1.5 POLPREVODNIŠKE KOMPONENTE

Σχετικά έγγραφα
Osnove elektrotehnike uvod

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

Predstavitev informacije

Visokofrekvenčno stikalo s PIN diodo

ELEKTRONSKI ELEMENTI (ELE)

Slika 1: Simbol diode

Elektronski elementi so osnovni gradniki vsakega vezja. Imajo bodisi dva, tri ali več priključkov.

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Električne lastnosti varikap diode

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

Zaporedna in vzporedna feroresonanca

VSŠ Velenje - Elektronska vezja in naprave

VSŠ Velenje Elektromehanski elementi in sistemi

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

Tretja vaja iz matematike 1

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

zakasnitev širjenja ali zakasnitev pulza 3. Prerez MOS Tranzistorja z vgrajenim p-kanalom.(izhodna karakteristika)

USMERNIKI POLVALNI USMERNIK:

Stikalni pretvorniki. Seminar: Načrtovanje elektronike za EMC Boštjan Glažar

Robert Lorencon ELEKTRONSKI ELEMENTI IN VEZJA

Slika 1.120: Frekvenčne omejitve za različne fotopretvornike. Slika 1.121: Diagram relativnih občutljivosti v primerjavi s spektralno emisijo žarnice

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Visokofrekvenčni detektor s Schottky diodo

Gradniki elektronskih sistemov laboratorijske vaje. Vaja 1 Lastnosti diode. Ime in priimek: Smer:.. Datum:... Pregledal:...

Bipolarni tranzistor je trielektrodni polprevodniški elektronski sestavni del, ki je namenjen za ojačevanje

Gradniki TK sistemov

qwertyuiopasdfghjklzxcvbnmq ertyuiopasdfghjklzxcvbnmqwer tyuiopasdfghjklzxcvbnmqwerty uiopasdfghjklzxcvbnmqwertyui opasdfghjklzxcvbnmqwertyuiop

FOTOUPOR, FOTODIODA, FOTOTRANZISTOR

1. Merjenje toka in napetosti z AVO metrom

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM

Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Vzporedne, zaporedne, kombinirane in kompleksne vezave led diod in njihova zanesljivost

Vaje: Električni tokovi

8. Diskretni LTI sistemi

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

Nelinearni upori - termistorji

Frekvenčne omejitve za različne fotopretvornike. Diagram relativnih občutljivosti v primerjavi s spektralno emisijo žarnice

1. Trikotniki hitrosti

Električni naboj, ki mu pravimo tudi elektrina, označimo s črko Q, enota zanj pa je C (Coulomb-izgovorimo "kulon") ali As (1 C = 1 As).

LASTNOSTI FERITNEGA LONČKA. 330 kω. 3400pF

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE

starejši zapiski OSNOVE NELINEARNIH ELEM. 2 kolokvijske naloge

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

Mejna frekvenca bipolarnega tranzistorja

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

1.6 POLPREVODNIKI ZA KRMILJENJE MOČI

TŠC Kranj _ Višja strokovna šola za mehatroniko

1.6 POLPREVODNIKI ZA KRMILJENJE MOČI

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič

Kotne in krožne funkcije

Merilniki gostote magnetnega polja na osnovi Lorentzove sile

Metering is our Business

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

ELEKTRONSKA VEZJA. Laboratorijske vaje Pregledal: 6. vaja FM demodulator s PLL

Uporaba programskega okolja LabVIEWpri fizikalnih merjenjih

+105 C (plošče in trakovi +85 C) -50 C ( C)* * Za temperature pod C se posvetujte z našo tehnično službo. ϑ m *20 *40 +70

POLPREVODNIŠKA ELEKTRONIKA

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

Vaja: Odbojnostni senzor z optičnimi vlakni. Namen vaje

Kvantni delec na potencialnem skoku

13. Umerjanje izvora šuma s plazovno diodo

TEHNOLOGIJA MATERIALOV

PROCESIRANJE SIGNALOV

Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare

diferencialne enačbe - nadaljevanje

nvt 1) ukoliko su poznate struje dioda. Struja diode D 1 je I 1 = I I 2 = 8mA. Sada je = 1,2mA.

Stabilizirani usmernik 0-30 V, A

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO LJUBLJANA SEMINARSKA NALOGA PRI PREDMETU ELEKTRONSKA VEZJA STABILIZIRANI LABORATORIJSKI USMERNIK

Tematska vprašanja za 1. delni izpit

March 6, tuljava in električna. napetost in. padanjem. Potrebujete. torej 8,8µF. priključen. napetosti. in ustrezen

STATIČKE KARAKTERISTIKE DIODA I TRANZISTORA

OSNOVNA ŠOLA MIHE PINTARJA TOLEDA KIDRIČEVA CESTA 21, 3320 VELENJE MLADI RAZISKOVALCI ZA RAZVOJ ŠALEŠKE DOLINE

VAJA TEMPERATURNA ODVISNOST PRAGOVNEGA TOKA LASERJA

Stikalni pretvorniki. Seminar: Načrtovanje elektronike za EMC Boštjan Glažar

UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET SIGNALI I SISTEMI. Zbirka zadataka

Univerza v Ljubljani Pedagoška fakulteta. Indukcijska plošča. Špela Jelinčič. Seminarska naloga pri predmetu Didaktika tehnike III

STANDARD1 EN EN EN

1. Enosmerna vezja. = 0, kar zaključena

Realizacija elektronskih sklopov. Napajanje M. Jankovec

Kotni funkciji sinus in kosinus

2P-EE ELEKTROTEHNIKA IN ELEKTRONIKA. V 1.0 (napake) Univerza v Novi Gorici Poslovno-tehniška fakulteta Elektrotehnika in elektronika

OSNOVE ELEKTROTEHNIKE I

Prožilna vezja MOSFET in IGBT tranzistorjev

MERITVE LABORATORIJSKE VAJE. Študij. leto: 2011/2012 UNIVERZA V MARIBORU. Skupina: 9

SLO - NAVODILO ZA NAMESTITEV IN UPORABO Št. izd. : OSNOVNI UČNI PAKET ZA MERJENJE IN TESTIRANJE. Št.

Polnilnik Ni-MH/Ni-Cd baterij

Osnovni primer. (Z, +,,, 0, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: množenje je distributivno prema sabiranju

OSNOVI ELEKTRONIKE VEŽBA BROJ 1 OSNOVNA KOLA SA DIODAMA

Detektor ko vin. Ali ste si kdaj že le li, da bi na šli skri ti za klad? S A M O G R A D N J E / D e tek tor ko vin

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba.

2. Pri 50 Hz je reaktanca kondenzatorja X C = 120 Ω. Trditev: pri 60 Hz znaša reaktanca tega kondenzatorja X C = 100 Ω.

2P-EE ELEKTROTEHNIKA IN ELEKTRONIKA. V 1.0 (napake) Visoka šola za tehnologije in sisteme Elektrotehnika in elektronika

Transcript:

Polprevodniške komponente 1.5 POLPREVODNIŠKE KOMPONENTE Polprevodniške komponente lahko delimo glede na način delovanja oz. tehnologijo izdelave na bipolarno in unipolarno (MOS- Metal Okside Silicon ) skupino. Osnovni gradnik bipolarnih komponent je P-N spoj, ki v odvisnosti medsebojnih notranjih povezav (dioda, tranzistor, tiristor, triac,..) definira karakteristiko delovanja komponente. Glede na področje uporabe je možno s pomočjo ustrezne tehnologije izdelave komponentam določiti specifične značilnosti ( planarni postopek diode, legiranje močnostni tranzistorji, mesa postopek VF transistorji, ). Osnovni gradnik MOS komponent je MOSFET tranzistor, ki ga sestavlja kanal (D-S) in preko Si oksida pripadajoča vrata (G), katerih napetostni potencial neposredno vpliva na prevodnost kanala. V novejšem času so na voljo tudi komponente, ki združujejo dobre lastnosti obeh skupin, v smislu izboljšanja karakteristik (npr. IGBT). 1.5.1 P-N SPOJ Nosilca P-N spoja sta dve polprevodniški strukturi, od katerih ima ena višek prostih elektronov (N-tip polprevodnika), druga pa višek vrzeli (P-tip polprevodnika). Pri spojitvi obeh struktur se v ožjem delu spoja, zaradi prehajanja elektronov oz. vrzeli iz ene na drugo stran (rekombinacije), zgradi zaporna plast. Zaradi rekombinacij v ožjem delu, nastane v P-tipu negativni naboj (pomanjkanje pozitivnih nosilcev) in v N-tipu pozitivni naboj (pomanjkanje negativnih nosilcev), ki skupaj povzročita napetostni potencialni prag, ki prepreči nadaljevanje rekombinacij. Pri 25 C znaša potencialni prag za Si- PN spoj približno 0,6V, pri Ge- PN spoju je 0,4V, pri GaAs pa 1.2V. Napetost potencialnega praga je temperaturno odvisna, temperaturni koeficient PN spoja pa znaša za Si -2mV/ C, za Ge pa je še mnogo večji. 1.5.2 DIODA Glede na velikost in polariteto priključene zunanje napetosti na PN spoj, zavisi odziv delovanja zaporne plasti. V primeru večanja zunanje napetosti v prevodni smeri (na sliki pod»c«), do napetosti potencialnega praga tok ne teče, naprej pa se nelinearno (eksponencialno ) povečuje. Pri obratni polariteti zunanje napetosti (na sliki pod»b«), se potencialni prag ustrezno zviša, zaporna plast se razširi in ne dopusti prehajanja nosilcev elektrine (toka). Ta značilnost PN spoja predstavlja osnovno funkcijo diode, katera je v eni smeri za električni tok prevodna in v obratni ne. Karakteristika diode je v prevodni smeri nelinearna, vendar jo lahko opišemo z enačbo za PN spoj. Slika 1.39: Karakteristika Ge in Si PN spoja Slika 1.38: Vpliv zunanje napetosti na potencialni prag in širino zaporne plasti Enačba za PN spoj: I =I s (exp U/U T -1) pri čemer je: I tok v prevodni smeri I s tok zasičenja v zaporni smeri U napetost na diodi U T napetostni ekvivalent (26mV) (termična napetost) U T = k T/q k Boltzmanova konstanta (1,38 10-23 J/K) T absolutna temperatura q naboj elektrona (1,6 10-19 As) 26

VSŠ Velenje -Elektronska vezja in naprave Diode Karakteristika diode Čeprav želimo čim bolj idealizirano karakteristiko diode (čim manjši potencialni prag, čim manjšo r, čim manjši I s ) lahko v praksi te slabosti tudi s pridom izkoriščamo. Npr. nelinearna karakteristika omogoča funkcijo»mehkega«omejevanja napetosti ali logaritmiranja, temp. odvisnost omogoča kompenzacijo temp. vplivov v vezju, spreminjanje širine zaporne plasti omogoča spreminjanje kapacitivnosti varikap dioda, ) Značilni parametri U RRM -maksimalna ponovljiva reverzna napetost U RSM -maksimalna neponovljiva reverzna napetost I FAV -srednja vrednost toka v prevodni smeri I FSM -srednja vrednost toka v prevodni smeri T J -maksimalna temperatura spoja U F -napetost kolena v prevodni smeri t rr - odzivni čas (recovery time) r dinamična upornost C j - kapacitivnost PN spoja Pri PN spoju razlikujemo glede na polariteto priključitve dve vrste kapacitivnosti. Kadar je dioda orientirana v prevodni smeri predstavlja PN spoj difuzno kapacitivnost, ki lahko znaša nekaj nf. Difuzijska kapacitivnost predstavlja frekvenčno omejitev, saj se v zaporni plasti nakopičen naboj pri VF signalih ne more periodično hitro izprazniti in povzroči posledično tudi bolj ali manj močno prevajanje v zaporni smeri. S tem funkcija diode oslabi, tok v obe smeri pa povzroči prekomerno segrevanje in posledično uničenje. Zato je potrebno pri visokih frekvencah ali v stikalnem režimu izbrati hitre diode, ki hitrim spremembam tudi sledijo (fast, schotky diode, ). Spojna kapacitivnost, ki jo izkazuje dioda v zaporni smeri je bistveno manjša (nekaj 10 pf), vendar se močno spreminja v odvisnosti od velikosti napetosti. To kapacitivnost izkoriščajo kapacitivne (varikap) diode. Vrste diod Točkasta dioda (Ge)je malosignalna dioda z nizko kapacitivnostjo in malih moči. Uporabimo jih v primerih, kadar je zahtevan nizek potencialni prag (npr. usmerniška vezja v merilnikih) ali na področju VF signalov (modulatorji). Univerzalna dioda (Si) je usmerniška dioda za večje tokove in napetosti, predvsem za omrežno frekvenco oz. NF področje in sinusno obliko napetosti. Schottky dioda (hot carrier) Sestoji se iz dveh slojev polprevodnika tipa N in N + nadomešča P- tip polprevodnika. Slika 1.40: Karakteristika Si in Ge diode v prevodni in zaporni smeri Slika 1.41: Časovni odziv naboja na PN spoju pri spremembi napetosti na diodi Slika 1.42: Napetostna odvisnost spojne kapacitivnosti (substrat) in kovinske plasti, ki 27

PIN diode V primerjavi s klasičnim PN spojem, kjer so v dominantni vlogi manjšinski nosilci, je v tem primeru karakteristika odvisna od večinskih. Ti imajo bistveno hitrejši čas prehoda, kar posledično pomeni, da je odzivni čas Schottky diode praktično nič. Zato so nepogrešljive pri napetostih nesinusnih oblik (npr. pri stikalnih napajalnikih) in VF signalih do nekaj 100MHz. Napetost kolena je odvisna od izvedbe in je med 0,3 do 0,4V, vendar je dif. upornost večja kot pri univerzalnih in jih zato lahko vežemo vzporedno brez uparjanja. Zener dioda Ima značilen Zenerjev (do 5V; neg temp. koeficient) oz. Avalavchev (nad 5V; poz. temp. koeficient) efekt v zapornem področju. V tem delu ima zener dioda relativno majhno diferencialno upornost, kar izkoriščamo za stabilizacijo napetosti. V novejšem času se bolj uporabljajo referenčne diode, katere so v bistvu temperaturno stabilizirane zener diode (različne zaporedne kombinacije obeh efektov). Dosežen temp. koeficient α c = 0.01 %/ C 0.0005 %/ C (5ppm/ C) Slika 1.43: Karakteristika Schottky diode v odvisnosti od temperature Supressor dioda je v bistvu dvosmerna hitra zener dioda za moči nekaj W, namenjena za omejevanje napetostnih konic manjših moči. Kapacitivna (Varaktor) dioda ima izrazito poudarjeno odvisnost spojne kapacitivnosti od zaporne napetosti, uporablja se pri napetostno krmiljenih oscilatorjih in napetostno nastavljivih VF krogih. Slika 1.44: Nadomestno vezje za varikap diodo Slika 1.45: Varikap dioda v funkciji nastavljanja resonančne frekvence vzporednega nihajnega kroga (C 1 >> C 0 ) PIN dioda (P-Intristic area-n) je posebna izvedba diode, ki ima med P in N tipom polprevodnika še plast visokoohmskega silicija (intristic area), ki je zelo slabo dotiran z nosilci elektrine. Zaradi tega med P in N spojem ne pride do spontanih medsebojnih rekombinacij, temveč se sredinska plast obnaša kot izolator. V primeru zunanje napetosti v prevodni smeri, se v vmesni del inicirajo nosilci tako iz N, kot iz P področja strukture, kar povzroči znižanje upornosti in posledično prevodnost, ki je odvisna od velikosti toka. To omogoča značilno karakteristiko spreminjanja upornosti za VF signal v odvisnosti od enosmernega toka. Slika 1.46: Karakteristika varikap diod Slika 1.47: Značilne karakteristike PIN diode 28

PIN diode Mikrovalovna dioda je v specialno ohišje vgrajena točkasta PIN dioda za najvišje frekvence (1-80GHz), ki ji omogoča vgradnjo v valovod ali v koaksialni kabel. PRILOGA 5: Primeri uporabe PIN diod VF stikalo s PIN diodo v zaporedni vezavi VF stikalo s PIN diodo v vzporedni vezavi VF stikalo z dvojnim delovanjem PIN diod Zgoraj: Oscilogram signala na vhodu Spodaj: Oscilogram signala na izhodu (zapora) Primer vezave za preklop pasovnih filtrov z dvojnimi PIN diodami v zaporedni vezavi Zgoraj: Oscilogram signala na vhodu Spodaj: Oscilogram signala na izhodu (prehod) Napetostno nastavljivi VF atenuator vhodnega signala Vezava za preklop pasovnih filtrov na antenskem vhodu 29

Tunnel diode Tunnel dioda ima v prevodni smeri območje negativne diferencialne upornosti (zmanjšanje napetosti povzroči povečanje toka skozi) in nima zapornih lastnosti. Uporablja se v oscilatorjih za zelo visoke frekvence v področju GHz, kot VF»stikalo«. Posebne izvedbe so Backward diode, ki imajo podobno karakteristiko, vendar v zaporni smeri. Slika 1.48: Karakteristika in nadomestna shema tunnel diode Slika 1.49: Karakteristika Backward diode Poleg teh izvedb diod obstajajo še številne optoelektronske diode kot so LED, laserske, oddajne in sprejemne fotodiode v infrardečem in vidnem spektru (ter številne izvedbe diod za posebne namene (VN diode, alternatorske, za kompenzacijo temperature, mikrovalovne, Gunn diode ). 30