P 1 K P K3--6G1 001 Spr.: 3 NAČRT GRADBENIH KONSTRUAKCIJ OZ. DRUG GRADBENI NAČRT DZR. Št. načrta: P1KPK3-6G/01 1/8

Transcript

1 Št. načrta: P1KPK3-6G/01 1/8 Sprememba: Opis spremembe: Datum spr.: Podpis: Investitor: PLINOVODI d.o.o. Objekt: KOMPRESORSKA POSTAJA KIDRIČEVO, 3. KOMPRESORSKA ENOTA Projektant: / IBE, svetovanje, projektiranje in inženiring Ljubljana, Slovenija Del objekta/sistem: Vrsta načrta/prikaza: 3 NAČRT GRADBENIH KONSTRUAKCIJ OZ. DRUG GRADBENI NAČRT Odgovorni vodja projekta: Ime in priimek: Ident. št.: Vsebina risbe (dokumenta): Tehnični opis Simon Vršič, univ. dipl. inž. str. S-0140 Odgovorni projektant: Franc Klobčar, univ. dipl. inž. gr. G-0075 Sodelavec - projektant: Izdelal: / Datum izdelave: Junij 2010 Številka projekta: Merilo: Identifikac. oznaka: Vrsta projekta: DZR Klasifikac. Stran/ oznaka: - - strani: 1/8 P 1 K P K3--6G1 001 Spr.: IBE d.d. Vse avtorske pravice, ki niso s pogodbo izrecno prenesene na naročnika, so pridržane. Datoteka: P1KPK3-5G1001-Tehnični opis Id. oznaka: P1KPK3-6G1001

2 Št. načrta: P1KPK3-6G/01 2/8 VSEBINA 1 SPLOŠNO KONSTRUKCIJA TURBINSKA ZGRADBA TZ TEMELJENJE Temelj kompresorja Temelji objekta turbinske zgradbe KOTA ±0,00 V OBJEKTU Talna plošča Armiranobetonske kinete UPOŠTEVANE OBTEŽBE UPORABLJENI MATERIALI... 7

3 Št. načrta: P1KPK3-6G/01 3/8 1 SPLOŠNO Na lokaciji ob obstoječi razdelilni postaji Kidričevo plinovodov M1, R14 in R15, ki se nahaja na Dravskem polju južno od ceste Slovenska Bistrica Ptuj v bližini naselja Cirkovci, namerava investitor znotraj obstoječega platoja kompresorske postaje Kidričevo dograditi tretji agregat in tako zagotoviti ustrezen prenos oz. transport plina v predvideni dinamiki in odjemu z zahtevanim tlakom. Izbor lokacije so narekovale tehnološke potrebe. Za postavitev tretjega agregata je predvidena ob obstoječi stavbi TZ-1 z dvema kompresorjema zgraditev nove turbinske zgradbe TZ-2 z enim kompresorjem. Za namestitev ostale potrebne elektro in strojne opreme se bodo koristili obstoječi objekti. Projektiranje je bilo izvedeno na osnovi naslednjih podlog: Programsko projektna naloga, projektna dokumentacija obstoječih objektov, tehnična dokumentacija in zahteve dobavitelja opreme za že zgrajene kompresorske enote ( plinske turbine s kompresorjem v tej fazi projekta še ni bilo mogoče izbrati!) ogled na licu mesta, fotodokumentacija in pripombe upravljalca obstoječih objektov, Geotehnično poročilo o pogojih temeljenja in izgradnje kompresorske postaje Kidričevo za fazo PGD, PZI obstoječih objektov (Geoinženiring d.o.o., Ljubljana, marec 1999), Geološko geotehnično poročilo o pogojih gradnje kompresorske postaje Kidričevo (Geoinženiring d.o.o, Ljubljana, september 2009). Pri zasnovi konstrukcij in dimenzioniranju so bili v tej fazi projektiranja upoštevani vsi veljavni tehnični predpisi in standardi, ki veljajo na ozemlju Republike Slovenije. 2 KONSTRUKCIJA 2.1 TURBINSKA ZGRADBA TZ-2 Objekt, v katerem je predvidena nova kompresorska enota je zasnovan v jekleni izvedbi. Osne tlorisne dimenzije objekta znašajo 16,00 m v vzdolžni smeri in 12,00 m v prečni smeri. Kota slemena je + 9,56 m, kota ±0,00 m je na absolutni koti +243,35 m. V konstrukcijskem smislu glavno nosilno konstrukcijo predstavljajo jekleni prečni okvirji na razdaljah 5,33 m, ki so v vzdolžni smeri ustrezno zavetrovani. Stebri so iz vroče valjanih jeklenih profilov HEA 300, strešni nosilci so iz profilov HEA 360. Streha je dvokapnica z naklonom kritine 10 O. Strešne lege iz HEA 140 profilov potekajo na medsebojni razdalji cca 2,0 m. Kritina je predvidena iz termoizolacijskih plošč debeline 15 cm, ki

4 Št. načrta: P1KPK3-6G/01 4/8 obenem zagotavljajo tudi ustrezno zvočno zaščito (zadušitev zvoka za 35 decibelov). Fasadne stene so sestavljene iz fasadnih panelov debeline 15 cm in dodatnih akustičnih panelov. Na koti 5,85 m so predvideni posluževalni podesti, namenjeni vzdrževalcem. Konstrukcija podestov je obešena na glavne strešne nosilce in podprta z obodnimi horizontalnimi nosilci v fasadnih stenah. Statični račun je izveden z računalniškim programom Nemetschek-Scia Engineer Konstrukcija objekta je računana kot celota v 3D prostorskem sistemu. Potresna obremenitev je izračunana z modalno analizo po EC 8. Notranje statične količine so določene z metodo končnih elementov, rezultati pa prikazani v grafični obliki kot ovojnice mejnih kombinacij. Pri modalni analizi v potresnem računu je bilo upoštevanih dovolj nihajnih oblik, tako da faktorja participacije (angažiranje mase) za glavni smeri X in Y znašata več kot 90%. Prvi dve nihajni obliki sta translatorni (v y in x smeri), kar pomeni, da torzijsko nihanje ni prevladujoče. Za dimenzioniranje jeklene konstrukcije so merodajne obtežne kombinacije z vplivom vetra. Vpliv potresa ni prevladujoč niti ob upoštevanju najmanjše redukcije potresne obtežbe, to je pri faktorju obnašanja q = 1,5. V okviru kontrole mejnega stanja uporabnosti so bili izvedeni izračuni pomikov v horizontalni in vertikalni smeri. 2.2 TEMELJENJE Iz geotehničnega poročila o geotehničnih pogojih temeljenja in izgradnje kompresorske postaje Kidričevo za fazo PGD, PZI za obstoječe objekte (GEOINŽENIRING d.o.o. Ljubljana, marec, 1999) in dodatnega geološko-geotehničnega poročila (GEOINŽENIRING d.o.o. Ljubljana, september, 2009) je razvidno, da je za izvedbo temeljenja kompresorske enote ustrezna varianta plitvega temeljenja na utrjenem gramoznem tamponu. Predvidena je enotna globina temeljenja na koti 1,40 m tako za temelj kompresorja, kakor tudi za temelje objekta turbinske zgradbe. Pod temelji je predvidena 10 cm debela plast podložnega betona, ki je izvedena na utrjeni gramozni podlagi. Potrebno nasipavanje s prodnimi zasipi je predvideno v dveh plasteh debeline po 30 cm. Na zaključni plasti je potrebno doseči modul stisljivosti M V 60 MN/m 2 (MPa). Projektna nosilnost tal je q p = 300 kn/m 2. Lastna frekvenca podlage znaša od s -1, prostorninska teža pa cca = 20 kn/m 3. Glede na ugotovljeni nivo podtalnice, bo gramozna podlaga suha, kar bo ugodno vplivalo na absorpcijo morebitnih tresljajev. Pri izkopu gradbene jame za glavni pogonski objekt (kompresorsko enoto) mora biti nujno navzoč geomehanik, ki bo ugotovil dejansko nosilnost tal, potrdil predvideno koto temeljenja in predpisal oziroma potrdil ustrezno kvaliteto in višino utrjene gramozne podlage tako za temelje objekta in kompresorja, kakor tudi za talno ploščo.

5 Št. načrta: P1KPK3-6G/01 5/ Temelj kompresorja Temelj je izdelan na osnovi tehnoloških podlog dobavitelja opreme (SOLAR TURBINES - dwg. No. 3C , rev. B) za že zgrajeno kompresorsko enoto v Ajdovščini, saj dobavitelj kompresorja v tej fazi projektiranja še ni bil izbran! Tlorisne dimenzije temelja znašajo 9,20 x 3,00 m in višina 1,50 m (vrh temelja je na koti +0,10m, predvidena višina podlivanja je 5 cm, oprema je sidrana na koti +0,15 m). Temelj je bil računan in dimenzioniran kot dinamični temelj. Pri upoštevanju modula reakcije temeljnih tal (koeficient posteljice) k = Cz = kn/m3 je osnovna lastna frekvenca temelja v vertikalni smeri 12 Hz. Obratovalna frekvenca referenčne strojne opreme je 250 Hz ( /min) in je bistveno višja. Vpliv višjih lastnih frekvenc je zaradi dušenja praktično zanemarljiv. Pri takih, nizko uglašenih temeljih, se morebitni dinamični efekti lahko pojavijo samo pri zagonu in zaustavitvi. Temelj je od ostalih temeljev in talne plošče dilatiran. Širina dilatacije je 3 cm (stiropor). Betoniranje temelja se izvaja kontinuirano v skladu s projektom betona, ki ga pripravi izvajalec del Temelji objekta turbinske zgradbe Objekt je temeljen s točkovnimi armiranobetonskimi temelji na isti globini kot temelj kompresorjev (-1,40 m). Poglobitev temeljev do kote -2,00 m je potrebna samo na mestu prehoda kinete iz objekta. Jekleni stebri so sidrani v točkovne temelje na koti 0,40 m. Višina temeljnih nastavkov je 40 cm (do kote 0,80). Peta temelja je visoka 60 cm (od 1,40 do 0,80 m). Točkovni temelji so po obodu objekta med seboj povezani s temeljnimi gredami dimenzij 40 x 60 cm. Nosilne temeljne grede so predvidene na koti 1,40 m, ker bo nad koto 0,80 m potrebno izvesti več tehnoloških prebojev. Betonski parapet širine 20 cm po obodu objekta je predviden do kote +0,50 m. 2.3 KOTA ±0,00 V OBJEKTU Talna plošča Tlak v objektu je izveden po principu plavajočih polj na tamponski podlagi, povsem ločeno od vseh ostalih elementov konstrukcije objekta. Kot talna plošča je predvidena nosilna kombinirano armirana betonska (KAB) plošča debeline 18 cm na tamponski podlagi. Plošča je armirana z mikro armaturo iz jeklenih vlaken in

6 Št. načrta: P1KPK3-6G/01 6/8 polipropilenskih vlaken ter z enojno mrežno armaturo. Zbitost tamponske blazine na kontaktni ploskvi s talno ploščo izražena z modulom stisljivosti mora doseči vrednosti M V 80 MN/m2. Talna plošča se dilatira z navideznimi (naknadno rezanimi) dilatacijami. Podrobnosti in postopek izvedbe bodo razvidni iz projekta betona. Plošča je dimenzionirana glede na potrebno nosilnost, ki jo določajo prometne in tehnološke obremenitve. Izbira KAB plošče (z dodatno mrežno armaturo) omogoča izvedbo naknadnega sidranja komponent tehnološke opreme v talno ploščo Armiranobetonske kinete Na koti ±0,00 m so do temelja kompresorja in ob temelju kompresorja predvidene tehnološke kinete za razvod različnih medijev. Kinete imajo armiranobetonske stene in spodnje plošče debeline 20 cm iz vodotesnega betona in segajo do iste globine (-1,40 m) kot ostali temelji. Kinete so pokrite z rešetkami. 3 UPOŠTEVANE OBTEŽBE Sneg: v skladu s SIST EN in nacionalnim dodatkom: cona A2, nadmorska višina (Kidričevo): 239 m s = μ 1 C e C t s k μ 1 = 0,8 - koeficient oblike C e = 1,0 - koeficient izpostavljenosti C t = 1,0 - temperaturni koeficient s k = 1,43 kn/m 2 - karakteristična obtežba snega s k = 1,293 { 1 + (239/728) 2 } = 1,43 kn/m 2 s = 0,8 1,0 1,0 0,50 = 1,15 kn/m 2 Veter: v skladu s SIST EN in nacionalnim dodatkom: cona 1, nadmorska višina < 800 m, tabela 8.3, teren II. Temeljna vrednost osnovne hitrosti vetra: v b,0 = 20 m/s Osnovna hitrost vetra: v b = c dir c season v b,0 = 1,0 1,0 20 m/s = 20 m/s Srednja hitrost vetra na določeni višini nad tlemi (upošt. višina vpliva z=10m): v m (z) = c r (z) c 0 (z) v b = 1, = 20,14 m/s kategorija terena: II z 0 (m) = 0,05 ; z min (m) = 2 faktor terena, ki je odvisen od hrapavostne dolžine z 0 : k r = 0,19 (z 0 / z 0,II ) 0,07 = 0,19 - za teren II koeficient hrapavosti c r (z) - za upoštevano višino vpliva z = 10 m: c r (z) = k r ln (z/z 0 ) = 0,19 ln ( 10/0,05) = 1,007

7 Št. načrta: P1KPK3-6G/01 7/8 faktor hribovitosti (= koeficient topografije): c 0 = 1 udarni koeficient dinamike: g = 3,5 turbulenčni faktor: k I = 1,0 Intenziteta turbolence: I v (z) = k I / (c 0 (z) ln (z/z 0 )) = 1,0 / ( 1,0 ln (10/0,05 )) = 0,189 Osnovni tlak vetra: 2 q b = 0,5 ro v b = 0,5 1,25 20,0 2 = 250 N/m 2 faktor izpostavljenosti: c e (z) = q p (z) / q b = 589 / 250 = 2,356 (enako vrednost lahko odčitamo iz diagrama na sliki 4.2 za II. kategorijo terena) Tlak pri največji hitrosti ob sunkih vetra (karakteristični največji tlak pri sunkih) q p (z) = { I v (z) } 0,5 ro v 2 m (z) = { ,189 } 0,5 1,25 20,14 2 q p (z) = 589 N/m 2 oblikovni koeficienti (za površine večje od 10 m 2 ): 0,8 - tlak na vertikalno steno 0,5 - srk na vertikalno steno (veter v smeri x) 0,4 - srk na vertikalno steno (veter v smeri y) 0,8 - srk na vertikalno steno, vzporedno smeri delovanja vetra 0,1 - tlak na streho zaprtega objekta (dvokapnica, veter v smeri y) 0,6 - dvig (srk) strehe zaprtega objekta (dvokapnica, veter v smeri y) 0,7 - dvig (srk) strehe zaprtega objekta (dvokapnica, veter v smeri x) Lokalni oblikovni koeficienti so bistveno višji in se upoštevajo pri konkretnih elementih (sidranje!). Potres: v skladu s SIST EN in nacionalnim dodatkom: Referenčni pospešek (a g /g): a gr = 0,125 Kategorija pomembnosti: IV. (γ = 1,4) Razred duktilnosti: DCL Faktor obnašanja: q = 1,5 Kategorija tal: B Opomba: za objekt turbinske zgradbe potres ni merodajen! Stalna tehnološka obtežba na temelj kompresorja: Q = 400 kn Spremenljiva obtežba na talno ploščo: P K = 50 kn - kolesni pritisk q = 20 kn/m2 - enakomerna zvezna obtežba 4 UPORABLJENI MATERIALI beton: jeklo za armiranje: C 25/30, XC2 S 500 B

8 Št. načrta: P1KPK3-6G/01 8/8 konstrukcijsko jeklo: S 235 JR vijaki: kvaliteta 8.8 zvari: v skladu s SIST EN ISO 5817 Elementi jeklene konstrukcije so zaščiteni v skladu z veljavnimi standardi za zaščito jeklenih konstrukcij pred korozijo (SIST EN ISO 12944). Vsi novo vgrajeni materiali morajo biti opremljeni z ustreznimi potrdili o kvaliteti! Ostali podatki so razvidni iz statičnega računa, arhitekturnih risb in popisa.