AGRARNA EKONOMIKA. AGRARNA EKONOMIKA o. NALOGE oz. FUNKCIJE KMETIJSTVA V GOSPODARSTVU o

Transcript

1 AGRARNA EKONOMIKA AGRARNA EKONOMIKA je znanstvena disciplina, ki se ukvarja s pručevanjem terije eknmskih znansti in empiričnih mdelv v kmetijstvu Pange, ki j sestavljaj s: MIKROEKONOMIJA je pmembna (združuje teretične in empirične razlage pjavv v agrarni eknmiki) Marginalna ali mejna analiza Terija trgv, eknmska učinkvitst Kmetijsk pdjetništv ali menedžment v kmetijstvu (bilance, kalkulacije, pdjetništv) trženje ali marketing agrarna z. kmetijska plitika NEOKLASIČNA EKONOMIJA (prenvljena) Prizvdna eknmika Terija ptršnje Tržna menjava ali menjava na trgu NALOGE z. FUNKCIJE KMETIJSTVA V GOSPODARSTVU Vlga in pmen kmetijstva v Evrpi p 2. svetvni vjni Pmen kmetijstva d leta 1960 naprej gnil gspdarskega razvja ruralni (pdeželje) in urbani (mest) sektr d 1960 pmen kmetijstva drugačen KUZNETS prvi predstavil kncept VEČNAMENSKOSTI, MULTIFUNKCIONALNOSTI (ne sam prizvdnja hrane, ampak še širši sektr) kmetijstva Delež slvenskega kmetijstva in živilske indrustrije BDP = brut državni prizvd; struktura BDP: Kmetijsk in živilsk prehrambena industrija (ŽPI) Industrija (npr. gradbeništv) Stritvene dejavnsti (finančni sektr, turizem, prmet); 2/3 slvenskega BDP-ja FUNKCIJE (nalge) kmetijstva: PROIZVODNO - EKONOMSKA FUNKCIJA (snvna); prizvdnja hrane ali živeža; kmetijstv je gspdarska panga, čigar delež v BDP je majhen RAZVOJNA ali DOPOLNILNA FUNKCIJA pmaga razvijat/srazvijat stale dele gspdarstva; npr. mlek mlekarna (industrija), primar (mlek, kmetija), sekundar (industrija); je vir zaslužka; črpa delvn sil ZUNANJE TRGOVSKA FUNKCIJA uvz (Slvenija je bila, je in verjetn tudi b net uvznik hrane uvz zelenjave, žita, svinjskega mesa, sadje razen jablk), izvz (mlek je naš najpmembnejši prizvd nad 100%, hmelj Slvenija je 5. največji izvznik hmelja na svetu) 1

2 NARAVOVARSTVENA (eklška) FUNKCIJA pmembna; znatn pridbiva na pmenu,včasih je ni bil PROSTORSKA FUNKCIJA (nalga) razvj pdeželja (zagtviti dstjne pgje za življenje in bivanje na pdeželju (npr. ceste, el.) hraniti pseljenst pdeželja); revitalizacija ruralnega prstra SPECIFIČNOSTI z. POSEBNOSTI KMETIJSTVA Vremenski vplivi (imaj izjemen pmen v kmetijstvu na eknmik; b slabem vremenu izguba dhdka, težk se napve višina pridelka, je nepredvidljiv) kvazi fiksna sredstva prizvdnje prtunitetni strški - strški izgubljenih mžnsti v kmetijstvu s pravilma vedn nizki strški izgubljenih mžnsti sen nima nbene prave vrednsti zunaj kmetijstva (njegvi prtunitetni strški s zel nizki) večji prihdek pšenice na račun manjše prizvdnje kruze klik je kmet pripravljen žrtvvati kruze na račun pšenice, kaj se mu blj splača pvpraševanje p inputih (vlžki, faktrji prizvdnje) je cenvn neelastičn t pmeni, da se kmet bistven manj kt se dzve na spremembe v ceni utputv, dzve na spremembe v cenah inputv; kmet hrani nek interval pvpraševanja p inputih neglede na cen dinamika kmetijske pridelave, prizvdnje statika v eknmiki pmeni, da se kmet dzve na spremembe na trgu z danes na jutri dinamika pa pmeni, da se pstpma dlča neizenačena dinamika rasti pnudbe in pvpraševanja cena na dlgi rk blj ali manj pada t je prblem vpliv agrarne strukture v SLO je slaba meri se p veliksti kmetije in razdrbljensti zemlje (leta 1991 pvprečna velikst 5ha, danes 8ha, ampak še vedn premajhna) nikjer drugje nima velikst brata tak velik pmen kt pri kmetijstvu x (pvprečna velikst zemljišč), razdrbljenst zemljišč 2

3 nembilnst in nezadstnst snvnih virv prizvdnje npr. zemlja nembilna slabša eknmika del nembiln kapital Fizični - s čem gspdarstv razplaga Finančni v čemer se meri uspešnst vašega gspdarjenja, čim večji dbiček ; (denar,prihdek ) neizenačena dinamika rasti,pnudbe in pvpraševanja na trgu(pnudba presega pvpraševanje;nekaj narašča prej,nekaj kasneje. S-pnudba(večja kt je cena,več b kmet prizvajal, D-pvpraševanje(manjša kt je cena več bd kupvali) cene kmetijskih pridelkv bd skzi čas padale) MARGINALNA ali MEJNA ANALIZA Gre za ptimiranje kličinskih in cenvnih razmerji na trgu, z dseg nekega želenega, ptimalnega rezultata Delim j na 2 dela: Fizične interakcije Input/utput razmerje Input/input razmerje Output/utput razmerje Eknmske interakcije Input/utput Input/input Output/utput V kviru marginalne analize vglavnem izhajam iz kncepta eknmije na kratki rk Eknmija na kratki rk (SR) če imam vsaj en input spremenljive narave, vsi stali pa s lahk fiksni Eknmija na dlgi rk (LR) pmeni, da s vsi inputi brez izjeme spremenljivi INPUT/OUTPUT razmerje (x 1 /y) Kncept prizvdne funkcije Y= f(x 1, x 2, x 3.. x n) INPUT je dejavnik prizvdnje, prizvdni resurs, vlžek, faktr prizvdnje; (x) Variabilni inputi s tisti, ki se z bsegm prizvdnje spreminjaj Fiksni ali stalni inputi pa s tisti na katere prizvdnja ne vpliva, stajaj nespremenjeni OUTPUT pridelek, prizvdnja (npr. mesa, pšenice, ); (y, Q) PP = pvprečni prizvd nam kaže razmerje med 3

4 MP = marginalni ali mejni prizvd nam kaže kak se spreminja prizvdnja če se spreminja input; nam kaže sprememb prizvdnje b ddani enti inputa V tčki A gvrim zaknu padajčih dnsih ne mrem input nenehn pvečevati in pričakvati, da b vedn naraščal I. PRAG PROIZVODNJE MP, PP X v 1. Pragu NE mre biti inputa, vsaka ddatna enta inputa pvečuje prizvdnj II. PRAG PROIZVODNJE PP=MP III. PRAG PROIZVODNJE MP -, X + FIZIČNI OPTIMUM razmerja input/utput je v 2. Pragu prizvdnje, k sta si mejni prizvd in pvprečni prizvd enaka, d tčke, k je mejni prizvd še pzitiven. ELASTIČNOST PROIZVODNJE FIZIČNA INTERAKCIJA RAZMERJA INPUT/INPUT 4

5 IZOKVANTA je prizvdna funkcija razmerja input/input, ki nam kaže različn kmbinacij dveh inputv, ki dajej enak prizvdnj Nakln/nagib funkcije = MSS (mejna stpnja substitucije) PRIMER: X 1 X 2 MSS ,5 4,5 5-0, ,2 3,8 7 / Prednst MSS -0,5 pmeni, da nam pvečanje inputa x 2 iz 4 na 5kg, prinese znižanje vrednsti x 1 iz 6 na 4,5 b enaki prizvdnji. Pmanjkljivst keficienta mejne stpnje substitucije je v tem, da je dvisen d ent merjenja, zat ga bičajn nadmeščam s keficientm elastičnsti substitucije. OUTPUT/OUTPUT TRANSFORMATSKA KRIVULJA ali krivulja različnih prizvdnih mžnsti prizvdna funkcija razmerja utput/utput Nagib ali nakln fukcije = MST (mejna stpnja transfrmacije) Pmanjkljivst tega keficienta MST je v tem, da je tudi ta dvisen d ent merjenja, zat ga nadmeščam s knceptm purtunitetnih strškv z. strškv izgubljenih mžnsti. PRIMER: 5

6 y P (t) y K (t) MST , , , , , / D katere kmbinacije prizvdnje beh pljščin naj kmet prizvaja, da b racinalna prizvdnja? Kmetu se splača prizvaja d nivja 36t pšenice in 45t kruze, saj tam ddana enta kruze prinese za manj kt 1 ent (0,86) izgube, d tu naprej pa izguba pšenice presega pvečanje izgube kruze. EKONOMSKE INTERAKCIJE RAZMERJE INPUT/OUTPUT Cene; tčn kje Kncept pplne tržne knkurence imam pravka z nesknčnim številm tržnih akterjev ni nbenih mejitev cene s blikvane na pdlagi trga cena inputa Cx i cena utputa VMP = Cx eknmski ptimum razmerja input/utput je v tčki, k je vrednst mejnega prizvda enaka ceni inputa. Gvrim eknmskem ptimumu razmerja input/utput, pri čemer je VMP enak mejnemu prizvdu kart ceni utputa VMP= MP x Cy STROŠKI VARIABILNI ali stalni spremenljivi strški Fiksni ali stalni strški se z bsegm prizvdnje ne spreminjaj ne glede na prizvdnj Variabilni ali spremenljivi strški se z bsegm prizvdnje spreminjaj Skupni strški s seštevek variabilnih in fiksnih strškv 6

7 Pvprečni strški s kvcient skupnih strškv s prizvdnj Pvprečni variabilni strški variabilni strški s prizvdnj Mejni ali marginalni strški nam kažej kak se spreminjaj skupni strški, če se spreminja prizvdnja; kažej sprememb skupnih strškv, ki je psledica ddane ente prizvdnje PRIHODKI z. vrednst prizvdnje Mejni dns nam kaže sprememb skupnega prihdka, ki nastane kt sprememba v prizvdnji Mejni dns ima v razmerah pplne knkurence vedn blik hrizntalne črte in je kt tak vedn enak ceni prizvda RAZMERJE INPUT/INPUT 7

8 Eknmski ptimum razmerja input/input je v tčki, k se sekata izkvanta ali krivulja enakih prizvdv ter izstrškvna premica. V tčki A nagiba z. naklna beh funkcij supada sta enaka. Eknmski ptimum razmerja input/input z. najcenejša kmbinacija uprabe ali nakupa dveh inputv je v tčki, k je mejna stpnja substitucije beh inputv enaka razmerju njunih cen. PRIMER: X 1 (kg) X 2 (kg) MSS , , , , / Cx 1= 5 /kg Cx 2= 25 /kg Ugtvite katera kmbinacija uprabe beh inputv je za kmeta najcenejša? Eknmski ptimum razmerja input/input je v tčki, k je mejna stpnja substitucije dveh inputv enaka razmerju njunih cen, v našem primeru je t pri vrednsti 5, kar pmeni, da je za kmeta najcenejša kmbinacija nakupa z. uprabe beh inputv, pri 77kg inputa x 1 in 160kg inputa x 2. RAZMERJE OUTPUT/OUTPUT 8

9 Eknmski ptimum razmerja utput/utput je v tčki, k se transfrmatska krivulja ali krivulja različnih prizvdnih mžnsti seka z izdhdkvn premic. V tej tčki stičišča sta nagiba z. naklna beh funkcij enaka. Eknmski ptimum razmerja utput/utput je v tčki, k je mejna stpnja transfrmacije dveh prizvdv enaka razmerju njunih cen. PRIMER: Y 1 (kg) Y 2 (kg) MST , , , / Dlčite bmčje z. kmbinacij beh pridelkv, če je cena Cy 1= 8 /kg, Cy 2= 2 /kg. Eknmski ptimum razmerja utput/utput je v tčki, k je mejna stpnja transfrmacije dveh pridelkv enaka razmerju njunih cen, pri njuni vrednsti 4, v knkretnem primeru je za kmeta tak ptimalna kmbinacija pridelkv pri y 1= 39 in y 2=42. EKONOMSKO OPTIMIRANJE V RAZMERAH POPOLNE KONKURENCE 9

10 Matematični dkaz Maksimiranje prfita čim večji dbiček Eknmski ptimum v razmerah pplne tržne knkurence je dsežen v tčki, k s mejni strški enaki mejnemu dnsu, ta pa enak ceni prizvda. V tej tčki imam tak ptimaln prizvdnj in maksimalni dbiček. MS = MD = Cy Grafični dkaz: Eknmski ptimum prizvdnje in s tem maksimalni dbiček, b dsežen v tčki D, k s strški enaki mejnemu dnsu, ta pa je enak ceni prizvda. Kmet pa b prizvajal d tčke C naprej, k krivulja mejnih strškv seka krivulj pvprečnih strškv d spdaj navzgr. Od tčke C je definirana krivulja pnudbe na trgu. PRIMER: Y (kg) SS ( ) MS MD SP

11 Dlčite tčk prizvdnje kjer je izplnjen pgj pplne knkurence (ptimalna prizvdnja in maksimalni dbiček), če je cena Cy= 20 /kg. Eknmski ptimum v razmerah pplne tržne knkurence b dsežen v tčki, k s mejni strški enaki mejnemu dnsu, ta pa enak ceni prizvda. Optimalna prizvdnja za kmeta b tak pri kg, kjer bi imel tudi največji dbiček. DONOS OBSEGA (RTS; D) Psebna pglavja v agrarni eknmiki Tipičen kncept eknmije na dlgi rk Večji d 1 naraščajči dns bsega; IRTS 1,4 če vse inpute pvečam za 1%, se b prizvdnja pvečala za 1,4% Enak 1 knstantni dns bsega; CRTS Manjši d 1 padajči dns bsega; CRTS? 0,8 če vse inpute pvečam za 1%, se prizvdnja pveča za 0,8% EKONOMIKA/EKONOMIKA OBSEGA Eknmija bsega bstaja v tčki prizvdnje, kjer s pvprečni strški na dlgi rk minimalni z. najnižji Kmetij identificiram Eknmij bsega identificiram z ptimaln velikstj brata, kjer s pvprečni strški na ent prizvda najnižji Eknmija bsega je prav tak tudi dns bsega, tipičen kncept eknmije na dlgi rk, kjer s vsi inputi spremenljivi Y (t) VS ( ) MS PVS , , , , ,

12 Dlčite d katerega nivja mra kmet prizvajati, da b prizvajal racinaln? Obmčje racinalne prizvdnje za kmeta je v tčki, k vrednst marginalnih strškv presega vrednst pvprečnih z. pvprečnih variabilnih strškv. Pnudba na trgu b tak d 6t naprej. TEHNOLOŠKI NAPREDEK V KMETIJSTVU Eden srednjih knceptv v prcesu eknmske rasti Kličinsk/kvalitativn izbljšanje v strukturi inputv, za dseg nekega utputa Pmik prizvdne funkcije skzi čas (+y = x; =y 1 x 1) Večji utput b enakih inputih Enak utput b manjšem vlžku inputv Grafične updbitve tehnlškega napredka na pdlagi : prizvajam enak b manjših inputih prizvajam več b enakih inputih 12

13 2 vrsti tehnlškega napredka: Nevtralni (redek) Enstranski TEHNOLOŠKA PAST»Treadmill«Viri tehnlškega napredka (izkustven, dmača in tuja R&R=raziskave in razvj) Upraba (difuzija) tehnlške invacije (kmet kt pzna večina) Izumitelj Zgdnja večina Pzna večina Finančni vidik vsaka invacija je draga Tehnični vidik se btavljaj sprejet invacij Ne kristij invacij Tehnlški vidik sprejema invacije (tehnlšk zahtevne invacije) Eknmski vidik sprejema invacije (drag nakup) Reševanje teh vidikv (strjne skupnsti) TN kt gibal razvja EKONOMSKA UČINKOVITOST 13

14 TU = tehnična učinkvitst kaže razplžljivst inputv, ki dajej nek maksimalni utput (C, A, B tehnišk učinkvite kmetije) CU = cenvna ali alkacijska učinkvitst predpstavlja, da kmetje prizvajaj utput b nižjih strških inputv (R, A) SU= strukturna učinkvitst - pnazarja situacij,k imam pravka z ptimaln uprab ti. zunanjih dejavnikv SU + TU + CU = EU TFP indeks glbalne prduktivnsti TFP = TU + TN + SU TVEGANJE/RISK MENEDŽMENT Kmet zel NERAD TVEGA Psebnst kmetijske prizvdnje (rastlinske in živinrejske) Negativnst se izraža y; Cy in Cx i max pričakvana kristnst (prizvdnja ne MD=MS; MS < Cy) safety first princip (nižji utput) averzija d tveganja (nepripravljenst kmeta na tveganje, tudi na račun manjšega dbička) sprevrženi dns d tveganja IZBOR EMPIRIČNIH FUNKCIJ V AGRARNI EKONOMIKI 3 snvne klasifikacije glede na: TIP funkcije: Funkcije aditivnega tipa (npr. y= a + bx 2 cx 2 + dx ) Specifikacij prizvdne funkcije Strškvna funkcija SS= f(y(x,y )) Prfitna funkcija STRUKTURO FUNKCIJSKIH RAZMERIJ Enstavne funkcije Mdeli ali sistemi simuntanih enačb METODOLOGIJA OCENJEVANJA 14

15 COBB DOUGLAS Eknmetričn mdeliranje Neparametrični pristp (npr. tehnike linearnega prgramiranja) Najpmembnejša in najppularnejša funkcija Paul Duglas (razlika lg kapitali in GDP ter lg del in GDP vedn 3x večja za ZDA industrijski sektr) Matematik Cbb t knstantn razmerje predeli kt: Y= Ax 1α x 2 β Y= Ax 1α x 2β x 3 γ lny= lna + αlnx 1 + βlnx 2 DUALNOST V AGRARNI EKONOMIKI Dualnst (dvjnst) pjavv kt nvejši kncept Celvitst eknmskega sveta Dualni tereni: Shephardva tema (prizvdna f., strškvna f.) p.f. s.f. Htelling tema (prizvdna f., prfitna f.) p.f. r.f. Ryeva identiteta (strškvna f., funkcija pvpraševanja p inputih) max π = minss (v empiričnem delu) 15

16 OSNOVE TRŽENJA ali MARKETINGA Esenca marketinga v kmetijstvu: P 4 trženjski splet (prizvd, prstr, cena, prmcija) (prduct, place, price, prmtin) izdelava najštevilčnejših anket (empirična snva za analiz tržišča) (anketa ne sme biti prebsežna; respndent = anketiranec) analiza (raziskava) tržišča: kupci njihva nagnjenja ter kusi, kupna mč (klik s pripravljeni dat za prizvd), lasten mžnsti prizvdni ptencial, kapital, transprt, knkurenca njihva tržna strategija, mžne kapacitete, način prdaje in distribucija: vzpstavitev tržne verige zagtvitev ustrezne lgistike plitika izdelka: zaščita prekla blagvna znamka primerna embalaža plitika cen: knkurenčnst cen PROMOCIJA KOMUNICIRANJE S TRŽIŠČEM Najpmembnejši del marketinških analiz Ciljni kupci Pziciranje kam prizvd Segmentiranje Atakiram Prmcija (reklamiranje) izdelka: Tiskani mediji (npr. časpisi, revije, pljudna in strkvna literatura) Elektrnski mediji (npr. radi, televizija) Oglaševanje prek spletnih strani (internet) MARKETING MARGIN (MM) Razlika med dkupn in drbnprdajn cen MM v kmetijstvu bičajn razmerma velik Pvzrčen z: Strški transprta Trgvske marže kt»davek«trgvine, da vaš prizvd prdajaj Plačila psrednikm (špekulantm) v tržni verigi 16

17 Druge mrebitn izvedene marketinške stritve v živilki industriji S.W.O.T ANALIZA Strength, Weakness, Opprtunities, Threats Najblj priljubljena analiza v kmetijskem marketingu Deskriptivne narave Zahteva temeljit pznavanje P 4 S O W T Tehtaš lev in desn stran kaj prevlada PRIMER: naš vin na Češkem S W Obe državi sta v EU Suh vin Češka nima tlik vina, Cena Nizka pivnst Lgistika, O T šprtne prireditve, knkurenca standard Čehm pada, 17

18 KMETIJSKI TRG Trg je prstr, kjer se pravlja izmenjava blaga in stritev in kjer se na pdlagi nastalih razmerij med kupci in prdajalci blikujej cene. Na trgu lahk nastpata 2 glavna akterja: Prizvajalci (pnudnik blaga) Kupci (pvpraševalci p tem blagu) VRSTE trgv: Trg s ppln tržn knkurenc (nesknčn števil med sebj nedvisnih prizvajalcev in kupcev na trgu; ni nbenih mejitev, cene vseh tržnih dbrin s nepsredn dlčene na pdlagi dnsa pnudba/pvpraševanje, keficient elastičnsti se lahk giblje med ppln elastičn pnudb in pplnma elastičnim pvpraševanjem) Mnplisti = mnplni trg sam 1 pnudnik na trgu - mnplist (cene se ne blikujej na pdlagi tržnih gibanj,ampak jih dlči sam mnplist,ki je seveda višja kt je na trgu s ppln knkurenc) Mnpslistični/mnpsni 1 sam kupec na trgu (cena je vedn nižja v primerjavi s ppln knkurenc, kt tudi sam bseg tržne menjave je pravilma vedn nižji) Oligplističen dlčen št. pnudnikv na trgu (najblj pgsta blika trga) Oligpsnisti mejen št. kupcev na trgu trgi se med sebj prelivaj Razvrščam jih tudi glede na namembnst Trgi utputv Trgi inputv PONUDBA NA TRGU (Supply) = Qs, Ys Nanj vplivaj: Cena utputa Cena knkurenčnih prizvdv Cene inputv Vreme Tehnlgija pridelave Subvencija plitika 18

19 Obstaja tipičen pzitiven dns med cen prizvda in (kličin) bsegm pnudbe tega prizvda na trgu Višja kt je cena, višja b kličina/pnudba ker dbij prizvajalci večj mtivacij KOEFICIENTI ELASTIČNOSTI PONUDBE 1. LASTNA CENOVNA ELASTIČNOST PONUDBE V števcu relativna ali prprcialna sprememba v bsegu pnudbe prizvda i V imenvalcu relativna ali prprcialna sprememba v ceni prizvda i keficient lastne cenvne elastičnsti pnudbe, nam kaže kak se spremeni bseg pnudbe prizvda i (npr. zelje), če se spremeni cena prizvda i (npr. cena zelja) 2. NAVZKRIŽNA ali KRIŽNA ELASTIČNOST V števcu relativna ali prprcinalna sprememba v bsegu pnudbe prizvda i V imenvalcu relativna ali prprcialna sprememba v ceni j Keficient križne cene elastičnsti, nam kaže kak se spremeni bseg pnudbe prizvda i, če se spremeni cena prizvda j POVPRAŠEVANJE NA TRGU Q D, Y D = f(cy, Cy*, dhdek, OK, ) Subjektivni dejavniki (spl, starst, družbeni slj, vera, izbrazba) demgrafski faktrji vse t vpliva na pvpraševanje 19

20 Okusi, nagnjenja s tesn pvezani s subjektivnimi dejavniki Pvpraševanje je v 1. Vrsti dvisn d cen prizvdv in dhdka z. kupne mči prebivalcev in v bistveni meri blj kt pnudba pa je dvisna d nekaterih subjektivnih demgrafskih faktrjev, ki s v zki pvezavi s starstj, splm, religij, scialn pripadnstj, Osnvni zakn pvpraševanja pravi, da je dns med cen prizvda in bsegm pvpraševanja p njem bratn srazmeren višja kt je cena manjše je pvpraševanje KOEFICIENTI ELASTIČNOSTI 1. KOEFICIENT LASTNE CENOVNE ELASTIČNOSTI POVPRAŠEVANJA Keficient lastne cenvne elastičnsti pvpraševanja, nam kaže kak se spreminja bseg pvpraševanja p prizvdu i (npr. pvpraševanjep jablkih), če se spremeni cena prizvda i (npr. jablk) 2. KRIŽNA ALI NAVZKRIŽNA CENOVNA ELASTIČNOST Keficient križne z. navzkrižne cenvne elastičnsti pvpraševanja, nam kaže kak se spreminja bseg pvpraševanja p prizvdu i (npr. cena jablk), če se spremeni cena prizvda j (cena hrušk) 3. DOHODKOVNA ELASTIČNOST POVPRAŠEVANJA 20

21 Keficient dhdkvne elastičnsti pvpraševanja, nam kaže kak se spreminja bseg pvpraševanja p nekem prizvdu, če se spremeni dhdek kupcev ENGLOV ZAKON pravi, da je pvpraševanje p hrani dhdkvn neelastičn, višji kt je dhdek kupcev,manj ga namenjaj za nakup hrane PRIMER: 2,1 če se dhdek pveča za 1%, se pvpraševanje pveča za 2,1% Nad 1 luksuzna dbrina Med 0 in 1 nrmalna dbrina 4. IZDATKOVNA ELASTIČNOST Keficient izdatkvne elastičnsti nam kaže kak se spreminjaj izdatki za nek prizvd, če se spreminja dhdek kupcev POGOJI OBLIKOVANJA TRŽNIH CEN 21

22 Razmerje med pnudb in pvpraševanjem pgjuje nastanek dlčene ravni cen drugače rečen, psledica interakcij sistema pnudbe in pvpraševanja trga jefrsiranje tržnih prizvdv Gre v bistvu za signalni sistem v katerem se tvri ravntežje METODA KOMPARATATIVNE STATIKE V POGOJIH POPOLNE KONKURENCE pmeni, da se spremeni sam en dejavnik na trgu, medtem, k vsi stali stanej nespremenjeni Pvečana pnudba, pvpraševanje stane enak FUNKCIJE TRGA Trg je sinnim za knkurenčnst Osnvna nalga trga je zagtavljanje knkurenčnsti, ki vdi k vzpstavitvi eknmsk učinkvitih trgv prizvdv in prizvdnih faktrjev Liberalizacija cen ter dstranitev vseh administrativnih barier Relkacija ali prerazpreditev snvnih faktrjev prizvdnje p kriteriju uspešnsti Vzpdbujanje pdjetnsti in finančne discipline Odstranjevanje vseh cenvnih neskladij VLOGA DRŽAVE (agrarni prtekcinizmi) Osnvni mt bi mral biti STABILIZACIJA TRGA, v praksi pgst drugače Ptrebn je gledati družb kt celt PORABNIK (KUPEC) JE KRALJ! vse kar se dela se dela zavlj njega Knkurenčnst na trgu pri nas, tudi spremembe v delvnem klju kmetvalcev, ki naj bi se pravilma dražale v večji eknmski učinkvitsti kmetijske prizvdnje OSNOVNA IDEJA TRGA je zagtviti bljši eknmski status celtni družbi in ne sam dlčenemu slju zntraj nje PLASTI PRI UVELJAVLJANJU TRŽNEGA KONCEPTA V SLOVENSKEM KMETIJSTVU 1. Stihija trga pvzrčena z nenavadnim trendm v cenah pridelkv PRIMER: pljedelska prizvdnja vremenske neprilike izpad prizvdnje nemraln viske cene pljščin 22

23 2. Eklški prblemi (eklški utput, restriktivna davčna plitika) 3. Reginalni prblemi (prblemi hribvitega kmetijstva) 4. Scialni prblemi 1, 2, 3, 4 iskanje pravega mesta in vlge države pri reševanju teh prblemv, nastalih z mrebitnim uvajanjem tržnega kncepta v našem kmetijstvu EKONOMSKO OPTIMIRANJE MONOPOLISTOV MONOPOLNI TRG En sam prizvajalec (pnudnik) na trgu Cena ni dana, temveč psledica dlčitve mnplista (cena, ki j je ptršnik še pripravljen sprejeti) EKONOMSKI OPTIMUM Iščem maksimalni prfit MONOPSONI TRGI/MONOPSONISTIČNI TRGI Oblika eknmskega delvanja, kjer je en sam kupec na trgu Klasična PRIMERA v kmetijstvu: Živilsk prehrambena industrija (npr. perutnina Ptuj) 23

24 Velike farme (ZDA) edini zapslvalec delvne sile EKONOMSKI OPTIMUM MFS (mejni fiksni strški) = MDI (mejni dns inputa) STABILIZACIJA TRŽNIH RAZMER Cenvni pragvi: Spdnji Zgrnji INŠTRUMENTARIJ ZALOG 24

25 OSNOVE KMETIJSKEGA PODJETNIŠTVA Skraj enak menedžmentu, NI pa ENAKO PODJETNIŠTVO NA KRATKO Prces dlčanja kak najblj učinkvit uprabiti razplžljiva sredstva za dseg čim bljših prizvdn eknmskih rezultatv Pri tem je zel pmembn: Identifikacija ciljev (kaj, klik prizvajati, π, SS) Prepznavanje prblematike, mejitve razplžljivih virv finančne mejitve: zemlja, del, kapital eknmske mejitve: denar, ekspertiza izbr alternativnih pti za dseg ptimalnih rezultatv (cilj max π, vsaka dlčitev slni na eknmskem iztržku) PROCES ODLOČANJA V 6 FAZAH 1. IDENTIFIKACIJA PROBLEMA (kaj, kak, ; reakcija kmeta kt prblem) 2. ZBIRANJE PODATKOV & DEJSTEV (ustne infrmacije, mediji, tčnst infrmacij) 3. ANALIZA ALTERNATIVNIH REŠITEV (vse mžnsti analizirane razsdba) 4. ODLOČITEV ZA NAJBOLJŠO ALTERNATIVNO I.E. (knčni izbr tvegana nalga) 5. REALIZACIJA IDEJE/ODLOČITEV V PRAKSI (prblem rganizacije prcesa) 6. VREDNOTENJE ali EVALCIJA REZULTATOV (dgvrnst, trd del + dbre pslvne dlčitve) FUNKCIJE PODJETNIŠTVA 1. NAČRTOVANJE ali PLANIRANJE PROIZVODNJE Najpmembnejša funkcija pri pdjetništvu (add. 1, 2, 3 in 4) Sem spadaj v glavnem vse KALKULACIJE, CASHFLOW, itd. 2. IZVEDBA ali REALIZACIJA POSLOVNE ODLOČITVE Add. 5 T je p svji naravi pvsem tehnlški kncept 3. NADZOR ali KONTROLA POSLOVNE ODLOČITVE Add. 6 Sem spadata predvsem bilanca stanja in bilanca uspeha 25

26 NAČRTOVANJE ali PLANIRANJE PROIZVODNJE 10 krakv v strategiji načrtvanja p Buckettu: 1. Opredelitev prizvdnih ciljev kmetije 2. Opredelitev razplžljivih prizvdnih ciljev 3. Opredelitev prizvdnih usmeritev 4. Opredelitev mejitev p prizvdnih usmeritvah 5. Izračun pkritij p prizvdnih usmeritvah POKRITJE = SP VS POKRITJE stane za pkrivanje fiksnih strškv + stanek dbička! 6. Iskanje pvezav med psameznimi prizvdimi usmeritvami 7. Izbira prizvdnih usmeritev 8. Izračun stalnih (fiksnih) strškv 9. Upštevanje sprejemanja prizvdn eknmskih razmer 10. Izbira in izvedba pslvnega načrta (načrta prračuna) kmetije TEHNIKE KMETIJSKEGA PODJETNIŠTVA 1. ANALIZA PRAGA POKRITJA Najblj enstavna tehnika kmetijskega pdjetništva Izvaja se vedn v kviru načrtvanja prizvdnje začetne infrmacije Ocenjuje razmerja med prihdki, strški ter dbički 2 temeljna kazalca: PTP prelmna tčka prizvdnje = SS/cena prizvda; t je prizvdnja, ki pkriva vse strške pri dani ceni prizvda PCP - prelmna cena prizvdnje = SS/bseg prizvdnje; t je cena, ki pkriva vse strške pri pričakvanem bsegu prizvdnje 2. KALKULACIJA DENARNIH TOKOV (CASH FLOW) S pmčj te kalkulacije napvem denarne prejemke in izdatke CASH FLOW zamenjam vse denarne in finančne tkve K in D Upštevam tudi začetn denarn stanje Strki zalg ter amrtizacije v tej kalkulaciji nis zajeti Izvajam jih v kviru načrtvanja prizvdnje (vsak mesec ali ) Apliciram j takrat, k sm pred dlčitvij najema psjila PRAVI TIMING najema psjila VIŠINA najema psjila 26

27 3. BILANCA STANJA Spada v faz nadzra prizvdnje Predstavlja sinnim za premženje = kapital + dlgvi Kaže nam psnetek premženja v dlčenem časvnem bdbju (pravilma knec krnlškega leta 31.12) Je sistematična rganizacija vsega, kar kmetija, pdjetje premre ali dlguje na snvi knjigvdskih p. Osnvna shema: Sredstva (aktiva) Stalna sredstva Gibljiva sredstva (KR) Gibljiva sredstva (DR) Obveznsti (pasiva) Kratkrčne bveznsti dlga Srednjerčne bveznsti dlga Dlgrčne bveznsti dlga Kapital FINANČNI KAZALCI BILANCE STANJA Net delež kapitala (NDK) NDK je finančni kazalec, ki mri plačiln spsbnst (slventnst) NDK skupaj sredstva (aktiva) / skupaj bveznsti dlga Višja kt je vrednst NDK- ja blj je neka kmetija plačiln spsbna ali slventna Inslventnst ali plačilna nespsbnst nastpi, k je NDK enak 1. Obveznsti ni mgče pkriti in kmetija bankrtira. Vrednst kazalca 1 je sam skrajni primer, plačilna nespsbnst lahk nastpi seveda že velik prej. Delež dlga v kapitalu (DDK) DDK - je finančni kazalec, ki meri plačiln spsbnst (slventnst) DDK = skupaj bveze dlga/kapital Manjši kt je DDK blj je kmetija slventna, kar pmeni, da nima velik dlgv v primerjavi z vrednstj kapitala Nepsredna pkritst kratkrčnih bveznsti (NPKO) NPKO je finančni kazalec, ki cenjuje likvidnst pslvanja Likvidnst je spsbnst kmetije, da v predvidenem časvnem rku plača vse svje bveznsti (v našem primeru na KR) NPKO = kratkrčna sredstva/kratkrčne bveze dlga Likvidnst sredstva presegaj dlg 27

28 4. BILANCA USPEHA Spada v faz nadzra prizvdnje Daje slik ustvarjenih prihdkih ter pvzrčenih dhdkih Kaže nam začetn (tvritven) ter knčn (zaključn) stanje (pravilma knec krnlškega leta ) Cilj je ugtviti ali je kmetija pslvala z dbičkm ali izgub Osnvna shema: Skupni denarni prihdki skupni denarni dhdki net denarni prihdki Net denarni prihdki amrtizacija + net zalge + dmača praba = OSTANEK ZA DELITEV (če je pzitiven je dbiček; če je negativen je izguba) Bilanca uspeha je na nek način dejansk nadgradnja Cash flwa FINANČNI KAZALCI BILANCE USPEHA RENTABILNOST dbičknsnst kapitala (RDK): RDK je finančni kazalec, ki ga pridbim na pdlagi beh bilanc RDK = čisti dbiček skupnega kapitala/skupn premženje Kjer je skupni kapital vseh kapitalv v prizvdnji mram prišteti tudi strške najetega kapitala (prtunitetni strški delvne sile) ČISTI DOBIČEK = OSTANEK DELITEV STROŠKI DELA Rentabilnst kapitala je pravilma nizka/majhna Ta vrednst nam kaže, da prinašaj vlžena sredstva v pslvni sistem 1,12% dbička; z drugimi besedami 1,12% dbička d skupne vrednsti vlženih sredstev EKONOMIČNOST gspdarnst pslvanja (E): E je finančni kazalec, ki ga pridbim na pdlagi bilance uspeha E = vsi pslvni prihdki/vsi pslvni izdatki VSI POSLOVNI PRIHODKI = denarni prihdki + zalge + dmača praba VSI POSLOVNI IZDATKI = denarni izdatki + amrtizacija + del (plača) E = 1,25 pmeni, da imam eknmičn pslvanje 5. KALKULACIJE NA SPLOŠNO Kalkulacija je računski pstpek, kjer se na pdlagi pstavitve STROŠKOVNEGA NOSILCA vrednti dbiček ali izguba Kalkulacije s snva za načrtvanje prizvdnje Z njimi bdisi analiziram stanje in preverjam pslvne dlčitve ali pa načrtujem prizvdnj 28

29 Vrste kalkulacij: Kalkulacije pkritja (spremenljivih strškv) Kalkulacije skupnih strškv Obračunske kalkulacije (preverjam dejansk stanje) Mdelne kalkulacije, itd. V Slveniji s najblj razširjene kalkulacije pkritja ter mdelne kalkulacije Kmetijska svetvalna služba izvaja kalkulacije pkritja. Glavna pmanjkljivst teh kalkulacij je, da ne upštevaj slabih (fiksnih) strškv, ki jih je drugače zel težk dlčiti Priprava kalkulacij zahteva v prvi vrsti OCENITI VSE STROŠKE. Dlčevanje vrednsti prizvdnje (skupnega prihdka) predstavlja mng lažj nalg Dejansk ni tak važn ali se kategrizira dlčeni strškvni nsilec kt variabilni, fiksni ali sprni spremenljivi stršek, važn je, da se vsi strški upštevaj! HIPOTETIČNI PRIMER (snvna shema kalkulacij pkritja): Prihdki jablk VS = P (pkritje) Prihdki hrušk VS = P H P J + P H = pkritje kmetije IZRAČUNAVANJE VREDNOSTI KAPITALA Lastna vrednst Izpsjena vrednst Kmbinacija beh KREDITI (psjila) Kratkrčni (d 1 leta nakup manjših inputv: seme, krma) Srednjerčni (3-5 let, d 10 let nakup strjev, snvne črede) Dlgrčni (nad 10 let nakup kmetijske zemlje, zgradb) IZRAČUN VREDNOSTI ZEMLJE Računski pstpek vrednst = dbiček/brestna mera IZRAČUNAVANJE VREDNOSTI DELA PDM plnvredna delvna mč 1 PDM 12 mesecev pravljenih ali 2200 plačanih ur na let MODELNE KALKULACIJE Mdelna kalkulacija je cena strškv izdelana s pmčj stimulacijskega mdela na ravni psamezne kulture (kmetije) v katerega s vnaprej predeljena izhdišča SLABOSTI: Ne kvantificira stanja ampak sam piše strške & prihdke PREDNOSTI: Cenejša Blj ažurna Ocene s izdelane za ciljni tip prizvajalcev 29

30 Entna izhdišča mgčaj večj primerljivst Ne dajej abslutnih vrednsti temveč ugtavlja RELATIVNE vrednsti (dedukcija mdelnega izračuna); za vse stale brate velja pdbn kt za mdelnega (primerljiv priz. ptencial) OSNOVNA IZHODIŠČA: Velik kmetij (EU) Viska prduktivnst Viska intenzivnst Zagtavljanje paritetnega ali primerjalnega dhdka nadpvprečn prd. kmetm! T je kategrija dhdka, kjer medsebjn primerjam danega kmetijskega prizvajalca s kmer kli iz stalih gspdarskih dejavnsti, ki je zapslen izven kmetijstva in ima srednješlsk raven izbrazbe FADN TEHNOLOGIJA (mrežja knjigvdskih pdatkv v kmetijstvu) Osnvna metdlška pjasnila (pis kmečkega gspdarstva) Tehnlška karta (glavni in stranski prizvd, praba inputv) Rezultati mdelnih izračunv: Analitična kalkulacija Elementarna kalkulacija Izračunani kazalci mdelne kalkulacije ANALITIČNA KALKULACIJA Višina in struktura strškv za vsak dmač pridelek z. stritev sta prikazani z analitičn kalkulacij sen kt samstjni strškvni nsilec PREDNOSTI: Preglednst, razumljivst tehnlška karta vpgled v strške lčenih tehn. (npr. sen silaža) POMANKLJIVOSTI: Izgubim vpgled v izvirne strške, npr. strški dela pri pitanju skupaj s strški pr. snvne krme V kviru analitične kalkulacije se izračunava lastna cena ELEMENTARNA KALKULACIJA Strške tu ne združujem p fazah prizvdnega prcesa, ampak jih združujem v vsebinsk pdbne skupine strškv (amrtizacija, del, energija, itd.) strški sena v živinrejski prizvdnji razprejeni p skupinah strškv dela, energije, POMANKLJIVOSTI: ni mgče več razbrati pvezave s teh. kart V kviru elementarne kalkulacije se izračunavaj vsi stali kazalci mdelnih kalkulacij: Keficient eknmičnsti pkritja Paritetni dhdek (NDV) Dbiček 1 Dbiček 2 30

31 Skupni strški (SS) pri analitični in elementarni kalkulaciji bičajn svpadaj pri mdelih kalkulacij rastlinske pridelave, medtem k se pri mdelih kalkulacij v živinreji razlikujej KAZALCI MODELNIH KALKULACIJ LASTNA CENA (LC) LC = SS/bseg prizvdnje LC = SS vrednst stranskih prizvdv/bseg prizvdnje KOEFICIENT EKONOMIČNOSTI (K e ) K e = SP/SS SP glavneg + mrebitnih strškv prizvdnje POKRITJA (švicarski= P(1) in avstrijski katalg= P(2), FADN) POKRITJE (1) = SP vsi direktni materiali variabilni strški POKRITJE (2) = P(1) variabilni strški strjnih stritev POKRITJE (3) = P(2) vsi prestali variabilni strški = BDV (brut ddana vrednst) NETO DODANA VREDNOST (NDV) = paritetni dhdek NDV = BDV aritetni dhdek NDV + subvencije = faktrski dhdek DOBIČEK 1, DOBIČEK 2 Dbiček 1 = NDV bveznsti 1 (davki, scialna zavarvanja) Dbiček 2 = dbiček 1 strški kapitala 31

32 OSNOVE AGRARNE ali KMETIJSKE POLITIKE DISKUZ AGRARNE POLITIKE Plitika kt blikvanje in urejanje družbenega življenja (sr. mči) Kmetijska plitika kt sektrsk-gspdarska plitika, ki vpliva na struktur in ptek dgajanja v kmetijstvu, živilski industriji ter pdeželju Temeljna nalga je v analizi ciljev in ukrepv ter psledičn v sprejemanju dlčitev. Faze sprejemanja dlčitev s: ANALIZA POLOŽAJA (infrmacije, analize, cilji) NAČRTOVANJE UKREPOV (alternativne, napvedi, učinki) IZVEDBA in KONTROLA (prgram ukrepv, plitični prces) Nsilci kmetijske plitike NAJVIŠJI NOSILCI (vlade, zbrnice, parlament) INTERESNA ZDRUŽENJA (stanvske rganizacije, stranke) POMOŽNI ORGANI (svetvanje, izbraževanje) TEMELJNI RAZLOGI POSEGA (intervencinizmi) DRŽAVE V KMETIJSTVU 1. EKONOMSKI ARGUMENTI Večn nerešen dhdkvn vprašanje v kmetijstvu (Evrpa) Izrazite dhdkvne disparitete (nesglasja) (med kmet. prizvajalci, sektrji) Pdpre manj učinkvitim gspdarskim pangam (Evrpa) Pristnst kvazi fiksnih sredstev prizvdnje nizki prtunitetni strški delvne sile Mrebitni anti-dumpinški ukrepi (med celinami) Najrazličnejši pvračilni ukrepi, itd. 2. NEEKONOMSKI ARGUMENTI Prehrambena varnst države Multifunkcinalnst kmetijstva! AGRARNI PROTEKCIONIZEM ali ZAŠČITA Prtekcinizem kt stalnica svetvne kmetijske plitike 32

33 Prducer Subsidy Equivalent (PSE) je v % d vrednsti kmetijske prizvdnje izražena vsta vseh pdpr v kmetijstvu. Sestji se iz vseh blik pdpr zmanjšanih za dlčitve in druge bremenitve kmetijskih prizvajalcev. PSE vrednst dlčam na pdlagi OECD (Organisatin fr Ecnmic Cperatin and Develpment) metdlgije (KIS) PSE (%) nam pve za klik % dlčen kmetijstv dstpa d nekega imaginarnega kmetijstva, ki perira v svetu pa ne prejme nič subvencij zirma pdpr PSE vrednsti ter njihvi trendi rasti p državah Cnsumer Subsidy Equivalent (CSE) je v % merjena bremenitev dmačih ptršnikv pvzrčena z zaščit dmačih kmetv NACp je v indeksih izražen agrarni kazalec relativnega dnsa med prihdki dmačih prizvajalcev in svetvn cen p psameznih prizvdih SKP = CAP (Cmmen A P ) OSNOVNE PRVINE SKUPNE KMETIJSKE POLITIKE (SKP) EU Evrpska skupnst (rimska pgdba 1957) Rjstv SKP leta 1962 (ustanvljen Evrpski kmetijski in usmerjevalni sklad) Evrpski kmetijski jamstveni sklad (EKJS) financira nepsredna plačila in tržne ukrepe Evrpski kmetijski sklad za razvj pdeželja (EKSRP) pa financira prgrame razvja pdeželja v državah članicah NAČELA SKP: Entnst trga (skupni trg, brez carinskih in necarinskih vir med članicami) Prednst dmači pridelavi (namen zaščita skupnega trga pred nizkimi cenami uvza) Finančna slidarnst (velik del SKP se financira direktn iz prračuna skupnsti) CILJI SKP Pvečanje strilnsti ter knkurenčnsti Stabilizacija kmetijskih trgv Oskrba ljudi s hran p spremenljivih cenah Zagtavljanje nemtene preskrbe s hran Zagtavljanje primerne življenjske ravni na pdeželju SKP sestavlja 28 članic EU ORGANIZIRANOS SKP sedanjst Finančne perspektive Dva snvan stebra: I. STEBER SKP tvrij vsi tržn-cenvni ukrepi in nepsredne pdpre prizvajalcem 33

34 TRŽNO CENOVNI UKREPI 1. Tržne intervencije na ntranjem trgu intervencijski nakup za žita, riž, sladkr, gveje in telečje mes, masl, psnet mlek v prahu. Dlčene s interventne cene in bdbja za nakup ter prdaj iz interv. Zalg zasebn skladiščenje skladišči se masl, smetan, sladkr, gveje in telečje mes, ljčn lje sistemi mejevanja prizvdnje (kvte) te s dlčene v sektrju mleka in sladkrja sheme pmči za predelav, prizvdna nadmestila, pmč psameznim s. (sladkr) 2. trgvina s tretjimi državami uvz dlčaj ga uvzne dajatve, uvzna dvljenja, prelevmani = spremenljiva uvzna dajatev (preje), uvzne kvte izvz dlčaj ga izvzna nadmestila, izvzne dajatve, izvzne kvte (mlek, izdelki) 3. pravila s trženjem in prizvdnj tržni standardi (za sadje, zelenjav, mlek, perutnin, livn lje) rganizacija (hmelj, sadje, zelenjava, livn lje) NEPOSREDNA (direktna plačila) S najpmembnejši inštrument zntraj I. stebra SKP in še pridbivaj na pmenu Izplačujej se na ent pvršine (ha), ent kmetijskega prizvda z. živali (GVŽ) Za njihv pridbitev se mra izplnjevati dlčene pgje na pdrčju varstva klja, varnsti hrane ter dbrbiti živali Ukrep»navzkrižne skladnsti«direktna PLAČILA Prizvdn vezana mtiviraj kmeta, da prizvaja več Prizvdn nevezana prevladujej II. STEBER SKP tvrij ukrepi plitike razvja pdeželja Obdbje ( ) s zaznamvale 4 si: 1. Os knkurenčnst agrživilstva & gzdarstva 2. Os izravnalna plačila, kljska plačila, dbrbit živali, natura Os diverzifikacija dhdka na pdeželju 4. Os LEADER (LAS-i (lkalna akcijska skupnst)»d spdaj navzgr«) Obdbje finančne perspektive ( ), pa beležuje 6 prednstnih nalg: Pspešiti prens znanja in invacij v praks 34

35 Krepitev knkurenčnsti in vitalnsti kmetij Org. prehranskih verig & bvladanje tveganj Obnva & hranjanje eksistemv Spdbuda učinkviti rabi virv/pdnebne spremembe Zmanjšanje revščine/scialna kmpnenta FINANCIRANJE SKP Skupna kmetijska plitika je draga (1/3 budg) Evrpski kmetijski jamstveni sklad (EKJS) financira tržne ukrepe & nepsredna plačila Evrpski sklad za razvj pdeželja (EKSRP) financira prgrame razvja pdeželja Nadzr nacinalne in reginalne agencije Delež sfinanciranja EU cca. 60% (II. steber cca. 77%, I. steber 63%, splšne stritve 5%) I. STEBER: Osnvn plačil (namest sheme entnega plačila), mejevanje višine plačil za velike kmete (mdulacija), aktivni kmet če minimaln 5% dhdka iz kmetijstva z. najmanj 5% prihdka iz naslva kmetijskih subvencij. Mžnst entnih plačil za njive, travinje. Plačil na marginalnih bmčjih Zelena kmpnenta; v sklpu tega trije bvezni ukrepi: Diverzifikacija (min. 3ha, min. 3 pljščine klbarjenje) Ohranjanje trajnega travinja Dlčitve eklšk pmembnih bmčij (neke vrste praha), pri čemer s eklške kmetije avtmatičn upravičene d tega plačila 30% sredstev iz nacinalne vjnice Plačilna shema za male kmete Plačilna shema mlade kmete, mlajše d 40 let Prizvdn vezana pmč; v bliki prizvdn vezanih plačil (gveje mes, drbnica, hmelj, zelenjava, energetske rastline, ). Ta blika pmči se čedalje manjša in se pstpma ukinja. Zntraj prvega stebra se hranja tudi intervencijski dkup ter zasebn skladiščenje. Namenjenih je nekaj več kriznih ukrepv (npr. pdpra za šlsk sadje). Pri sladkrju za let 2016 ukinitev kvt ter izvznih mejitev NOVE in NOVE SMERNICE SKP SKP staja trdna skupna plitika (2. Stebra) Osredtčenje na večj knkurenčnst, varn preskrb z zdrav hran, kljem, pdnebnimi spremembami, scialn blaginj Trije strateški cilji SKP EU: 35

36 Vitalna prizvdnja hrane (dhdek, knkur.) Trajnstn upravljanje naravnih virv, vreme Uravntežen teritrialni razvj (razvj pdeželja) POVZETEK NOVE FINANČNE PERSPEKTIVE SKP ( ) II. STEBER (PRP) Skupna sredstva za Slvenij = 2,3 milijarde (900 mi I. steber, 1,1 milijarde II. steber, 300 mi. JZ) Skupnih sredstev je za cca. 20% manj Sfinanciranje te skupne vste iz prračuna RS (d 10%-30%) glede na psamezen ukrep. V pvprečju pa EKSRP (EU): 75% sredstev, prračun RS: 25% sredstev 6 prednstnih nalg (že prej menjen) KLJUČNI KONCEPTUALNI PREMIKI ZNOTRAJ II. STEBRA ( ) Demnstracijski prjekti EVROPSKO INVESTICIJSKO PARTNERSTVO (kmetje, razisk.) Eknmska in kljska učinkvitst nelčljiv pvezani Ciljna usmerjenst investicijskih pdpr je načelu dvtirnsti (male kmetije/velike kmetije) Večja ciljna naravnanst kljsk-pdnebnih ukrepv Mladi kmetje Pdpra nekmetijskim dejavnstim na pdeželju Dbr pčutje živali (prašiči, krave mlznice) Sdelvanje vseh akterjev vzdlž AŽ in gzdarske verige Ustvarjanje in hranjanje delvnih mest na pdeželju Krepitev LEADERJA (pvečanje vlge lkalnih akcijskih skupnsti/las-v) Dlčitev psameznih kvantitativnih ciljev kt s: d I dseči 60% samskrbe z zelenjav, pridbiti 5000ha nvih namakalnih pvršin, itd. Eklšk kmetvanje Prvič kt samstjen ukrep. Višina plačila glede na Evrpsk uredb. Travinje (450 /ha), njive (600 /ha), njive/semena (800 /ha), trajni nasadi (900 /ha) KOPOP (kmetijsk-kljski pdnebni prgrami) Mladi kmetje OMD plačila Ohranitev tega ukrepa pmembna zlasti za Slvenij. Najvišji znesek namenjen hribvsk-grskim bmčjem v višini 450 /ha 36