalcev. Zakaj XPS?

194 Žepni priročnik o izolacijah Toplotne lastnosti - XPS ima izjemne toplotno-izolacijske lastnosti Toplotna prevodnost: Toplotna prevodnost, izražena v λ, označuje sposobnost materiala, da prevaja toploto. Nižja kot je λ vrednost, boljša je izolativnost materiala. Toplotna prevodnost različnih izolacijskih materialov 0.08 0.07 Toplotna prevodnost 0.06 0.05 0.04 0.03 0.02 0.01 0.00 0.070 0.045 0.040 0.045 0.038 0.037 0.045 0.045 0.035 0.032 0.029 0.030 0.032 0.022 0.010 0.003 Aerogeli PUR/PIR URSA XPS EPSh EPS GW SW Penjeno steklo URSA XPS ima izjemne toplotno-izolativne lastnosti. Poleg tega, ta material svoje lastnosti obdrži tudi, če je izpostavljen ekstremnim pogojem: tlačnemu pritisku, vlagi in temperaturi. Vir: Tehnični listi proizvajalcev.

Načini uporabe XPS 195 Nameni uporabe Izolacija ravne in obrnjene ravne strehe Učinkovitost in trajnost ravnih streh je odvisna od različnih dejavnikov, vključno s položajem izolacije v njeni konstrukciji. Če je izolacija nameščena pod strukturno ploščo (hladno-strešna konstrukcija), bo struktura ostala hladna, zato obstaja znatno tveganje za kondenzacijo; iz tega razloga takih strešnih konstrukcij ne priporočajo. Pri izolaciji nad strukturno ploščo in pod vodoodpornim slojem (toplostrešna konstrukcija) je tveganje za kondenzacijo znatno zmanjšano, ker pa je vodoodporni sloj toplotno izoliran od ostale strešne konstrukcije, je izpostavljen velikim temperaturnim spremembam in zato posledičnemu tveganju za prehitro staranje sistema. S konceptom obrnjene strehe smo premagali ta problem z namestitvijo toplotne izolacije nad vodoodporni sloj, vzdržujoč ga tako na enakomernih temperaturah blizu temperature notranjosti zgradbe in ga tako zaščitili pred uničujočimi vplivi UV sevanja in mehanskimi poškodbami. tlakovci na nosilnih podlogah streha hidroizolacijski sistem balast - pesek filtrirni sloj toplotna izolacija (ekstrudirani polisteren) Zakaj XPS?

196 Žepni priročnik o izolacijah Primeri uporabe URSA XPS pri obrnjenih strehah Obrnjene strehe Nepohodna streha (balast) Pohodna streha Zelena streha / Strešni vrt Parkirna ploščad

Načini uporabe XPS 197 Zahteve za izolacijo obrnjenih strehe Izolacija za obrnjeno streho mora: biti dober toplotni izolator imeti dobro tlačno trdnost ne sme absorbirati vode ne smejo je prizadeti pogosti cikli zamrzovanja / odmrzovanja prenašati mora breme prometa dolgoročno ščititi hidroizolativni sloj biti nerazgradljiva na kratko Le XPS ustreza vsem tem kriterijem Zakaj XPS?

198 Žepni priročnik o izolacijah Izolacija temeljev = perimeter Izolacija, ki prihaja v stik z zemljo, je izpostavljena ekstremnim pogojem: Dolgotranjna izpostavljenost vodi Visoka vlažnost prsti Zamrzovanje / odmrzovanje kisla prst, rast plesni in gljivic Razgradnja ali korozija Ti okoljski faktorji lahko znatno zmanjšajo učinkovitost izolacije. XPS se ne odziva na vpliv prsti in vode in zato ne izgublja svojih izolativnih lastnosti ob taki izpostavljenosti. XPS je idealen za izolacijo temeljev

Načini uporabe XPS 199 XPS je izolacijski material, ki v sebi ekskluzivno združuje lastnosti dobre toplotne izolacije, izjemno tlačno trdnost, odlično vodoodpornost in odpornost na pogoste cikle zamrzovanja/odmrzovanja ter enostavno uporabo. Glavne prednosti XPS XPS ima izjemno tlačno trdnost, s katero se ne more primerjati noben izmed ostalih izolacijskih materialov XPS ima med vsemi izolacijskimi materiali najboljše lastnosti glede absorpcije vode in odpornosti na pogoste cikle zamrzovanja / odmrzovanja XPS ima zelo dobre toplotno-izolativne lastnosti Le XPS izpolnjuje vse te zahteve istočasno. Prav zato je URSA XPS idealen material za izolacijo obrnjenih ravnih streh, temeljev in tudi tal, izpostavljenih velikim pritiskom. Zakaj XPS?

200 Žepni priročnik o izolacijah Pogosti zmotni predsodki o XPS XPS in EPS 1. EPS je cenejši kot XPS, pa vendar ima enake lastnosti in učinkovitost. napačno XPS ima boljše karakteristike v pogledu tlačne trdnosti, vodovpojnosti in odpornosti na pogoste cikle zamrzovanja/odmrzovanja, poleg tega pa omogoča še dobre toplotno-izolativne lastnosti. Za tehnično zahtevne namene uporabe, kot je izolacija temeljev ali obrnjenih ravnih streh, je XPS idealna in cenovno ugodna rešitev, glede na prednosti, ki jih ponuja.

Pogosti zmotni predsodki o XPS 201 XPS in okolje 1. XPS ni okolju prijazen material. napačno XPS nima negativnega vpliva na okolje. Predvsem, XPS je 100% reciklažen material. Poleg tega pa energijo, porabljeno ob proizvodnji materiala in ustvarjene izpuste CO 2, daleč presegajo (za več kot 100 krat) prihranki energije in škodljivih izpustov v okolje, ki jih v svoji življenjski dobi ustvari nameščeni XPS proizvod. Za primer, v novi zgradbi, izolirani s 16-18 cm debelim slojem XPS pene, lahko vsako leto prihranimo 343 kwh/m 2. V starejših hišah nam lahko sloj 10-16 cm, pritrjen med podstrešje in škarnike, letno prihrani med 94 in103 kwh/m. 2. * Vir: PlasticsEurope. Zakaj XPS?

202 Žepni priročnik o izolacijah XPS in okolje 2. XPS ni reciklažen material. napačno XPS je izdelan iz polisterenske smole, ki je termoplastičen material. To pa pomeni, da ga je mogoče stopiti in ponovno uporabiti v proizvodnem procesu za izdelavo nove XPS izolacije. Dejstvo je, da obrati za proizvodnjo XPS ne ustvarijo praktično nobenega odpadka ali odpadnega materiala. Vzrok temu je, da praktično 100% industrijskih odpadnih plošč XPS lahko zmeljejo, stopijo v polistirenske smole ter ponovno uporabijo v proizvodnem procesu.

Pogosti zmotni predsodki o XPS 203 XPS in okolje 3. za proizvodnjo XPS uporabljajo toplogredne pline. Resnično, vendar le okoljsko nevtralne pline XPS ne vsebuje najnevarnejših plinov CFC ali HCFC; v večini primerov je vbrizgani plin CO. 2 Kot smo že rekli, pa prihranki CO v času življenjske dobe XPS 2 plošče daleč presegajo izpuste CO, ustvarjene v času njene 2 proizvodnje in namestitve. Zakaj XPS?

204 Žepni priročnik o izolacijah XPS in zvočna izolacija 1. material XPS je boljši zvočni kot pa toplotni izolator. napačno XPS ima izjemne lastnosti, ki jih lahko uporabimo na različnih področjih uporabe. Vendar pa XPS ni zvočno izolacijski material. Dejstvo pa je, da na svojih ciljnih področjih uporabe XPS ne potrebuje zvočnoizolativnih lastnosti. V primeru, da želite namestiti dobro zvočno izolacijo, vam priporočamo uporabo steklene volne URSA GLASSWOOL, ki ima izjemne zvočno-izolativne lastnosti. XPS in protipožarne lastnosti 1. XPS prispeva k širjenju požara napačno Pravilno nameščene XPS plošče ne vplivajo na protipožarne lastnosti gradbenih komponent. URSA XPS je ognjeodporen in njegove protipožarne lastnosti ustrezajo vsem veljavnim predpisom in zakonodaji s tega področja.

Pogosti zmotni predsodki o XPS 205 XPS in voda 1. Če potrebujem vodoodporen izolacijski material, ni nujno, da uporabim XPS. Zadošča lahko tudi EPS. napačno Vlaga je sovražnik številka ena kateregakoli izolacijskega materiala. Ob 10 do 20 krat večjemu faktorju lambda, kot ga imajo ostale izolacije, lahko voda ta faktor dvigne in tako zniža njegovo dolgoročno izolacijsko učinkovitost. Prav zato je ključnega pomena, da izberemo resnično vodoodporen izolacijski material. Zaprta celična struktura pene XPS praktično onemogoča kapilarno absorpcijo vode. Vodovpojnost materiala EPS je v primerjavi z materialom URSA XPS vsaj 4 do 7 krat večja. XPS in zdravje ter zaščita pri delu 1. Ni zdravo delati z XPS napačno XPS ustreza vsem zahtevam za zdravje in zaščito delavcev pri delu med namestitvijo. Delavcem ni treba nositi nobene posebne zaščitne opreme, saj pri delu ob inštalaciji izolacijskega materiala na gradbišču niso izpostavljeni nikakršnemu zdravstvenemu ali varnostnemu tveganju. Zakaj XPS?

Čisto senzacionalno