TRANSPORTNA SREDSTVA IN NAPRAVE
|
|
- Δωρός Δημαράς
- 7 χρόνια πριν
- Προβολές:
Transcript
1 TRANSPORTNA SREDSTVA IN NAPRAVE 1. Naštej vrste motorjev. Živalski motorji Vetrni motorji Vodni motorji Toplotni ali kalorični motorji Električni motorji 2. Naštej vrste kaloričnih motorjev. Parni stroj Motorji z notranjim zgorevanjem Kemična energija 3. Kateri so motorji z notranjim zgorevanjem? Batni motorji Plinske turbine Wanklov rotacijski motor Tokovni ali raketni motorji 4. Opiši posamezne faze delovnega procesa motorja z notranjim izgorevanjem. Sesanje-polnjenje:zmes goriva in zraka(pri ben.motorju),oz.zraka(pri diz.)vdre v valj,vent-odprt. Zgoščevanje-komprimiranje:oba ventila sta zaprta,pomembno je kompresijsko razmerje Zgorevanje-ekspanzija:oba ventila zapta,zaradi vžiga se volumen poveča in potisne bat navzdol. Čiščenje-izpuh:zgorele produkte je treba iz valja odstraniti čim hitreje in čim bolj natančno. 5. V čem je razlika med dvo in štiritaktnim procesom? Dvotaktni motor je tip motorja z notranjim zgorevanjem, ki doseže celotni cikel v samo eni rotaciji ročične gredi z dvema taktoma, za razliko od štiritaktnih motorjev, kjer sta potrebni dve rotaciji z štirimi takti. 6. V čem je razlika med Otto in Dizelskim procesom? Pri bencinskem motorju se zmes vžge zaradi iskre, pri dizelskem pa se samo vžge. 7. Opiši nalogo bata, material batov, pojasni gibanje in hitrost. Naloga bate je, da med svojim gibanjem tesni zgorevalni prostor. Material batov je aluminij. Med gibanje batov navzdol nastane v valjih podtlak, ki zmes vsesava, med gibanjem navzgor pa bati zmes stiskajo oz. komprimirajo. 8. Kakšne je osnovna naloga uplinjača in na kakšnem principu deluje? Naloga uplinjača je zagotavljanje primerne zmesi goriva in zraka za bencinske motorje v vseh razmerah. Deluje na principu difuzorja (zožene cevke). 9. Kakšna je naloga pospeševalne črpalke na uplinjaču? Naloga pospeševalne črpalke na uplinjaču je da vbrizga zelo bogato zmes samo v hipu (potrebujemo večjo moč).
2 10. Čemu služi čok pri uplinjaču? Zakaj dolgotrajna uporaba čoka ni priporočljiva? Čok pri uplinjaču služi za zagon hladnega motorja (omejuje pretok zraka). Dolgotrajna uporaba ni priporočljiva zaradi tega, ker se motor po določenem času segreje in zmes nebi bila več idealna. 11. Zakaj pri dizelskih motorjih uporabljamo svečke? Kakšne svečke so to in kje so montirane? Pri prvem vžigu, da segrejemo zrak. To so žarilne svečke, montirane na glavi motorja. 12. Katere vžigalne naprave poznaš? Baterijske in magnetne. 13. Naštej dele baterijske vžigalne naprave? Svečka je zgrajena iz ohišja z navojem, centralne elektrode in izolatorja iz porcelana. 14. Kaj je pomembno pri izbiri vžigalnih svečk? Velikost in oblika, kratki ali dolgi navoj, razdalja med elektrodama, toplotna vrednost. 15. Zakaj hladimo motorje z notranjim zgorevanjem in vrste hlajenj? Motorje hladimo zaradi tega, da se ne pregrejejo hladimo material). Poznamo zračno hlajenje, vodno hlajenje. 16. Osnovne naloge mazanja in načini mazanja motorjev z notranjim zgorevanjem? Osnovne naloge mazanja so: zmanjšanje trenja med gibajočimi deli, tesnenje, hlajenje težko dostopnih mest, mazanje, varovanje delov pred korozijo, blaženje ropota. Načini mazanja so: tlačn mazanje z zobniško črpalko, mazanje z mešanico. 17. Razloži oznako SAE 10W-40. Kakšno olje je to? Oznaka nam pove da olju spreminja viskoznost. Pozimi se zmanjšuje, poleti pa poveča. To olje je multigradnjo ali celoletno olje. 18. Vrste motornih olj? Mineralna in sintetična oz. naravna in umetna. 19. Čemu služi naprava za odvod izpušnih plinov? Za zmanjševanje škodljivih snovi v izpuhu. 20. Katere dušilce zvoka poznaš pri motorjih z notranjim zgorevanjem? Absorbcijski in refleksijski ali odbojni dušilci zvoka. 21. Zakaj uporabljamo katalizator in kako deluje? Katalizator je naprava za pretvarjanje škodljivih izpušnih plinov, ki nastajajo v motorjih z notranjim zgorevanjem, v manj škodljive pline. Katalizator je sestavljen iz keramičnega satovja, prevlečen s plastjo plemenite kovine. Kovinska plast se med delovanjem motorja segreje, izpušni plini se pri prehodu zadevajo ob vročo kovino in ob tem spreminjajo v kemično stabilne in nestrupene spojine. 22. Zakaj uporabljamo λ sondo, kje je montirana, razloži pojem lambda okno. Lambda sonda, služi računalniku za krmiljenje vbrizga goriva. Montirana je za sesalnim kolektorjem. Pojem lambda okno je razmerje med vsesanim in dejansko potrebnim zrakom tako,da motor deluje v optimalnem področju, hkrati pa dobimo ugodno sestavo izpušnih plinov.
3 23. Pojasni izkoristek motorja z notranjim zgorevanjem (primerjaj bencinski in dizelski motor). Izkoristek motorja je razmerje med mehansko močjo, ki jo dobimo na ročični gredi in med močjo, ki jo motor dobiva v obliki goriva. Pri tem ima dizelski motor boljši izkoristek od bencinskega. 24. V čem je razlika med Wanklovim motorjem in ostalimi batnimi motorji? Motor je sestavljen v obliki trikotnika (vrteči se bat) s konveksnimi stranicami se vrti v ohišju, ki obdaja motorno gred. Prednosti so le dva vrteča bata, zaradi uravnoteženosti batov miren tek motorja, manj sestavnih delov in s tem manjša masa motorja, manjša masa glede na moč. 25. Kaj so to in kako delujejo tokovni (reaktivni) motorji? Posebnost raketnih motorjev? So letalski motorji. Delujejo na principu reakcijskega delovanja izpušnih plinov (zrak,zgoščevalnik kompresor, zgorevalna komora, turbina). Posebnost raketnih motorjev je, da so neodvisni od atmosferskega kisika. 26. Zaporedna in vzporedna vezava akumulatorjev. Kaj je z napetostjo pri posamezni vezavi? Vzporedna vezava kadar želimo povečati moč izvora vežemo akumulatorja vzporedno. Napetost ostane 12 V. 12V 12V 12V Zaporedna vezava kadar želimo povečati napetost izvora, dobimo 24 V (seštejemo). 12V 12V 12V+12V=24V 27. Kaj je imenska moč akumulatorja in kako je podana? Imenska moč akumulatorja je podana v amperskih urah (Ah), in se nanaša na tisto moč, ki jo da akumulator pri 15 0 C v času 20 minut. 28. Kako delimo kompresorje po načinu ustvarjanja tlaka? Delimo jih glede na kompresijsko razmerje X. Ventilatorji Puhala Turbokompresorji 3-14 Rotacijski kompresorji Batni kompresorji
4 29. Naštej osnovne elemente batnega kompresorja (str. 1-slika 80). 30. Kaj je škodljiv prostor pri batnem kompresorju? Volumen valja mora biti večji od gibnega volumna za namestitev ventilov, za škodljivi prostor, ki je potreben zaradi toplotnih raztezkov in prostor zaradi batnice oz, delov ročičnega mehanizma. 31. Katere značilnosti ima turbopuhalo in kje ga uporabljamo? Osnovne značilnosti so radialne lopatice z aksialno podaljšanim vstopnim robom. Imajo velike vrtilne hitrosti od vrtljajev na minuto. Uporabljajo se pri tlačno polnjenih motorjih z notranjim zgorevanjem katero poganjajo iztekajoči izpušni plini. 32. Enačba za končno temperaturo plina po kompresiji T 2.
5 33. Zakaj izvajamo večstopenjsko kompresijo? Zapiši enačbo za celotno kompresijsko razmerje X. Zaradi manjše porabe pogonske energije Manjše sile na ročični mehanizem Nižja končna temperatura Boljše polnjenje valja 34. Katere vrste črpalk poznaš in primeri uporabe posameznih vrst črpalk? Batne, za črpanje tekočine. Rotacijske črpalke, uporabljamo jih za srednje velike tlake in pretoke za črpanje hladilne tekočine mazalnega olja in goriva. Turbočrpalke se uporablja na raketnih motorjih. 35. Kako delimo batne črpalke? Batne črpalke delimo na dvigalne, krilne in membranske. 36. Dobavna količina črpalke (enačba, enote, legenda)? 37. Pojasni princip delovanja batne črpalke. Batne črpalke delujejo na principu izpodrivanja tekočine v času tlačnega giba bata. 38. Naštej vrste rotacijskih črpalk;princip delovanja; primerjava z batnimi. So zobniške in z rotirajočimi krili. V primerjavi z batnimi črpalkami so manjše in enostavnejše izvedbe. Uporabljamo jih za srednje velike pretoke in tlake predvsem pri obdelovalnih strojih za črpanje hladilne tekočine, mazalnega olja in goriva. Tok tekočine je konstanten, zato ne potrebujemo vstopnih in izstopnih ventilov. 39. Kje uporabljamo zobniške črpalke? Zobniške črpalke uporabljamo za pogon stiskalnic, hidromotorjev, turbin.
6 40. Kje uporabljamo krilne črpalke; skiciraj krilno črpalko in poimenuj glavne dele? Uporabljamo jih za črpanje olj, vode in goriva za tlake do 20 barov. 41. Pojasni princip delovanje turbočrpalke. Mehansko delo se prenaša na črpano tekočino preko kinetične energije v rotorju. Pri vrtenju rotorja nastane centrifugalna sila, ki je večja če se rotor vrti hitreje. Centrifugalna sila tekočine se pretvori v tlak tekočine. 42. Aksialna črpalka;področje uporabe, lastnosti, prednosti. Uporabljamo jih za velike pretočne količine in majhne višine. Prednost teh črpalk je, da imajo majhen premer in zavzamejo malo prostora. Niso občutljive na kakovost tekočine, ki jo črpajo. 43. Zapiši enačbo za celotni upor pri vožnji R; legenda 44. Zapiši enačbo za kotalni upor R k skica.
7 45. Enačba za koeficient upora pri kotaljenju in od česa je odvisen? 46. Zaradi česa nastane upor zraka; enačba za silo zračnega upora R Z? 47. Centrifugalna sila; od česa zavisi, kaj lahko povzroči; enačba. Kako je z obremenitvijo koles?
8 48. Vožnja vozila pri konveksni in konkavni poti; maksimalna F C pri eni in drugi poti. 49. Izpelji razmerje maksimalne hitrosti pri konveksni in konkavni poti. 50. Opiši razliko med šasijo in samonosno karoserijo: Katere se uporabljajo za osebna vozila? Samonosna karoserija; namen okvirja prevzame karoserija sama (sedanji avtomobili) Šasija;je glavni del okvir, na katerega so pritrjeni ostali deli (kamioni, avtobusi) 51. Vrsta sklope in naloge sklopke? Poznamo torne, membranske in hidrodinamične sklopke. Naloga sklopke je prenos vrtenja motorja na menjalnik. Omogoča ločitev menjalnika in motorja s tem speljevanje, ustavljanje vozila in pretikanje prestav. 52. Razloži pojem visoke in nizke prestave. Kako določimo prestavno razmerje v 1. prestavi i max? Visoka prestava je tista, ki ima nizko številčno vrednost. Predstavno razmerje 1:1 je višje od razmerja 1:2. Običajno ga dosežemo v četrti ali peti prestavi. Čim nižja je prestava, tem večja je razlika med obrati motorja in pogonskih koles vozila. Prestavno razmerje v prvi prestavi i max določijo tako, da vozila z največjo obremenitvijo še premagaj največji klanec. 53. Opiši namen diferenciala. Namen diferenciala je preprečevanje obremenitve na osi in obrabe gum. 54. Uporaba kardanskega zgiba in gredi Gred uporabljamo za prenos vrtilnega momenta med soosnimi gredi od menjalnika do diferenciala ki je na svojih koncih opremljena s kardanskim zgibom. Gred ima teleskopsko izvedbo, ki omogoča spremembo dolžine med obratovanjem. 55. Razloži pomen oznake pnevmatike 205/60 R 16 91H. 205 širina pnevmatike, 60 višina pnevmatike, R radialna pnevmatika, 16 premer platišča v colah, 91 indeks nosilnosti pnevmatike, H hitrostni razred. 56. Razloži razliko med radialno in diagonalno pnevmatiko. Katere se danes običajno uporabljajo? Radialne pnevmatike imajo mehke boke, ohranjajo stično površino s cestiščem, diagonalne pa imajo trše boke. Danes se uporabljajo radialne pnevmatike.
9 57. Naštej prednosti kolutnih zavor pred bobnastimi? 58. Kako je z razporeditvijo zavornih sil na sprednjo in zadnjo os? Razmerje sil je 60% spredaj in 40% zadaj. 59. Naštej glavne dele ABS zavornega sistema in razloži kaj je osnovni namen ABS-a. Glavni deli ABS-a so senzor obratov (tipalo), računalnik (elektronska krmilna enota) in regulacijski ventil (regulira pritisk) Naloga ABS-a ni skrajševanje poti, temveč je namenjen temu, da avto ostane vodljiv. 60. Kakšne preme poznaš? Prednost enih pred drugimi. Poznamo toge preme in posamične obese. Boljše so posamične obese, ker problemi enega kolesa niso problemi drugega kolesa. 61. Opiši naloge vzmeti in blažilnika. Kako enostavno preverimo stanje blažilnika? Naloga vzmeti je da prevzame energijo ko kolo prileti v izboklino. Blažilnik pa ima nalogo, da čim prej umiri vozilo. Blažilnike preverimo tako, da zanihamo avto, Pri dobrih blažilnikih se avto hitro umiri. 62. Naštej glavne razvojne stopnje pri razvoju lokomotiv? Parni pogon, Parni pogon na pregreto paro Parni pogon parna turbina Dizel lokomotiva Dizel električna lokomotiva Električna lokomotiva 63. Upori, ki se pojavijo pri prehodu tirnega vozila skozi krivino so posledica:? Toge zveze med osjo in kolesom Vzporednosti osi v podstavku Vpliv centrifugalne sile, ki nas vleče ven iz ovinka 64. Kaj storijo za zmanjšanje vpliva F C in povečajo stabilnost vlaka v krivini; koliko znaša v mm? Dvignejo zunanjo tirnico za 110 do 180 mm.
10 65. Vrvi iz nekovinskih materialov: material; enačba za δ in δ dop, v, premer vrvenice D. 66. Jeklene vrvi: material, natezna trdnost; označevanje. 67. Katera dva načina ovijanja spletov pri jeklenih vrveh poznaš; lastnosti in uporaba obeh načinov?
11 68. Določitev (preračun) premera jeklene vrvi glede na obremenitev in obratovalni razred dvigala.
12 69. Kako določimo premer vrvenice ali vrvnega bobna; enačba za D- Ali je D lahko manjši oz. večji od izračunanega? 70. Material vrvnih bobnov in debelina stene pri posameznem materiali?
13 71. Kaj so verige; kako jih delimo po namenu? 72. Na kaj moramo biti pozorni pri delu z verigami? 73. Uporaba bremenskih kavljev; deli kavlja;material; izbira kavlja?
14 74. Naštej dvigala za majhne višine dviganja. Kaj predvsem upoštevamo pri računanju teh dvigal?
15 75. Hidravlično dvigalo; uporaba, sila na ročici brez upoštevanja izkoristka.
16
MOTORJI Z NOTRANJIM ZGOREVANJEM
MOTORJI Z NOTRANJIM ZGOREVANJEM Dvotaktni Štititaktni Motorji z notranjim zgorevanjem Motorji z zunanjim zgorevanjem izohora: Otto motor izohora in izoterma: Stirling motor izobara: Diesel motor izohora
Διαβάστε περισσότεραPONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.
Διαβάστε περισσότεραPRILOGA VI POTRDILO O SKLADNOSTI. (Vzorci vsebine) POTRDILO O SKLADNOSTI ZA VOZILO HOMOLOGIRANEGA TIPA
PRILOGA VI POTRDILA O SKLADNOSTI (Vzorci vsebine) A POTRDILO O SKLADNOSTI ZA VOZILO HOMOLOGIRANEGA TIPA Stran 1 POTRDILO O SKLADNOSTI ZA VOZILO HOMOLOGIRANEGA TIPA (1) (številka potrdila o skladnosti:)
Διαβάστε περισσότερα1. Trikotniki hitrosti
. Trikotniki hitrosti. Z radialno črpalko želimo črpati vodo pri pogojih okolice z nazivnim pretokom 0 m 3 /h. Notranji premer rotorja je 4 cm, zunanji premer 8 cm, širina rotorja pa je,5 cm. Frekvenca
Διαβάστε περισσότεραOsnove elektrotehnike uvod
Osnove elektrotehnike uvod Uvod V nadaljevanju navedena vprašanja so prevod testnih vprašanj, ki sem jih našel na omenjeni spletni strani. Vprašanja zajemajo temeljna znanja opredeljenega strokovnega področja.
Διαβάστε περισσότεραDiferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci
Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja
Διαβάστε περισσότεραFunkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2
Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a
Διαβάστε περισσότεραENERGETSKI STROJI. Energetski stroji. UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Katedra za energetsko strojništvo
ENERGETSKI STROJI Uvod Pregled teoretičnih osnov Volmetrični stroji Trbinski stroji Značilnosti Trikotniki hitrosti Elerjeva trbinska enačba Notranji izkoristek Energijska karakteristika Energetske naprave
Διαβάστε περισσότεραOdvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki
Διαβάστε περισσότεραTretja vaja iz matematike 1
Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +
Διαβάστε περισσότεραUNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Katedra za energetsko strojništvo VETRNICA. v 2. v 1 A 2 A 1. Energetski stroji
Katedra za energetsko strojništo VETRNICA A A A Katedra za energetsko strojništo Katedra za energetsko strojništo VETRNICA A A A Δ Δp p p Δ Katedra za energetsko strojništo Teoretična moč etrnice Določite
Διαβάστε περισσότεραTransformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II
Transformator Transformator je naprava, ki v osnovi pretvarja napetost iz enega nivoja v drugega. Poznamo vrsto različnih izvedb transformatorjev, glede na njihovo specifičnost uporabe:. Energetski transformator.
Διαβάστε περισσότεραTEHNIČNI LIST E E A B C D
lej poglavje OSNE RAZDALJE TRAKTORJA lej poglavje OSNE RAZDALJE TRAKTORJA H J F E E TEHNČN LST TEHNČN LST MERE TRAKTORJA A B C D Vse mere so podane v mm A razdalja med središčem prednje osi in standard
Διαβάστε περισσότεραDelovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev
KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.
Διαβάστε περισσότεραTOPLOTNA ČRPALKA ZRAK-VODA - BUDERUS LOGATHERM WPL 7/10/12/14/18/25/31
TOPLOTN ČRPLK ZRK-VOD - BUDERUS LOGTHERM WPL 7/0//4/8/5/ Tip Moč (kw) nar. št. EUR (brez DDV) WPL 7 7 8 7 700 95 5.6,00 WPL 0 0 7 78 600 89 8.9,00 WPL 7 78 600 90 9.78,00 WPL 4 4 7 78 600 9 0.88,00 WPL
Διαβάστε περισσότεραLogatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013
WP 14 R T d 9 10 11 53 d 2015 811/2013 WP 14 R T 2015 811/2013 WP 14 R T Naslednji podatki o izdelku izpolnjujejo zahteve uredb U 811/2013, 812/2013, 813/2013 in 814/2013 o dopolnitvi smernice 2010/30/U.
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx
Διαβάστε περισσότερα+105 C (plošče in trakovi +85 C) -50 C ( C)* * Za temperature pod C se posvetujte z našo tehnično službo. ϑ m *20 *40 +70
KAIFLEX ST Tehnični podatki Material Izjemno fleksibilna zaprtocelična izolacija, fleksibilna elastomerna pena (FEF) Opis Uporaba Temperaturno območje Toplotna prevodnost W/(m K ) pri različnih srednjih
Διαβάστε περισσότερα1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja
ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost
Διαβάστε περισσότεραHIDRAVLIČNE ČRPALKE. šolsko leto:
HIDRAVLIČNE ČRPALKE šolsko leto: 2010/2011 , Kazalo 1.0 UVOD 1 1.1 Razvoj hidravlike 2.0 SPLOŠNO O HIDRAVLIČNIH ČRPALKAH 3.0 NAJVAŽNEJŠI PODATKI HIDRAVLIČNIH ČRPALK 3 3.1 Volumenski pretok 3 3.2 Specifični
Διαβάστε περισσότεραTEHNIČNI LIST MERE TRAKTORJA. Vse mere so podane v mm. AGT 830/835 AGT 835 T/S standard 1020 1010 prednja hidravlika 1170 1230
TEHNIČNI LIST MERE TRAKTORJA Vse mere so podane v mm A Razdalja med središčem prednje osi in končni točki prednjega dela AGT 830/835 standard 1020 1010 prednja hidravlika 1170 1230 B Medosna razdalja 1185
Διαβάστε περισσότεραIZPIT IZ ANALIZE II Maribor,
Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),
Διαβάστε περισσότεραKODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK
1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24
Διαβάστε περισσότεραKotne in krožne funkcije
Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete
Διαβάστε περισσότεραCM707. GR Οδηγός χρήσης... 2-7. SLO Uporabniški priročnik... 8-13. CR Korisnički priručnik... 14-19. TR Kullanım Kılavuzu... 20-25
1 2 3 4 5 6 7 OFFMANAUTO CM707 GR Οδηγός χρήσης... 2-7 SLO Uporabniški priročnik... 8-13 CR Korisnički priručnik... 14-19 TR Kullanım Kılavuzu... 20-25 ENG User Guide... 26-31 GR CM707 ΟΔΗΓΟΣ ΧΡΗΣΗΣ Περιγραφή
Διαβάστε περισσότεραPoglavja: Navor (5. poglavje), Tlak (6. poglavje), Vrtilna količina (10. poglavje), Gibanje tekočin (12. poglavje)
Poglavja: Navor (5. poglavje), Tlak (6. poglavje), Vrtilna količina (10. poglavje), Gibanje tekočin (12. poglavje) V./4. Deska, ki je dolga 4 m, je podprta na sredi. Na koncu deske stoji mož s težo 700
Διαβάστε περισσότεραGospodarjenje z energijo
Sočasna proizvodnja toplote in električne energije Značilnosti: zelo dobra pretvorba primarne energije v sekundarno in končno energijo 75 % - 90 % primarne energije se spremeni v želeno obliko uporaba
Διαβάστε περισσότεραLaboratorij za termoenergetiko. Vodikove tehnologije in PEM gorivne celice
Laboratorij za termoenergetiko Vodikove tehnologije in PEM gorivne celice Pokrivanje svetovnih potreb po energiji premog 27% plin 22% biomasa 10% voda 2% sonce 0,4% veter 0,3% nafta 32% jedrska 6% geoterm.
Διαβάστε περισσότεραMeritev karakteristik peltonove turbine Laboratorijska vaja
Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Aškerčeva 6 1000 Ljubljana, Slovenija telefon: 01 477 12 00 faks: 01 251 85 67 www.fs.uni-lj.si e-mail: dekanat@fs.uni-lj.si Katedra za energetsko strojništvo
Διαβάστε περισσότεραPoglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM
Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Fakulteta za elektrotehniko 1 Slika 7. 2: Principielna shema regulacije AM v KSP Fakulteta za elektrotehniko 2 Slika 7. 3: Merjenje komponent fluksa s
Διαβάστε περισσότεραZaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,
Διαβάστε περισσότεραNumerično reševanje. diferencialnih enačb II
Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke
Διαβάστε περισσότεραDržavni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M16141113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek, 1. junij 16 SPLOŠNA MATURA RIC 16 M161-411-3 M161-411-3 3 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor
Διαβάστε περισσότεραIntegralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)
Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2
Διαβάστε περισσότεραRANKINOV KROŽNI PROCES Seminar za predmet JTE
RANKINOV KROŽNI PROCES Seminar za predmet JTE Rok Krpan 16.12.2010 Mentor: izr. prof. Iztok Tiselj Carnotov krožni proces Iz štirih sprememb: dveh izotermnih in dveh izentropnih (reverzibilnih adiabatnih)
Διαβάστε περισσότεραDržavni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 12. junij 2015 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M543* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek,. junij 05 SPLOŠNA MATURA RIC 05 M543 M543 3 IZPITNA POLA Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor
Διαβάστε περισσότεραČHE AVČE. Konzorcij RUDIS MITSUBISHI ELECTRIC SUMITOMO
ČHE AVČE Konzorcij RUDIS MITSUBISHI ELECTRIC SUMITOMO MONTAŽA IN DOBAVA AGREGATA ČRPALKA / TURBINA MOTOR / GENERATOR S POMOŽNO OPREMO Anton Hribar d.i.s OSNOVNI TEHNIČNI PODATKI ČRPALNE HIDROELEKTRARNE
Διαβάστε περισσότεραKarakteristike centrifugalnih črpalk in cevovoda
Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Aškerčeva 6 1000 Ljubljana, Slovenija telefon: 01 477 1 00 faks: 01 51 85 67 www.fs.uni-lj.si e-mail: dekanat@fs.uni-lj.si Katedra za energetsko strojništvo
Διαβάστε περισσότερα13. poglavje: Energija
13. poglavje: Energija 1. (Naloga 3) Koliko kilovatna je peč za hišno centralno kurjavo, ki daje 126 MJ toplote na uro? Podatki: Q = 126 MJ, t = 3600 s; P =? Če peč z močjo P enakomerno oddaja toploto,
Διαβάστε περισσότεραKarakteristike centrifugalnih črpalk in cevovoda
Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Aškerčeva 6 1000 Ljubljana, Slovenija telefon: 01 477 1 00 faks: 01 51 85 67 www.fs.uni-lj.si e-mail: dekanat@fs.uni-lj.si Katedra za energetsko strojništvo
Διαβάστε περισσότεραSATCITANANDA. F = e E sila na naboj. = ΔW e. Rudolf Kladnik: Fizika za srednješolce 3. Svet elektronov in atomov
Ruolf Klnik: Fizik z srenješolce Set elektrono in too Električno olje (11), gibnje elce električne olju Strn 55, nlog 1 Kolikšno netost or releteti elektron, se njego kinetičn energij oeč z 1 kev? Δ W
Διαβάστε περισσότεραOSNOVE HIDROSTATIKE. - vede, ki preučuje mirujoče tekočine
OSNOVE HIDROSTATIKE - vede, ki preučuje mirujoče tekočine HIDROSTATIKA Značilnost, da je sila na katero koli točko v tekočini enaka iz vseh smeri. Če ta pogoj o ravnovesju sil ne velja, se tekočina premakne
Διαβάστε περισσότεραSlika 5: Sile na svetilko, ki je obešena na žici.
4. poglavje: Sile 5. Cestna svetilka visi na sredi 10 m dolge žice, ki je napeta čez cesto. Zaradi teže svetilke (30 N) se žica za toliko povesi, da pride sredina za 30 cm niže kot oba konca. Kako močno
Διαβάστε περισσότεραENERGETSKI STROJI. Energetski stroji. UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Katedra za energetsko strojništvo
ENERGETSKI STROJI Uvod Pregled teoretičnih osnov Hidrostatika Dinamika tekočin Termodinamika Podobnostni zakoni Volumetrični stroji Turbinski stroji Energetske naprave Podobnostni zakoni Kriteriji podobnosti
Διαβάστε περισσότεραNARAVOSLOVJE - 7. razred
NARAVOSLOVJE - 7. razred Vsebina Zap. št. ZVOK 7.001 Ve, da predmeti, ki oddajajo zvok zvočila, zatresejo zrak in da take tresljaje imenujemo nihanje. 7.002 Ve, da sprejemnik zvoka zazna tresenje zraka
Διαβάστε περισσότεραPARNA POSTROJENJA ZA KOMBINIRANU PROIZVODNJU ELEKTRIČNE I TOPLINSKE ENERGIJE (ENERGANE)
(Enegane) List: PARNA POSTROJENJA ZA KOMBINIRANU PROIZVODNJU ELEKTRIČNE I TOPLINSKE ENERGIJE (ENERGANE) Na mjestima gdje se istovremeno troši električna i toplinska energija, ekonomičan način opskrbe energijom
Διαβάστε περισσότεραLastnosti in delovanje polimerne gorivne celice
FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Laboratorij za termoenergetiko LABORATORIJSKA VAJA Lastnosti in delovanje polimerne gorivne celice Mitja Mori, Mihael Sekavčnik CILJ VAJE - Spoznati sestavo in vrste gorivnih celic.
Διαβάστε περισσότεραMehanika fluidov. Statika tekočin. Tekočine v gibanju. Lastnosti tekočin, Viskoznost.
Mehanika fluidov Statika tekočin. Tekočine v gibanju. Lastnosti tekočin, Viskoznost. 1 Statika tekočin Če tekočina miruje, so vse sile, ki delujejo na tekočino v ravnotežju. Masne volumske sile: masa tekočine
Διαβάστε περισσότεραTEHNIKA IN NAČRTOVANJE OGREVANJA NA BIOMASO KW
Tehnika in načrtovanje OGREVANJE NA BIOMASO Vodilno ogrevanje na biomaso 81 Ø20 8 9 60 22 26 7 100 60 E0 TEHNIA IN NAČRTOVANJE OGREVANJA NA BIOMASO 8 1 W Vključno s transportnimi in skladiščnimi Tehnika
Διαβάστε περισσότεραDELO IN ENERGIJA, MOČ
DELO IN ENERGIJA, MOČ Dvigalo mase 1 t se začne dvigati s pospeškom 2 m/s 2. Izračunaj delo motorja v prvi 5 sekunda in s kolikšno močjo vleče motor dvigalo v tem časovnem intervalu? [ P mx = 100kW ( to
Διαβάστε περισσότεραZBIRKA REŠENIH PROBLEMOV IN NALOG
Izr. Prof. dr. Andrej Kitanovski Asist. dr. Urban Tomc Prof. dr. Alojz Poredoš ZBIRKA REŠENIH PROBLEMOV IN NALOG Učni pripomoček pri predmetu Prenos toplote in snovi Ljubljana, 2017 V tem delu so zbrane
Διαβάστε περισσότεραEnergije in okolje 1. vaja. Entalpija pri kemijskih reakcijah
Entalpija pri kemijskih reakcijah Pri obravnavi energijskih pretvorb pri kemijskih reakcijah uvedemo pojem entalpije, ki popisuje spreminjanje energije sistema pri konstantnem tlaku. Sistemu lahko povečamo
Διαβάστε περισσότερα1. Newtonovi zakoni in aksiomi o silah:
1. Newtonovi zakoni in aksiomi o silah: A) Telo miruje ali se giblje enakomerno, če je vsota vseh zunanjih sil, ki delujejo na telo enaka nič. B) Če rezultanta vseh zunanjih sil, ki delujejo na telo ni
Διαβάστε περισσότεραBooleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke
Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre
Διαβάστε περισσότεραL-400 TEHNIČNI KATALOG. Talni konvektorji
30 50 30-00 TEHIČI KATAOG 300 Talni konvektorji TAI KOVEKTORJI Talni konvektorji z naravno konvekcijo TK Talni konvektorji s prisilno konvekcijo TKV, H=105 mm, 10 mm Talni konvektorji s prisilno konvekcijo
Διαβάστε περισσότερα8. Diskretni LTI sistemi
8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z
Διαβάστε περισσότερα2015 / 16 ESTIA SERIJA 4 / HI POWER. Toplotna črpalka zrak - voda
2015 / 16 ESTIA SERIJA 4 / HI POWER Toplotna črpalka zrak - voda ESTIA HI POWER Naš prispevek za okolje. Ko danes govorimo o obnovljivih virih energije, nas nobena pot ne pelje več mimo toplotne čpalke.
Διαβάστε περισσότεραSKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK
SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi
Διαβάστε περισσότεραParne turbine. Avtor: Ivo Krajnik Kobarid
Parne turbine Avtor: Ivo Krajnik Kobarid 20. 9. 2009 Obravnava parnih turbin Lastnosti pare T-S diagrami, kvaliteta pare, kalorimeter Krožni cikli Rankinov cikel Klasifikacija Različni tipi turbin Enačbe
Διαβάστε περισσότεραVAJE IZ NIHANJA. 3. Pospešek nihala na vijačno vzmet je: a. stalen, b. največji v skrajni legi, c. največji v ravnovesni legi, d. nič.
VAJE IZ NIHANJA Izberi pravilen odgovor in fizikalno smiselno utemelji svojo odločitev. I. OPIS NIHANJA 1. Slika kaže nitno nihalo v ravnovesni legi in skrajnih legah. Amplituda je razdalja: a. Od 1 do
Διαβάστε περισσότεραFTN Novi Sad Katedra za motore i vozila. Teorija kretanja drumskih vozila Vučno-dinamičke performanse vozila: MAKSIMALNA BRZINA
: MAKSIMALNA BRZINA Maksimalna brzina kretanja F O (N) F OI i m =i I i m =i II F Oid Princip određivanja v MAX : Drugi Njutnov zakon Dokle god je: F O > ΣF otp vozilo ubrzava Kada postane: F O = ΣF otp
Διαβάστε περισσότεραUNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET SIGNALI I SISTEMI. Zbirka zadataka
UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET Goran Stančić SIGNALI I SISTEMI Zbirka zadataka NIŠ, 014. Sadržaj 1 Konvolucija Literatura 11 Indeks pojmova 11 3 4 Sadržaj 1 Konvolucija Zadatak 1. Odrediti konvoluciju
Διαβάστε περισσότερα1. VAJA IZ TRDNOSTI. (linearna algebra - ponovitev, Kroneckerjev δ i j, permutacijski simbol e i jk )
VAJA IZ TRDNOSTI (lnearna algebra - ponovtev, Kroneckerev δ, permutacsk smbol e k ) NALOGA : Zapš vektor a = [, 2,5,] kot lnearno kombnaco vektorev e = [,,,], e 2 = [,2,3,], e 3 = [2,,, ] n e 4 = [,,,]
Διαβάστε περισσότεραKotni funkciji sinus in kosinus
Kotni funkciji sinus in kosinus Oznake: sinus kota x označujemo z oznako sin x, kosinus kota x označujemo z oznako cos x, DEFINICIJA V PRAVOKOTNEM TRIKOTNIKU: Kotna funkcija sinus je definirana kot razmerje
Διαβάστε περισσότεραmatrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):
4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n
Διαβάστε περισσότεραVzporedne, zaporedne, kombinirane in kompleksne vezave led diod in njihova zanesljivost
Vzporedne, zaporedne, kombinirane in kompleksne vezave led diod in njihova zanesljivost Led dioda LED dioda je sestavljena iz LED čipa, ki ga povezujejo priključne nogice ter ohišja led diode. Glavno,
Διαβάστε περισσότεραGimnazija Krˇsko. vektorji - naloge
Vektorji Naloge 1. V koordinatnem sistemu so podane točke A(3, 4), B(0, 2), C( 3, 2). a) Izračunaj dolžino krajevnega vektorja točke A. (2) b) Izračunaj kot med vektorjema r A in r C. (4) c) Izrazi vektor
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,
Διαβάστε περισσότεραDISKRETNA MATEMATIKA - PREDAVANJE 7 - Jovanka Pantović
DISKRETNA MATEMATIKA - PREDAVANJE 7 - Jovanka Pantović Novi Sad April 17, 2018 1 / 22 Teorija grafova April 17, 2018 2 / 22 Definicija Graf je ure dena trojka G = (V, G, ψ), gde je (i) V konačan skup čvorova,
Διαβάστε περισσότεραKontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.
Kontrolne karte KONTROLNE KARTE Kontrolne karte uporablamo za sprotno spremlane kakovosti izdelka, ki ga izdeluemo v proizvodnem procesu. Izvaamo stalno vzorčene izdelkov, npr. vsako uro, vsake 4 ure.
Διαβάστε περισσότεραGovorilne in konzultacijske ure 2014/2015
FIZIKA Govorilne in konzultacijske ure 2014/2015 Tedenske govorilne in konzultacijske ure: Klemen Zidanšek: sreda od 8.00 do 8.45 ure petek od 9.40 do 10.25 ure ali po dogovoru v kabinetu D17 Telefon:
Διαβάστε περισσότεραp 1 ENTROPIJSKI ZAKON
ENROPIJSKI ZAKON REERZIBILNA srememba: moža je obrjea srememba reko eakih vmesih staj kot rvota srememba. Po obeh sremembah e sme biti obeih trajih srememb v bližji i dalji okolici. IREERZIBILNA srememba:
Διαβάστε περισσότεραIterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013
Numerične metode, sistemi linearnih enačb B. Jurčič Zlobec Numerične metode FE, 2. december 2013 1 Vsebina 1 z n neznankami. a i1 x 1 + a i2 x 2 + + a in = b i i = 1,..., n V matrični obliki zapišemo:
Διαβάστε περισσότεραTabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare
Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Laboratorij za termoenergetiko Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare po modelu IAPWS IF-97 izračunano z XSteam Excel v2.6 Magnus Holmgren, xsteam.sourceforge.net
Διαβάστε περισσότεραUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO ENERGETSKI STROJI IN NAPRAVE DRUGA, IZPOPOLNJENA IN PREDELANA IZDAJA
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO ENERGETSKI STROJI IN NAPRAVE MATIJA TUMA MIHAEL SEKAVČNIK O S N O V E I N U P O R A B A DRUGA, IZPOPOLNJENA IN PREDELANA IZDAJA LJUBLJANA, 2005 Naslov dela:
Διαβάστε περισσότεραINTELIGENTNO UPRAVLJANJE
INTELIGENTNO UPRAVLJANJE Fuzzy sistemi zaključivanja Vanr.prof. Dr. Lejla Banjanović-Mehmedović Mehmedović 1 Osnovni elementi fuzzy sistema zaključivanja Fazifikacija Baza znanja Baze podataka Baze pravila
Διαβάστε περισσότεραNavodila za izpolnjevanje potrdil o skladnosti SA ( R1.2)
Republika Slovenija Ministrstvo za promet Direkcija Republike Slovenije za ceste Sektor za vozila Tržaška 19, 1000 Ljubljana telefon: 01 478 8430 faks: 01 478 8417 e-pošta: drsc@gov.si http://www.gov.si/drsc
Διαβάστε περισσότεραJan Kogoj. . Ko vstavimo podano odvisnost pospeška od hitrosti, moramo najprej ločiti spremenljivke - na eno stran denemo v, na drugo pa v(t)
Naloge - Živilstvo 2013-2014 Jan Kogoj 18. 4. 2014 1. Plavamo čez 5 m široko reko, ki teče s hitrostjo 2 m/s. Hitrost našega plavanja je 1 m/s. (a) Pod katerim kotom glede na tok reke moramo plavati, da
Διαβάστε περισσότεραNOVE GENERACIJE GORILNIKOV IN ZNIŽEVANJE CO 2
NOVE GENERACIJE GORILNIKOV IN ZNIŽEVANJE CO 2 Martin Klančišar Weishaupt d.o.o., Celje 1. Gorilniki kot naprave za zgorevanje različnih energentov so v svojem razvoju dosegli zavidljivo raven učinkovitosti
Διαβάστε περισσότεραPOROČILO. št.: P 1100/ Preskus jeklenih profilov za spuščen strop po točki 5.2 standarda SIST EN 13964:2004
Oddelek za konstrkcije Laboratorij za konstrkcije Ljbljana, 12.11.2012 POROČILO št.: P 1100/12 680 01 Presks jeklenih profilov za spščen strop po točki 5.2 standarda SIST EN 13964:2004 Naročnik: STEEL
Διαβάστε περισσότεραIZVODI ZADACI (I deo)
IZVODI ZADACI (I deo) Najpre da se podsetimo tablice i osnovnih pravila:. C`=0. `=. ( )`= 4. ( n )`=n n-. (a )`=a lna 6. (e )`=e 7. (log a )`= 8. (ln)`= ` ln a (>0) 9. = ( 0) 0. `= (>0) (ovde je >0 i a
Διαβάστε περισσότεραUPOR NA PADANJE SONDE V ZRAKU
UPOR NA PADANJE SONDE V ZRAKU 1. Hitrost in opravljena pot sonde pri padanju v zraku Za padanje v zraku je odgovorna sila teže. Poleg sile teže na padajoče telo deluje tudi sila vzgona, ki je enaka teži
Διαβάστε περισσότεραUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO. Ana Urh in Andrej Kocjan. Lambda sonda
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO Ana Urh in Andrej Kocjan Lambda sonda Seminarska naloga pri predmetu Merilni pretvorniki Laboratorij za regulacijsko tehniko in močnostno elektroniko (LRTME)
Διαβάστε περισσότεραOdvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena
Διαβάστε περισσότεραTermodinamika vlažnega zraka. stanja in spremembe
Termodinamika vlažnega zraka stanja in spremembe Termodinamika vlažnega zraka Najpogostejši medij v sušilnih procesih konvektivnega sušenja je VLAŽEN ZRAK Obravnavamo ga kot dvokomponentno zmes Suhi zrak
Διαβάστε περισσότεραSPTE V OBRATU PRIPRAVE LESA
Laboratorij za termoenergetiko SPTE V OBRATU PRIPRAVE LESA Avditorna demonstracijska vaja Ekonomska in energijska analiza kotla in SPTE v sušilnici lesa Cilj vaje analiza proizvodnje toplote za potrebe
Διαβάστε περισσότερα*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center
Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:
Διαβάστε περισσότεραMERITVE LABORATORIJSKE VAJE. Študij. leto: 2011/2012 UNIVERZA V MARIBORU. Skupina: 9
.cwww.grgor nik ol i c NVERZA V MARBOR FAKTETA ZA EEKTROTEHNKO, RAČNANŠTVO N NFORMATKO 2000 Maribor, Smtanova ul. 17 Študij. lto: 2011/2012 Skupina: 9 MERTVE ABORATORJSKE VAJE Vaja št.: 4.1 Določanj induktivnosti
Διαβάστε περισσότεραRadiatorji, pribor, dodatna oprema ter rezervni deli
CENIK 2017 Radiatorji, pribor, dodatna oprema ter rezervni deli Cenik velja od 1.3.2017 do preklica ali do objave novega. Pridržujemo si pravico do sprememb tehničnih in ostalih podatkov brez predhodne
Διαβάστε περισσότεραVarjenje polimerov s polprevodniškim laserjem
Laboratorijska vaja št. 5: Varjenje polimerov s polprevodniškim laserjem Laserski sistemi - Laboratorijske vaje 1 Namen vaje Spoznati polprevodniške laserje visokih moči Osvojiti osnove laserskega varjenja
Διαβάστε περισσότεραМЕХАНИКА НА ФЛУИДИ (AFI, TI, EE)
Zada~i za program 2 po predmetot МЕХАНИКА НА ФЛУИДИ (AFI, TI, EE) Предметен наставник: Проф. д-р Методија Мирчевски Асистент: Виктор Илиев (rok za predavawe na programot - 07. i 08. maj 2010) (во термини
Διαβάστε περισσότεραVaje: Električni tokovi
Barbara Rovšek, Bojan Golli, Ana Gostinčar Blagotinšek Vaje: Električni tokovi 1 Merjenje toka in napetosti Naloga: Izmerite tok, ki teče skozi žarnico, ter napetost na žarnici Za izvedbo vaje potrebujete
Διαβάστε περισσότεραUniverza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko. Seminar. Avtor: Matej Debenc Mentor: dr. Boštjan Golob FMF Somentor: mag. Tomaž Fatur CEU IJS
Univerza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko Seminar VARČNI ELEKTROMOTORJI Avtor: Matej Debenc Mentor: dr. Boštjan Golob FMF Somentor: mag. Tomaž Fatur CEU IJS Ljubljana, Januar 6 Povzetek Zniževanje
Διαβάστε περισσότερα0,00275 cm3 = = 0,35 cm = 3,5 mm.
1. Za koliko se bo dvignil alkohol v cevki termometra s premerom 1 mm, če se segreje za 5 stopinj? Prostorninski temperaturni razteznostni koeficient alkohola je 11 10 4 K 1. Volumen alkohola v termometru
Διαβάστε περισσότεραNa pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12
Predizpit, Proseminar A, 15.10.2015 1. Točki A(1, 2) in B(2, b) ležita na paraboli y = ax 2. Točka H leži na y osi in BH je pravokotna na y os. Točka C H leži na nosilki BH tako, da je HB = BC. Parabola
Διαβάστε περισσότεραOsnovni primer. (Z, +,,, 0, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: množenje je distributivno prema sabiranju
RAČUN OSTATAKA 1 1 Prsten celih brojeva Z := N + {} N + = {, 3, 2, 1,, 1, 2, 3,...} Osnovni primer. (Z, +,,,, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: sabiranje (S1) asocijativnost x + (y + z) = (x + y)
Διαβάστε περισσότεραKotne funkcije poljubnega kota. Osnovne zveze med funkcijamo istega kota. Uporaba kotnih funkcij v poljubnem trikotniku. Kosinusni in sinusni izrek.
DN#3 (januar 2018) 3A Teme, ki jih preverja domača naloga: Kotne funkcije poljubnega kota. Osnovne zveze med funkcijamo istega kota. Uporaba kotnih funkcij v poljubnem trikotniku. Kosinusni in sinusni
Διαβάστε περισσότεραDinamika fluidov. Masne bilance Energijske bilance Bernoullijeva enačba
Dinamika fluido Masne bilance Energijske bilance Bernoullijea enačba Dinamika tekočin V šteilnih procesih se tekočine pretakajo. roblemi pretakanja tekočin se rešujejo z upošteanjem principo ohranite mase
Διαβάστε περισσότεραKOLO S POMOŽNIM MOTORJEM
Šolski center Celje Poklicna in tehniška strojna šola KOLO S POMOŽNIM MOTORJEM Avtorji: Boštjan HORJAK, S-4.b Mitja CEROVŠEK, S-4.b Jenej DROFENIK, S-4.b Mentor: dr. Ivan GUBENŠEK, univ. dipl. inž. str.
Διαβάστε περισσότερα