TEČAJ ZA VODJO ENOTE NGČ

Transcript

1 TEČAJ ZA VODJO ENOTE NGČ Trstenjak Andrej vgč II.st. Fizikalne ente, ki se uprabljaj v gasilstvu Fizikalne snve črpalk Vrste črpalk Psebne vrste črpalk Merilni instrumenti za tlak in pdtlak na črpalkah Pgnske naprave v gasilstvu Osnve dela s črpalkami Osnve vzdrževanja strjnih naprav v gasilstvu 2 masa, teža, gstta vrtenje, centrifugalna sila del, energija mč aerstatika v gasilstvu hidrstatika v gasilstvu hidrdinamika v gasilstvu Vsak predmet ali bitje je sestavljen iz dlčene kličine snvi ali mase snvi Masa pritiska s sil, imenvana teža na tla. Velikst teže je dvisna d zemeljske privlačne sile. Z ddaljevanjem d Zemlje se zmanjšuje in k je dvlj ddaljen nima več teže Mas merim z kilgrami (kg), tež pa z njutni (N) Na zemlji pritiska masa 1kg na tla s tež 10N ( na Luni pa sam z 1,6N) Teža je je p eni strani večja čim večji je predmet p drugi strani pa na tež vpliva tudi gstta. 3 4 Gstta je fizikalni pjem, ki pve kakšn je razmerje med mas predmeta in njegv prstrnin, zirma klik kilgramv ima en liter snvi iz katere je predmet ( kg/dm 3 ). Čim večja je gstta tem večja je teža predmeta. Sila, ki j mram upštevati je sredbežna ali centrifugalna sila. T je sila, ki vleče vzila na vinkih navzven in dviguje sedeže na vrtiljakih. Čim hitrejše je gibanje vzila tem večja je centrifugalna sila, upira pa se ji sila trenja. (Če je cestišče splzk centrifugalna sila premaga sil trenja in vzil zdrsne z cestišča). Vse vrste sil merim z N (Newtn) 5 6 1

2 Kdr dviguje ali vleče breme pravlja del. Del se v fiziki pdaja kt zmnžek sile in dlžine pti W= F x s Pri dvigvanju predmeta na višin je del enak zmnžku teže predmeta in višina za klikr se je predmet dvignil. Navpičn ali vdravn premikanje ali pridbivanje hitrsti predmeta nastane zaradi delvanje sile. Sila da predmetu energij. Predmet, ki se premika ima energij zaradi hitrsti ali kinetičn energij, predmet ki se dviguje v višj leg pa ima energij višine ali ptencialn energij Energije merim z Nm ali J Energije ne mrem ustvariti iz nič in je v nič spremeniti, lahk j le pretvrim v drug blik energije. Za t s ptrebne energetske naprave. Pmemben je čas v katerem pravim nek del. T je pdatek s katerim cenjujem delvn spsbnst strjev, imenujem pa ga mč, ki j merim z J/s ali W En vat mči razvije člvek ali strj pri dvigu teže 1N 1 meter visk v 1 sekundi 7 8 Pretk vlumski m 3 /s bar Pa liter 1 dm 3 gstta kg/m 3 viskznst m 2 /s 10mVs 1 bar del, energija J=Nm mč W=J/s Plast zraka krg zemlje je debela 40 km 1m 3 zraka tehta 1,3kg Masa zračne plasti je 5250 bilijnv tn ali 53 trilijnv N Pvršina zemlje je 510 milijnv km 2 na vsak cm 2 pritiska z sil 10,13N (N - Newtn) Tlak 10,13 N/cm 2 imenujem zračni ali atmsferski tlak Najmanjša enta za merjenje zračnega tlaka je Pa (Pascal) dbim ga če v psd pvršine 1m 2 vlijem 1dcl vde in se le ta enakmern prazdeli p celtni pvršini dbim 0,1mm vde, le ta deluje na dn z sil s tlakm 1Pa sila 9 10 N Zrači tlak znaša 1bar tik nad mrsk gladin, na višini 1000m nad mrjem pa znaša približn 0,9 bara Zračni tlak deluje v vseh smereh z enak velikstj Stisnjen zrak Zrak je kt stali plini stisljiv K zrak stiskam se zračni tlak dviguje in nastaja nadtlak Vsak tlak v psdi, ki je nižji d enega bara imenujem pdtlak Pdtlak merim z vakummetrm, nadtlak pa z barmetrm 1bar=10 5 Pa=10N/cm 2 =10mVS

3 KOLIKO JE TEŽJA TLAČNA POSODA VOLUMNA 6,8 l PRI TLAKU 300 BAROV? Sprememba tlaka zaradi spremembe temperature M = masa Q = kličina zraka V = vlumen psde 6,8l ρ= gstta zraka 1,2kg/m 3 - kličina zraka v psdi Q=V*P Q = 6,8 l*300 bar =2040 l (2,04m 3 ) masa ali teža M = Q*ρ = 2,040m 3 *1,2kg/m 3 =2,448 kg T 1 = temperatura plnjenja T 2 = temperatura p hlajevanju P 1 = tlak plnjenja P 2 = tlak p hlajevanju V 1, 2 = vlumen psde padec tlaka: P2 = p1*t1/t2= P2 = 300*20/52 = 270,5 barv Splšna plinska enačba p 1 V 1 = p 2 V 2 T 1 T 2 P1 = 300 bar p2 =? T1 = 52 C T2 = 20 C Tlak pade za cca. 30 barv ali 10 %. Tlačna psda je težja zaradi zraka cca. 2,5 kg Osnvni zakn hidrstatike pravi da tekčina nima lastne blike ampak zavzamej blik psde v kateri se nahajaj. Tekčine v zaprti psdi ni mgče stisniti na manjš prstrnin Francski fizik Pascal je ugtvil, da tlak na dnu psde ni dvisen d blike psde ampak d višine vde v psdi Tlak vde ne deluje sam na dn, ampak tak kt tlak zraka na vse strani enak Tlak mirujče vde na dnu imenujem hidrstatični tlak 1m vdnega stebra pritiska na dn z sil 1N/cm 2 10mVS=1bar F 2 F 1 Hidrstatični tlak s spdnje strani je enak višini vdnega stlpa h 2 in ptiska kck z sil F 2 navzgr Hidrstatični tlak z zgrnje strani je enak višini vdnega stlpa h 1 in ptiska kck z sil F 1 navzdl Razliki med bema silama pravim sila vzgna, tej pa se upira teža kcke Tlačna črta diagrama kaže statični tlak na vsakem mestu cevi. Na začetku je tlak nižji kt v rezervarju, saj se del tlaka prabi za pridbivanje hitrsti vde v cevi. Čim večja je hitrst tem večji tlak se prabi, pa tudi pretčni upr zaradi trenja je večji. Na kncu cevi se tlačna črta vedn spusti d zračnega tlaka 1bar

4 Črpalka daje tlak 3 bar. Del tlaka se prabi za pridbitev hitrsti vde v cevi, del pa za pretčni upr zaradi trenja. Pred rčnikm je tlak še 2 bara. Majhen del tega tlaka se prabi za pretčni upr v rčniku, večji del pa se spremeni v hitrst curka. Črpalka daje tlak 5,5 bara. P cevi teče več vde, hitrst je večja zat se več tlaka prabi za pridbitev hitrsti in za premagvanje pretčnega upra. Pred rčnikm je še tlak 3,5 bara. Hitrst vde v rčniku je večja, curek ima več vde in dmet je daljši Fizikaln lčim naslednje tipe črpalk batna črpalka membranska črpalka zbniška črpalka cevna črpalka krilna črpalka ejektrska črpalka druge črpalke 1. Tlačna cev 2. Vetrnik 3. Tlačna zaklpka 4. Kmra 5. Bat 6. Sesalna zaklpka 7. Sesalna cev 8. Sesalni kš 9. Stisnjen zrak v vetrniku z gibanjem bata se izmeničn spreminja prstrnina v kmri t pvzrča dpiranje in zapiranje sesalne in tlačne zaklpke pri gibu bata navzven se dpre sesalna kmra, prek katere steče vda v kmr pri gibu bata nazaj se sesalna zaklpka zapre, zmanjša se prstrnina, dpre se tlačna zaklpka, prek katere steče vda v zbiralnik vetrnik v vetrniku je zrak, ki se pri zmanjšanju prstrnine stisne in nat ptiska vd v enakmerni kličini naprej d prabnika Kje se uprablja? črpalke za vbrizg griva dizel vakuumske črpalke za MB visktlačne črpalke (majhna kličina vde in visk pritisk) brentače nahrbtnjače Pri dmikanju membrane navzdl nastane nad nj pdtlak, ki dpre dvdn zaklpk tekčina steče v kmr. Membrana se pmakne navzgr v kmri nastane nadtlak ki ptisne tekčin iz kmre. Upraba v avtmbilski industriji, za črpanje jedkih snvi, za visktlačne črpalke,

5 Zbnika se vrtita v prazn Prazen prstr med hišjem in zbniki s kmre, ki se pvečujej in zmanjšujej in na ta način prečrpavaj tekčin Tlak je večji čim hitreje se zbnika vrtita Upraba za dvajanje mazalnega lja med zbnike in ležaje v strjih za bdelav kvin Črpa lahk d 9m sesalne višine V tekčini s lahk ksi d premera 10mm Tlak ki ga dseže je dvisen d vzdržljivsti cevi vendar ne več kt 2 bara V krglem hišju je ekscentričn pstavljen kvinski valj, ki ima v radialnih utrih pstavljene lpatice Med lpaticami in hišjem nastanej kmre Vgrajene s v nekatere starejše gasilske centrifugalne črpalke za sesanje zraka iz hišja črpalke in sesalnih cevi 27 Pri črpalki z vdnim brčem krila ne sega j d stene hišja in se ne premikaj Rtr je ekscentričn pstavljen v hišje Ohišje je treba zaliti z vd, pri vrtenju rtrja se ustvari vdni brč, ki skupaj z krili tvri kmre 28 Vda, ki teče p tlačni cevi ima hitrst in tlak ki ji je ga dala črpalka Če se cev hitr zži naraste hitrst, tlak pa pade Tlak pade pd 1bar in nastane pdtlak Če naredim na tem mestu luknjic b na tem mestu ptekal sesanje zraka ali drugega medija

6 deluje na enakem principu kt ejektr na vd pgnski medij je izpušni plin mtrja psebni mehanizem preusmeri izpušne pline iz izpušne cevi v hišje črpalke, v kateri ustvarjaj pdtlak k vda priteče prek sesalnih cevi v črpalk, se na izstpnem mestu pjavi vda namest plinv, kar je znak, da pnvn preusmerim pline v izpušn cev Sestavljena je iz hišja in rtrja ki je plščat kl z lpaticami, ki s pstavljene žarkast V hišju je vda ki j b vrtenju rtrja centrifugalna sila ptisne med lpaticami iz rtrja v hišje V hišju pade hitrst vde, naraste pa tlak Višina tlaka je srazmerna s hitrstj rtrja Pri črpalki z statrjem s tudi v hišje vgrajene lpatice Pstavljene s žarkast kt pri rtrju K vda priteče iz rtrja j lpatice statrja takj preusmerij v hišje, kjer se hitrst umirja, raste pa tlak Rtr in statr skupaj imenujem tlačna stpnja Črpalka ki je sestavljena iz enega statrja in enega rtrja in ima trej sm en tlačn stpnj imenujem enstpenjska črpalka Izdelujem jih le d tlaka 12 bara Dvstpenjska črpalka je izdelana iz dveh enakih enstpenjskih črpalk, katerih rtrja sta na isti gredi Vda iz prvega statrja teče v drugi rtr z enak hitrstj kt v prvega, vendar z višjim tlakm V drugem statrju se tlak še zviša Če hčem dseči pri enstpenjski črpalki enak tlak kt pri dvstpenjski se mra rtr hitreje vrteti ali pa mra biti večji Črpalke delim glede na dsežen tlak v tri skupine: - nizktlačne d 3 bare - srednjetlačne d 3 d 15 barv - visktlačne nad 15 barv

7 Ohišje Na hišje in v njem s pritrjeni vsi stali sestavni deli. Narejen je iz aluminijeve zlitine ki je dprna prti slani vdi. Sesalni priključki Je dprtina v hišju skzi kater prihaja vda v sredin rtrja Rtr Rtr je pritrjen na gred črpalke in je narejen iz enakega materiala kt hišje, gred pa je jeklena. Črpalka ima lahk več rtrjev na isti gredi, vsak pa mra imeti svj statr. Gasilske črpalke imaj navadn dva rtrja. 37 Tlačni priključki Na gasilskih črpalkah sta navadn dva, na vgradnih pa navadn več ( d 6), vsak pa je premljen z ventilm in tlačn spjk 38 Manmeter Je priprava s kater merim tlak vde ki teče iz črpalke. Kadar s ventili zaprti kaže najvišji tlak Sesalne naprave Centrifugalna črpalka lahk sesa vd le če sta sesalna cev in hišje črpalke naplnjeni z vd, zat mra biti ddana sesalna naprava, ki izčrpa zrak Manvakummeter merilnik pdtlaka Je merilna priprava s kater merim pdtlak je na sesalnem delu črpalke če vd črpam in nadtlak če dbivam vd iz hidranta. Rdeče številke kažej pdtlak črne pa nadtlak Sesalne naprave ( trkmat Ziegler) na pgnski gredi je ekscenter, ki pganja med sab dva nedvisna bata na batih s nameščene gumi membrane, ki izsesavaj zrak iz hišja sesanje se izvaja tak dlg, dkler v hišje ne pride vda in se njen tlak ne dvigne na 1,5 bara pri 1,5 barih je pritisk vde dvlj mčan, da premaga sil vzmeti in ptisne bate b hišje ter črpalk zatesni k tlak pade pd 1,5 bara, vzmeti ptisnej bate na ekscenter in sesanje se pnvn prične 41 Sesalne naprave 42 7

8 samsesalna črpalka ptpna črpalka glbinski sesalnik Črpalke ki delujej na snvi pvečanja in zmanjševanja prstrnine kmre s samsesalne, ker same psesaj zrak iz sesalne cevi- kt take značujem le centrifugalne črpalke. Pred črpanjem mram naplniti hišje z enak tekčin kt j bm črpali, zat te črpalke nimaj sesalnega priključka na sredini hišja ampak na vrhu. Te črpalke ne zmrej viskega tlaka, uprabljaj se za črpanje blatne vde b pplavah. Za večje glbine mram uprabiti črpalke ki jih ptpim v vd. Ker se elektrmtr, ki pganja črpalk precej segreva je vda, ki j črpalka črpa speljana tak da hladi elektrmtr Glbinski sesalec spada v skupin ejektrjev. Ptrebuje vir tlačne vde. Med črpanjem je ptpljen v vd, ki j je treba črpati. Tlačna vda iz hidranta ali črpalke je speljana p tlačni cevi v sesalnik skzi zžitev, ki se imenuje gnilna šba v širk cev. Na tem mestu curek zaradi pdtlaka črpa vd iz klice in j ptiska navzgr. V sesalniku se be vdi zmešata. Manmeter je priprava, ki strjniku kaže tlak vde, ki teče iz črpalke vgrajen je na hišju pred tlačnim izlivm številčnica na manmetru kaže pdrčje d 0 d 25 barv

9 Manvakummeter je merilna naprava, ki kaže strjniku, kakšen je pdtlak zirma nadtlak v vstpni dprtini v hišje sesaln grl na številčnici s na levi strani rdeče številke d 0 d 1 z vmesnimi številkami 0,1; 0,2 s predznakm - na desni strani številčnice s črne številke d 0 d 20 barv mtr z ntranjim zgrevanjem delvanje bencinskega mtrja štiritaktni mtr dvtaktni mtr pgnska griva in priprava griva za mtrje delvanje dieslvega mtrja mazanje mtrjev hlajenje mtrjev je pgnska naprava, ki pridbiva energij s pmčj ntranjega izgrevanja mešanice zraka in griva Lčim: - dizel mtrje - bencinske ali OTTO mtrje p načinu vžiga p številu taktv p vrsti hlajenja glede na gibanje bata glede na razpred valjev snvna delitev mtrjev z ntranjim izgrevanjem p načinu ustvarjanja zmesi in vžigu: bencinski mtrji (vžig z električn iskr) dizelski mtrji (samvžig zaradi kmpresije) Bencinski mtrji prednstn bratujej z bencinskim grivm. Zmes griva in zraka se pripravi pred dvdm v izgrevalni prstr. Za vžig s ptrebne vžigalne svečke. Dizelski mtrji bratujej z dizelskim grivm. Zmes nastaja v mtrju. Izgrevanje v valjih se začne s samvžigm, ki ga mgči kmpresija. Zaradi načina vžiga se imenujej tudi mtrji s kmpresijskim vžigm. Obstajaj tudi mtrji s hibridnim načinm vžiga. Delitev mtrjev z ntranjim izgrevanjem p načinu delvanja zirma številu delvnih taktv: štiritaktni mtrji pri njih delvni prces sestavljaj štirje gibi valja zirma dva vrtljaja rčične gredi; štiritaktni mtrji imaj lčen izmenjav plinv; dvtaktni mtrji pri njih delvni prces sestavljata dva giba valja zirma en vrtljaj rčične gredi; dvtaktni mtrji imaj dprt izmenjav plinv

10 gibanje batv: mtrji s premčrtnim gibanjem bata mtrji s kržnim gibanjem bata (npr. Wanklv mtr) P razpredu valjev lčim: vrstni mtr (valji ležij v vrsti) V mtr (valji v bliki V) bkser mtrji (nasprtn ležeči valji) zvezdasti mtrji (valji razprejeni v zvezd letalstv) LINIJSKA RAZPOREDITEV NASPROTNO LEŽECI VALJI V RAZPOREDITEV SVEČKA 2. PROSTOR ZA ZGOREVANJE 3. GLAVA MOTORJA 4. BAT 5. SORNIK 6. BATNI OBROČKI 7. OJNICA 8. VALJ CILINDER 9. KARTER 10. ROČINA GRED 57 mešanica griva in zraka pri zgrevanju v zgrevalnem prstru b vžigu sunkvit ptisne bat navzdl, ta pa prek jnice zasuče gred bat se ustavlja na zgrnji in spdnji mrtvi tčki prstrnina med bema tčkama je gibna prstrnina pri mtrjih z več valji s gibne prstrnine seštete in t imenujem prstrnina mtrja pt bata navzgr ali navzdl imenujem takt K pravi mtr sesanje, stiskanje, zgrevanje in praznjenje pravim, da je mtr štiritakten - gred naredi dva brata, mtr pa sam en delvni takt- izgrevanje Mtrje, ki pravij vse štiri pstpke v dveh taktih in jih imenujem dvtaktni Kmpresijsk razmerje je pdatek ki pve klikkrat manjša je prstrnina v zgrnji mrtvi tčki d prstrnine valja v spdnji mrtvi tčki Mtrji z večjim kmpresijskim razmerjem imaj pri enaki prstrnini mtrja večj mč 58 kmpresijsk razmerje mra ustrezati knstrukciji mtrja in vrsti griva, ki ga mtr uprablja pri sdbnih bencinskih mtrjih se kmpresijsk razmerje giblje med 1:9 d 1:11 če je kmpresijsk razmerje za dlčen vrst griva previsk, se lahk zgdi, da mtr klenka klenkanje je pjav, pri katerem se mešanica bencina in zraka prehitr vname zirma se vname brez iskre svečke Štiritaktni mtrji imaj v glavi mtrja najmanj dve dprtini v katerih sta nameščena ventila Ventile dvigaj in spuščaj dmikači dmične gredi, le t pa pganja rčična gred prek Galve verige ali zbatega jermena Skzi sesaln dprtin prihaja sveža mešanica griva in zraka, skzi izpušn pa dhajaj zgreli plini

11 Prvi takt: Sesalna dprtina je dprta, bat ptuje navzdl in sesa mešanic. K pride v spdnj mrtv tčk se sesalni ventil zapre (Sesanje) Nvejši mtrji vsesavaj sam zrak, griv se kasneje direktn vbrizga v valj. 61 Drugi takt: Oba ventila sta zaprta. Bat se pmika navzgr in zmanjšuje prstr v valju, s tem pa kmprimira mešanic (kmpresijski takt) zraka in griva na dlčeni tlak, ki je dvisen d knstrukcije mtrja (kmpresijsk razmerje). 62 Tretji takt:oba ventila sta zaprta. K je bat tik pred zgrnj mrtv leg, iskra vžigalne naprave (svečka) vžge mešanic zraka in griva. Zgreli plini se hitr širij in ptiskaj bat prti zgrnji legi. Pri tem pravij dlčen del delvni takt.(ekspanzija) 63 Četrti takt:k pride bat d spdnje mrtve tčke se dpre izpušni ventil, bat ptuje navzgr in iztisne zgrele pline (Izpušni takt) v izpušni klektr. Mal pred zgrnj mrtv leg se izpušni ventil zapre in se dpre sesalni ventil. Pstpek se pnvi. 64 Za razlik d štiritaktnega mtrja dvtaktni mtr nima ventilv in dmične gredi. Mešanica griva in zraka prihaja v valj skzi dprtin na steni valja. Odprtine dpira in zapira bat met svjim ptvanjem gr in dl. nima stalnega mazanja, zat se maziv primeša h grivu Prvi takt: Bat ptuje navzgr in stiska mešanic zraka in griva, hkrati pa skzi dprtin na steni valja pd batm vstpa sveža mešanica. Ta takt trej združuje kmprimiranje in sesanje. Na začetku prcesa je bat v spdnji mrtvi tčki. Odprt je izpušni kanal in izpušni plini d prejšnjega takta izhajaj iz valja. Odprt je tudi pretčni kanal, ki pvezuje valj s karterjem. Ker je mešanica bencina in zraka v karterju pd tlakm, se giblje prti valju in ga plni. Pri tem del sveže mešanice pmaga iztisniti prestale izpušne pline (izplakvanje). Bat se nat giblje navzgr ter zapre sesalni in izpušni kanal. Začne se kmpresija. Pred zgrnj mrtv leg se vžge iskra svečke ter vžge mešanic bencina in zraka

12 Drugi takt: Na kncu prvega takta se mešanica vžge in eksplzivn bat ptisne navzdl delvni takt. Med ptvanjem bata navzdl se zapre sesalna dprtina, bat pa stiska mešanic pd sab. Prti kncu delvnega takta se v bližini spdnje mrtve tčke najprej dpre izpušni kanal in plini začnej iztekati iz valja. K pa pride v spdnj mrtv tčk se dpre kanal ki pvezuje karter z prstrm nad batm. Ta sveža mešanica izpdrine zgrele pline. V tem taktu sta združena izgrevanje in praznjenje bencin je mešanica lahkih gljikvih vdikv bencin mra biti čist, lahk hlapljiv zaradi lažjega vžiga najpmembnejša lastnst je dprnst prti klenkanju: klenkanje je pjav, ki se zgdi zaradi prehitrega vžiga griva (t se zgdi brez svečke) t je več manjših eksplzij mešanice zraka in griva, ki se slišij kt cingljanje zirma klenkanje dlgtrajn izpstavljanje temu pjavu btruje k pregrevanju mtrja ter pškdbi batv in ventilv pjav se preprečuje z ddatkm svinčeve spjine, ki je strupena griva se značujej z ktani (80 d 100) nvejša griva imaj namest svinčenih spjin primešan benzen, ki zahteva namestitev katalizatrjev na izpušne sisteme svinčene spjine in benzeni s STUPENI!!! griva za štiritaktne bencinske mtrje: lčij se p številu ktanv d 80 d 110 neustrezen bencin (s premajhn ktansk vrednstj) pvzrča nepraviln delvanje mtrja za svinčene bencinske mtrje je ptrebn v nva nesvinčena griva ddajati ddatek, ki nadmesti svinec griva za dvtaktni bencinski mtr: mešanje griva in maziva pred vstpm v mtr mešaln razmerje lja in griva d 1 % d 5 % pri starejših izvedbah je mral uprabnik ustrezn kličin lja primešati v rezervar bencina pri nvejših izvedbah se lje samdejn meša tik pred vstpm v mtr, kar mgča ptimaln mazanje mtrja in manjš prab griva in maziva bencin, v katerem je primešan lje, ima mejen življenjsk db na 3 mesece lje se v grivu prične sesedati in združevati v kaplje, kar pvzrča neenakmern mazanje pri delvanju mtrja ter nemgča praviln delvanje vžigne svečke 69 Bistvena razlika med diesel in bencinskim mtrjem je v vrsti griva, mešanju griva z zrakm in načinu vžiganja. Bencinski mtr meša zrak in griv zunaj valja v vplinjaču, medtem k diesel mtr vsesa čisti zrak, griv pa se vbrizga naravnst v valj in se tam pmeša z zrakm Diesel mtr nima električne vžigalne naprave ampak se griv vžge sam d sebe. T je mgče, ker bat zrak mčn stisne in segreje čez 500 C ( vnetišče plinskega lja je 350 C), takj k griv brizgne v tak segret zrak se mešanica vžge 70 Prvi takt: Bat ptuje navzdl v valj priteka svež zrak, na kncu takta se sesalna dprtina zapre. Drugi takt: Bat ptuje gr in stiska zrak, da dseže tlak 90 barv, pri tem pa se segreje d 500 d0 700 C Tretji takt: Na kncu drugega takta brizgne v valj skzi psebn šb griv in se vname in pvzrči delvni takt ter ptisne bat navzdl Četrti takt: Izpušni ventil se dpre in bat med ptvanjem navzgr iztisne zgrele dimne pline iz valja vdn hlajenje valjev (mnblk ima izdelane pretčne kanale za vd) zračn hlajenje valjev (blk je izdelan z zunanjimi rebri, zat s bičajn valji med sebj lčeni, da lahk pvečam pvršin reber, ki dvajaj tplt kliškemu zraku) Stene mtrnega blka imaj bičajn debelin med 4 in 8 mm. Zaradi zel kmplicirane blike se te stene pri izdelavi ne strjujej enakmern, zat stanej v njih, p litju, znatne ntranje napetsti, ki se ne prazgubij d knca življenjske dbe mtrja. Zel je nevarn, če je blk pdvržen hitrim spremembam temperature. T je psebej nevarn, če dlijem hladn vd v pregret mtr, saj pri tem lahk nastanej nevarne razpke v stenah mtrja

13 V mtrju se med sebj drgnej kvinski deli, ki s sicer zel gladk bdelani pa se vseen med njimi pjavi trenje. Trenje pvzrča, da se deli pri drgnjenju segrejej. Bat bi se zaradi tega tak razširil, da se ne bi več mgel premikati v valju. Da d škdljivih pjavv ne pride mram dele med sebj lčiti z tankim sljem lja, b kater se drgneta ba kvinska dela. Olje dvaja na mazalna mesta psebna črpalka. Olje bliva vse dele v ntranjsti mtrja in jih delma tudi hladi, pveča pa tudi tesnjenje bata zaradi njene gstte. Tak mazanje imenujem tlačn kržn mazanje, pznam pa tudi mazanje z mešanic Pstavitev mtrne brizgalne mra biti čim bližja vdi, tak da je sesalna dlžina čim krajša Sesalna cev mra biti plžena tak da se vedn vzpenja d vde d brizgalne Psebej je ptrebn paziti na : Sesalnega kša ne smem plžiti v blat Če je vda nesnažena z listjem in trav plžim kš v ddatn kšar Sesalni kš mra biti najmanj 30 cm pd vd, vendar se ne sme dtikati tal Pri črpanju iz vdnjaka ali iz bazena mra biti kš tak glbk klikr lahk pade gladina med črpanjem Pri črpanju iz dprtega vdtka plžim dprtin sesalnega kša prti tku tak da tk prine vd v cev in tak pmaga pri črpanju Kadar jemljem vd direktn iz hidranta mram paziti, da b vda dtekala v agregat s tlakm 1 d 1,5 bara Kntrla črpalke K sm izbrali prstr za pstavitev črpalke in plžili sesalne cevi pripravim črpalk Zaprem tlačne ventile Zaprem pip za praznjenje na spdnjem delu hišja Sklpka mra biti vklpljena Zagn mtrja Preverim ali je rezervar griva pln Rčaj sklpke pstavim v plžaj vključen Vzvd čka pstavim v plžaj za hladen start Vzvd za ddajanje griva pstavim v prazen tek Mtr pženem z rčajem za start; k steče pčasi diram lput čka, neklik ddam plin in pustim, da se mtr segreje. Hladen mtr ne sme teči z viskim številm vrtljajev

14 Odzračevanje črpalke z navadnimi sesalnimi napravami Mtr teče rtr črpalke se vrti, tlačni ventili s zaprti Vključim sesal naprav Opazujem vakummeter in manmeter ter izpušn cev sesalne naprave. Vakummeter kaže vedn večji pdtlak. K manmeter pkaže tlak in iz izpuha sesalne naprave priteče vda sta sesalna naprava in hišje črpalke plna vde Sesaln naprav izklpim K ptrebujem vd ddam plin tak da manmeter pkaže 2 d 3 bare ter dprem tlačni ventil d knca Nalge strjnika med akcij Strjnik ne sme zapustiti brizgalne med bratvanjem Staln mra nadzrvati manvakummeter in manmeter Stati mra na takem mestu da s mu v dsegu ventili in rčic za plin Pri črpalki z mazalk na sesalnem ležaju gredi je treba vsakih 30 minut namazati Kaj kaže strjniku manmeter Pri plnem delvanju črpalke nam sprememba kazalca kaže mtnj Tlak je nenadma zrasel zaprli s ventile na trjaku ali rčniku Tlak se je nenadma znižal dprli s ventile na trjaku in rčnikih, ali pa je zamašen cedil sesalnega kša Kazalec pade na ničl tlačna cev je pčila ali pa sesalna kšara leži na suhem Kaj kaže strjniku manvakummeter Pri črpanju iz dprtih virv in vdnjakv stji kazalec na rdeči strani številčnice in kaže sesaln višin Kadar v črpalk dteka vda s tlakm (npr. iz hidranta ali iz prehdne črpalke v verigi), stji kazalec na črni strani številčnice in kaže tlak na vstpu v tlačn cev Pri delu z enakim tlakm pa pmeni premikanje kazalca: Kazalec pkaže večji pdtlak gladina vde se je znižala, sit na sesalnem delu je zamašen Kazalec je skčil na ničl sesalna kšara ne leži v vdi ali pa puščaj sesalne cevi. POZOR: k dbiva črpalka vd iz hidranta ali druge črpalke lahk ddate tlik plina da kazalec še kaže nadtlak Del z brizgaln, ki dbiva vd iz hidranta Na vstpni priključek namestim prehdn spjk Tlačne ventile in pip za izpust vde iz hišja zaprem Hidrantni nastavek izplaknem ter priključim B vd, če je hidrantna cev vsaj 100mm lahk napeljem dve B cevi d sesalnega priključka Izklpim sesaln naprav Odprem ventile hidranta in nastavka,ter tlačni ventil na črpalki da j dzračim; manmeter in manvakumeter kažeta enak tlak Pženem pgn črpalke in dknčn dprem tlačni ventil Pčasi ddajam plin tak manvakummeter ne kaže 1,5bara Če bi mnvakummter pkazal pdtlak bi se dvdna cev splščila Del z brizgaln v verigi za dvd vde Kadar mram dbavljati vd na velike razdalje in če mram premagvati velik višinsk razlik ena črpalka ne zadstuje Vdja akcije na pdlagi dlžine cevvda upštevajč višinske razlike dlči medsebjni razmik brizgan ki jih pvežem z B vdm Vsaka brizgala v verigi razen prve ki stji b viru vde mra imeti dprt tlačni ventil na katerega priključim B vd prav tak pa tudi vsaj en ventil na trjaku zračnst Pipe za izpust vde iz hišja mraj biti zaprte Sesan naprav izključim

15 Pženem prv črpalk in k se mtr greje dam plin Vsak naslednj črpalk pženem šele k pride vanj vda. Pčasi ddajam plin da dsežem želeni tlak, pri tem pa pazim da na manvakummeter ne kaže pdtlaka ampak tlak 1 d 1,5 bara če ne dvzamem plin Priprčljiv je vključiti trjak v tlačni vd pred vsak črpalk zaradi mžnsti kvare brizgalne Strg pazim, da izstpni tlak ni večji d 8 barv Dbr je če na knec verige namestim cistern z lastn črpalk, ki skrbuje napadalce z vd da ni sunkv Del z brizgaln, kadar gasim z pen Za gašenje s pen ptrebujm rčnik za pen, medmešalec in psd s penilm, ter vedr vde Pri vključitvi medmešalca v tlačni vd pazim na smer puščice v smeri vdnega tka Medmešalec mra biti vključen d dve dlžini cevi pred rčnikm Na mtrni brizgalni ddam tlik plina da dbim na rčniku tlak 5 d 6 barv P gašenju izvlečem cev za dvd penila v vedr vde da medmešalec psrka vs vd ter tak pere sistem Suhi sesalni preizkus Zaprem tlačne ventile in snamem slepe tlačne spjke Zaprem pipice za izpust vde iz hišja ter namestim slep spjk na sesaln grl Vklpim mtr, sesaln naprav ter nat pazujem vakummeter Kazalec mra takj skčiti na rdeče plje in p 10 sekundah kazati 0,75 d 0,85 bara pdtlaka K se kazalec ustavi izklpim sesaln naprav ter ustavim mtr Opazujem manvakummeter če se kazalec v minuti ne premakne za več kt 0,1 bara je hišje tesn 87 Del z brizgaln pri veliki sesalni višini Če je le mgče se izgibajm sesalni višini večji d 5m Če ne mrem z sesalk pritegniti vde d črpalke je ptrebn sesalne cevi naplniti z vd seveda pa mra držati pvratni ventil v sesalnem kšu Lahk se zgdi da pri velikih glbinah in pri plnem plinu in pri pplnma dvitem tlačnem ventilu zaslišim rpt v črpalki. Ta pjav se imenuje kavitacija in nastane ker se v vdi pred rtrjem pjavij mehurčki vdne pare, k pride vda v pdrčje višjega tlaka mehurček bliskvit izgine zat vda na tem mestu udari skupaj ali v rtr. V tem primeru dvzamem plin in neklik zaprem ventil 88 Vzdrževanje brizgalne Mtr ne ptrebuje psebnega vzdrževanja ampak le redne letne servisne preglede Dkler se mtr ne uteče ptrebuje skrbnejše ravnanje ( prvih 20 ur), dvtaktnemu mtrju pa b kristila mešanica z večjim deležem lja Cedil za zrak je ptrebn čistiti p vsakem pžaru Filter za griv je treba redn čistiti Redn spremljam brab in stanje svečk Relejni sistem se uprablja: V primeru k bstječa vdskrba ne zadšča (avtcisterne, hidrantn mrežje) K želim prečrpati vd na višji niv ali na daljš razdalj

16 91 16