Kazalo. Uredništvo. Škofja Loka z Lubnikom Foto: Boštjan Dolinar.

Transcript

1

2 2

3 3

4 4

5 Kazalo Škofja Loka z Lubnikom Foto: Boštjan Dolinar. Loški utrip - glasilo, ki izhaja na območju občin: Škofja Loka, Železniki, Gorenja vas-poljane, Žiri, delno Kranj. Izhaja od avgusta Naklada: izvodov. Izhaja mesečno, gospodinjstva ga prejemajo brezplačno. Glavni in odgovorni urednik: Franci Bogataj Naslov uredništva: p. p. 129, 4220 Škofja Loka tel: 04/ , faks: 04/ Izdaja: FREISING, d. o. o., Mestni trg 20, 4220 Škofja Loka Elektronski naslov uredništva: bogataj@freising.si Najavo kulturnih prireditev sprejemamo do 25. v mesecu. Prispevkov in fotografij ne vračamo, če to ni izrecno naročeno! Oblikovanje oglasov: DECOP d.o.o., Železniki (04/ ) Vsi reklamni oglasi so avtorsko delo izdajatelja, zato se objavljanje enakih oglasov v drugih medijih (delno ali v celoti) zaračuna po ceniku DOS-a! Foto: B. B., A. G., K. J. Uredništvo Franci Bogataj, glavni in odgovorni urednik bogataj@freising.si Novinarji: Katja Štucin, Damjan Likar, Nika Arsovski, Tjaša Jereb, Teja Potočnik, Borut Strnad, Meta Gantar, Helena Habjan Lektura: Kristina Strnad Žiga Jeraša, vodja oglasnega trženja 041/ utrip@freising.si 6 V Aleji trije novi zaslužni Ločani 8 Sora je v zavesti meščanov premalo prisotna 9»Želimo ohraniti naravno okolje«10 V Sloveniji sistem ni naklonjen podjetništvu 11 Utrip Sovodnja 12 Rakava obolenja na območju občin škofjeloške upravne enote 14 Domel, d.o.o. dan odprtih vrat 15 Letošnji nagrajeni izdelki dijakov lesarstva in strojništva 16 S kamenčki preteklosti ustvarjamo gradove prihodnosti 17 Dan prijateljstva 18 Usposabljali so se za primer rušilnega potresa 19 Podjetništvo na Škofjeloškem v dobri kondiciji 20 Petdeset let Vrtca Železniki 21 Vsak dan na Ratitovcu 22 Oživimo travnate površine 23 Dražgoški kruhek v Muzeju Železniki 24 Dela z veseljem in s strastjo 25 Tretjič na kemijsko olimpijado 26 Zgodovinar z Žirovskega 27 Pravljica v Galeriji 28»Ti moraš biti vzgled« Čipkarski dnevi v Železnikih 30 Teden vseživljenjskega učenja 32 Loška saksofonistka raziskala mnogoženstvo v Gani 34 Miha in Dane sta državna prvaka 35 Vesele nogice 36 Uspešna sezona za loške odbojkarice ŽOK Partizan 37 Žirovski kolesarski krog 38 Manjka jim še kegljišče 39 Dogodki na loški športni sceni 41 PRILOGA Razpisi delovnih mest 47 Prireditve v juniju 5

6 29. redna seja občinskega sveta škofjeloške občine V Aleji trije novi zaslužni Ločani V četrtek, 10. aprila, se je občinski svet sestal na redni 29. seji, na kateri so med rednimi točkami podrobno obravnavali tudi predloge o novih obeležjih v Aleji zaslužnih občanov. Za začetek je podžupan Tine Radinja, ki je tokrat vodil sejo, predstavil dnevni red in predlog za spremembo dnevnega reda. Svetniki so ga z manjšimi popravki soglasno sprejeli. Ker ni bilo pripomb na zapisnik in poročilo o izvršenih sklepih zadnje seje, so se svetniki posvetili dnevnemu redu. V prvem delu so pod točko o kadrovskih zadevah podali soglasje k imenovanju Silve Košnik za direktorico Centra slepih in slabovidnih Škofja Loka, Silve Žontar za predstavnico Občine Škofja Loka v svet zavoda Osnovno varstvo Gorenjske, Lejle Maputovič za predstavnico Občine Škofja Loka v svet Centra za socialno delo Škofja Loka in Romana Hartmana, Melite Rebič in Bojana Berčiča za predstavnike ustanovitelja Občine Škofja Loka v svet Zavoda za šport Škofja Loka ter predlagali predstavnika Aleša Demšarja kot člana tehnične komisije Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Odloki o prispevkih in stroških sprejeti V nadaljevanju seje je občinski svet obravnaval predloge različnih odlokov, ki so jih svetniki z večino sprejeli. Začeli so s predlogom Odloka o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje občinskega prostorskega načrta Reteče, ki obravnava cestno, kanalizacijsko in vodovodno omrežje. Investitor želi, da se gradnja začne pred sprejetjem načrta in pridobitvijo sredstev. Odlok naj bi bil osnova za začetek del. Nadaljevali so z Odlokom o pogrebni in pokopališki dejavnosti v škofjeloški občini, v katerem je omenjenih sedem pokopališč in prav toliko upravnikov in različnih pristopov pri urejanju. Boštjan Cuznar z Oddelka za gospodarske javne službe in prometno infrastrukturo je povedal, da za drugo razpravo vsebinskih posegov v omenjeni odlok ni bilo z izjemo tistih, ki so imele povod v spremembah zakonov. Skladno s tem se bo del storitev upravljanja oddal koncesionarju in uskladiti bo treba uporabo državnih simbolov na pogrebih, čemur so omenjeni odlok prilagodili glede na prvotno obravnavo. Svetniki so v nadaljevanju sprejeli tudi Odlok o delnem povračilu stroškov organizatorjem volilne kampanje, s katerim so določili krog upravičencev in spremembe pri zneskih povračil, in Odlok o določitvi volilnih enot za volitve v svete krajevnih skupnosti na območju škofjeloške občine, pri čemer so bili enotni, da se sprejme sklep, s katerim se bo določilo število volilnih enot in kandidatov, ki se jih voli v tej volilni enoti. Ob koncu pa je direktorica Loškega muzeja Saša Nabergoj predstavila predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Loški muzej Škofja Loka. Odlok je posodobljen na več nivojih, predvsem vsebinsko na področju dejavnosti in tudi tega so svetniki sprejeli v prvi obravnavi. Aleja zaslužnih občanov Na razpis odbora so štirje predlagatelji podali štiri predloge. Minimalno število točk so dobili trije predlogi, in sicer dr. Marija Bračko, Zdravko Krvina in dr. Fran Jesenko kot novi kandidati za Alejo zaslužnih Ločanov. Viktor Zadnik (DeSUS) je predlagal tajno glasovanje za vsakega posameznika. Metod Di Batista (SLS) je dal pripombo k različnim oblikam predstavitve, pravilnik pa govori o postavitvi obeležja, ki je za vse enak, kot so že obstoječi. Robert Strah (SDS) je podal pripombo, naj se občinski funkcionarji ne pojavljajo v Aleji zaslužnih Ločanov in je proti predlogu, da je v Aleji obeležje pokojnega župana. Podobno dilemo je izrazil tudi Tomaž Paulus (SLS), ko je postavil vprašanje, koliko časa po smrti izbranega kandidata se ga lahko predlaga pet let ali npr. osemdeset? Martin Trampuš (Iniciativa za demokratični socializem) se je strinjal, da nekdo, ki je samo hodil v službo, ni kandidat za Alejo, ampak da je pomembno, da je le-ta v svoji aktivni dobi dosegel nekaj izrednega. Na podlagi glasovanja so svetniki z večino potrdili vse tri predlagane kandidate. Nove cene za storitev pomoči družini na domu Direktorica centra Slepih, slabovidnih in starejših (CSS) v Škofji Loki je povedala, da imajo danes v storitev izvajanja pomoči na domu vključenih oseminsedemdeset oskrbovancev, pred dobrima dvema letoma, ko so s to dejavnostjo začeli, so jih pa imeli oseminštirideset. Oskrba v Škofji Loki je edina, ki se izvaja tudi ob nedeljah in med prazniki. Cena oskrbe se ni povečala vse od leta Gre za približno šestodstotno povečanje, sredstva v proračunu so zagotovljena in svetniki so soglasno sprejeli povišanje cen za pomoč družini na domu. Svetniška vprašanja in pobude Pri odgovorih na svetniška vprašanja je mag. Jožica Vavpotič Srakar (SMC) podala pripombo na odgovor glede predloga o povečanju sredstev za dnevne centre za mlade, v katerem je Aleja zaslužnih Ločanov navedeno, da so njene izjave zavajajoče, in pozvala, naj odgovor dopolnijo s konkretnimi dejanji, kaj se bo naredilo na tem področju, da se zmanjša nasilje med mladoletniki. Martin Trampuš (Iniciativa za demokratični socializem) je podal pripombo na nerazumljivost njegovega odgovora glede avtomatskega prižiganja javne razsvetljave, Metod Di Batista (SLS) je podal kritiko na to, da na odgovor glede pločnikov v Retečah čaka že skoraj leto dni in da se je postopek glede hrupa ob železnici vlekel štiri leta, kar ni sprejemljivo. Enako z odgovori o javnem zdravstvu in ni bila zadovoljna mag. Mirjam Jan Blažić (SD). Dr. Mateja Podlogar (Komunalno ekološka lista) je želela dodaten odgovor glede tabel za naselje Vincarje in glede odgovorov, ki so jih gasilci poslali za primer nesreče v Ekologiji. Zanimalo jo je tudi, zakaj občina v primeru Ekologija ni bila stranka v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja (kot npr. v primeru Filc d.o.o.). Ob tem je podala pobudo za vse svetnike, da vsi skupaj ponovno posredujejo odprta vprašanja v zvezi s podjetjem Ekologija, da se ne bo na vsaki seji sproti ugotavljalo, kaj se je izpustilo in ni odgovorjeno. Med pobudami je Viktor Zadnik (DeSUS) pripomnil, da so parkirni avtomati na parkirišču 6

7 Štemarje zelo pogosto v okvari in tisti, ki tam parkirajo, niso obveščeni, kaj v tem primeru narediti, ali naj uporabijo parkirne ure in kako pravzaprav v tem primeru ukrepati; predlagal je, naj se izda obvestilo, kako delovati v primeru okvare avtomata. Metod Di Batista (SLS) je postavil vprašanje glede pločnika v naselju Reteče ob cesti Škofja Loka Jeprca. Ali občina načrtuje pločnik na obeh vhodih v naselje in kdaj? Dodal je tudi pobudo s področja kvalitete zraka v občini in vprašal, če so najnovejši podatki o onesnaženju zunanji zraka v občini taki, da bi bili lahko uvrščeni v prvo cono po državni odredbi, kar bi omogočilo občanom ugodnejše pogoje za pridobitev sofinanciranja toplotnih črpalk. Ob tem je podal pobudo, naj Občina Škofja Loka v okviru prometne strategije poišče morebitne začasne rešitve za pešce in kolesarje ob glavni cesti Škofja Loka Jeprca pri obeh vhodih v vas Reteče. Igor Drakulič (Miha Ješe in prijatelji Loke) je podal pobudo glede usmerjevalnih in razlagalnih turističnih tabel v Škofji Loki, ki so zastarele, nepravilne ali neustrezne, in vprašal, ali se na občini kdo s tem ukvarja, oziroma predlagal, naj se s tem kdo začne ukvarjati, saj so table prva stvar, ki jih vidi obiskovalec mesta. Mag. Mirjam Jan Blažić (SD) je spregovorila o vaškem vodovodu Pevno, ki nima svojega upravljavca. Kontrole vode se niso opravljale že skoraj leto dni. Kdo je v tem primeru za to dolžan skrbeti, kdo je odgovoren za nastalo stanje in kdo bi odgovarjal v primeru morebitnih zastrupitev? Zastavila je vprašanje staršev otrok, ki niso dobili prostih mest v vrtcu. Na čakalni listi je okoli sto deset otrok in starše zanima, kaj bo občina naredila, da se čakalna vrsta skrajša, kdaj bo na razpolago nov vrtec in če so zamude, zakaj so in kdo je zanje odgovoren. Podžupan je odgovoril, da se za teh sto deset otrok upa, da bodo dobili mesto. Dodal je, da vsi vpisani otroci ne zadovoljujejo kriterijev (starost otroka na dan 1. 9.) za vpis. Tomaža Paulusa (SLS) je zanimalo, kdo je lastnik prostorov v Talerjevi hiši, zanimala ga je pogodba med Občino Škofja Loka in Turističnim društvom Škofja Loka za souporabo prostorov in kako lahko občina da razpis za zaposlene oziroma stalno prisotnost v pasijonski sobi, če je najemnik v privatni hiši turistično društvo. Želel bi seznam vseh področij, pri katerih se pričakuje, da bo občina prevzela komunalno infrastrukturo in še čaka na prevzem (kjer so bile podpisane pogodbe o sofinanciranju). Na zadnji seji je spraševal o upravljanju zaprtega odlagališča Draga. Iz županovega odgovora je bilo razvidno, da izvajalec Saubermacher pri tem ni prisoten. Saubermacher na odlagališču Draga krši koncesijsko pogodbo, zato daje pobudo, da se pogodba s strani občine z tem izvajalcem razdre. Želi tudi, da se svetnike sproti obvešča, kaj se dogaja z gradbenimi deli na OŠ Jela Janežiča. Marija Demšar (Miha Ješe in prijatelji Loke) bi rada opozorila na problematiko starih ljudi, ki potrebujejo 24-urni nadzor in celodnevno oskrbo. Daje pobudo, da se začne na ravni občine razmišljati o širjenju oddelkov v CSS, saj je čakalna doba na za to primeren oddelek zelo dolga. Robert Strah (SDS) je podal odgovor glede gradnje pločnikov izven naselja, za kar je pristojna država, v naseljih pri glavnih cestah pa občina. Kar se tiče parkomatov: če so v okvari, redarji ne smejo izdajati kazni. Lahko se uporablja parkirna ura in služi kot pripomoček, s katerim občan označi čas, ko je prišel na parkirišče. Rad bi odgovor na vprašanje, kako je z objektom Krona, ki naj bi bil prodan, kdo je novi lastnik in kaj v tem objektu bo. Martin Trampuš (Iniciativa za demokratični socializem) je dodal, da je Starološki grad v fazi prodaje, zanima ga, ali Občina Škofja Loka, glede na to, da ima predkupno pravico, razmišlja o odkupu gradu za kulturne namene. Zanima ga vprašanje plač v Centru slepih, slabovidnih in starejših, razmere v tem zavodu so za zaposlene že dolgo nevzdržne, v tem zavodu delajo občani občine in v njih tudi bivajo. Preobremenitev kadrov je preko normativov, napredovanja, nadomeščanja in bolniške s strani zavoda niso krite, oprema je vedno slabša in je je vedno manj. Po njegovih informacijah so plače zaposlenih zelo slabe in predlaga, da občina pošlje poziv na Zavod za zdravstveno zavarovanje in na pristojno ministrstvo ter državo za izboljšanje razmer, ker gre za naše občane. Maja Cankar (SDS) je podala pobudo za namestitev vozičkov pri mestnem pokopališču in opozorila na škodo, ki jo povzročajo otroci na igrišču pri Novem svetu. Dr. Matejo Podlogar (Komunalno ekološka lista) je zanimalo, kako je s parkiranjem v okolici Gimnazije Škofja Loka in v drevoredu proti Vincarjam ter na pločniku ob LTH. Podala je pobudo, naj se redarji odzovejo na vsako obvestilo, ki pride s strani občanov, in ukrepajo, naj se obnovi ograja ob LTH na bregu Selške Sore. Dala je pobudo, naj se takoj odstranijo vrtički, ki so se na novo pojavili ob Selški Sori od vrtca ob OŠ Ivana Groharja proti športni dvorani na Podnu. Vprašala je, zakaj so občasno zaprti prostori turističnega društva kljub urniku dela in zakaj je pasijonska soba pred sobo turističnega društva. Svetnike je pozvala glede požarnega načrta za celotno stavbo Gorenjske predilnice in predlagala, naj se načrt posreduje svetnikom, da ti sodelujejo pri pripravi celotnega načrta in da se vse gradivo v zvezi z varnostjo na področju dejavnosti Gorenjske predilnice temeljito pregleda in analizira. Dr. David Jezeršek (NSi) je podal pobudo o obnovi sanaciji Kidričeve ceste od železniške postaje do Križišča na Starem Dvoru. Aleš Habjan (SDS) je opozoril na znak za lokalni promet pod cerkvijo pri Svetem Duhu. Zanimalo ga je, ali redarji tam kdaj izvajajo kontrolo, kdo se vozi po tej cesti, ker to še zdaleč niso le domačini. Jožica Vavpotič Srakar (SMC) je povprašala, kako občina skrbi za turistične table, za krožišča, za okolico oziroma kakšno mnenje si o turistični Škofji Loki ustvarijo turisti ob prvem vtisu pri vhodu v mesto. Predlagala je, naj se naredi preglednica, koliko sredstev je v zadnjih petih za vsako leto posebej namenila občina za urejanje okolja in koliko od tega je dobilo podjetje Želva. Zanima jo, kako je z zdravstveno strategijo na območju Škofje Loke, kdaj bodo znane kakšne konkretne usmeritve in dosežki ter podala pobudo za odprtje dnevnega centra za starejše. Teja Potočnik 7

8 Sora je v zavesti meščanov premalo prisotna Okrog sedemdeset sprehajalcev si je na letošnjem tradicionalnem škofjeloškem urbanem sprehodu, imenovanem Jane's walk, ogledalo, kje so kakovostni nastavki prostora ob obeh Sorah še ohranjeni, kakšne potenciale skrivata reki in kako s Sorama živeti še naprej. Reke so namreč marsikje postale osrednji element prenove mest in oživljanja mestnih središč. Ponovno vključevanje obrečnega prostora v mestno krajino, odkrivanje njegovega potenciala in zavedanje o povezovalni funkciji rek predstavlja priložnost za dvig kakovosti bivanja Ločanov in priložnost, da se obiskovalci dlje zadržijo v mestu.»sotočje obeh Sor, staro mestno jedro Škofje Loke, bujno zelenje, kopališča, brvi in mostovi... vse to je nekoč bilo pomemben del identitete Škofje Loke. Ob premišljeni gradnji je bila reka pomemben del vsakdanjega življenja. Zaradi ne dovolj premišljene gradnje v bližnji preteklosti in z neposredno umestitvijo neustreznih rab tik ob Soro pa predstavlja reka danes nevarnost...«s tem nagovorom sta organizatorki vsakoletnega dogodka Jane's walk, Darja Matjašec in Tanja Krek, vabili redne in nove sprehajalce na letošnji urbani sprehod po Škofji Loki. Jane s Walk je približno uro in pol dolg voden sprehod po mestnih četrtih, ki ozavešča pomen pešačenja po vsakdanjih opravkih in poudarja učinek, ki ga imajo lahko pešci na urejanje mestnega prostora. Namenjeni je povezovanju prebivalcev s sosedi in sosesko ter spodbujanju pripadnosti območju bivanja. Obenem odpira priložnost za pogovor o težavah, s katerimi se stanovalci dnevno srečujejo, ter omogoča oblikovanje pobud, kako naš javni prostor narediti privlačnejši in prijetnejši za življenje. Zvečer so policisti očistili kopališče Po pričevanjih Janeza Kalana iz Karlovca, podprtih s fotografijami, so se sprehajalci najprej ustavili na kopališču v Puštalu. Pred vojno je bilo kopališče v celoti javno, bilo je ogromno turistov, v mestu pa je delovalo triindvajset gostiln s prenočišči. Kopališče je bilo urejeno z lesenimi podesti Reteče leta 1926: Kopalni vlak, ki je vozil iz Ljubljane v Škofjo Loko. (Iz arhiva Simone Mrak) Ogled sotočja za ležanje in ogromnim toboganom, zvečer so ga policisti vedno očistili in pospravili pozabljene stvari. Štirje čolni za veslanje so bili prosto dostopni. S stojnice pri Hudičevi brvi so dišali flancati, gospod Žužek s Placa pa je kopalce razveseljeval s sladoledom. Na kopališče se je hodilo peš, s kolesi, od drugod pa z vlakom, saj je v Škofjo Loko vozil kopalni vlak. Danes je kopališče neurejeno in zaparkirano. Sprehajalci so ugotavljali, da ga je možno z zelo nizkim finančnim vložkom ponovno urediti v prijetno zeleno površino. Na jasi pred taborniškim domom sta Simona Mrak in njena hči Urša opozorili na pomen poplavnih lok, ki izginjajo iz naših krajev. Loke niso pomembne samo za zagotavljanje poplavne varnosti in naravni habitat, ampak tudi za naše mesto, saj nosi po njih ime. Mnogi loški slikarji so iskali navdih v Sori Irena Florjančič in Ivan Golob, oba iz Gimnazije Škofja Loka, sta na sprehodu predstavila Soro v luči kulturnega in umetniškega izročila, povezanega z obema Sorama. Tu sta pesnica Neža Maurer in njeno življenje, povezano s Soro, ter Agata, ki je bila žrtev obravnave žensk kot manjvrednih in je morala na sotočju, ko so jo vrgli v reko, dokazati, da ni čarovnica. Tudi mnogi loški slikarji so iskali navdih v Sori. Tako Golob kot Florjančičeva sta opozorila, da sta kultura in umetnost ter njuno poznavanje nujna za našo identiteto. Še posebej je to pomembno v teh časih, ko neoliberalna paradigma in povzdigovanje svobode posameznika brišeta skrb za skupnost in nacionalni ponos. Jasna Hartman Kejžar je pod okriljem Loškega muzeja predstavila mlinarstvo na Loškem, sprehajalci pa so si od zunaj lahko ogledali kompleks Koširjevega mlina. Ta predstavlja pomembno dediščino in ga je vredno ohraniti vsaj kot stavbno strukturo. Sprehajalci so se ustavili v 'loških Benetkah', kjer deluje dobro organizirana skupnost v okviru prostočasnih dejavnosti. Milan Kern je predstavil njihove aktivnosti, sprehajalci pa so se lahko prepričali, kako voda in drevesa z mogočnimi krošnjami ustvarjajo prijeten ambient za prostočasne aktivnosti. Sprehod se je zaključil s piknikom na Podnu, na sotočju Farškega potoka in Selške Sore, pod okriljem Nine Vastl, ki je pred tem z otroki, s katerimi izvaja aktivnosti v naravi 'Na divje', pripravila hrano iz japonskega dresnika in čemaža. Japonski dresnik namreč ni le rastlina, ki s svojim invazivnim razraščanjem zmanjšuje prevodnost strug in s tem povečuje poplavno nevarnost, ampak je lahko tudi koristen. Udeleženci so tako na sprehodu odkrili nove dimenzije obeh Sor in se strinjali, da je reka v zavesti meščanov premalo prisotna. Damjan Likar 8

9 »Želimo ohraniti naravno okolje«ob glavni cesti Škofja Loka Ljubljana leži Krajevna skupnost (KS) Godešič. Stari del vasi leži na južni strani glavne ceste in se razprostira vse do reke Sore, novejši del pa predstavlja naselje med glavno cesto in železniško progo na severu. Kaj se je in kaj se bo pomembnega zgodilo v KS Godešič, nam je povedal predsednik KS Matjaž Krajnik. Krajevna skupnost Godešič obsega vas Godešič in je med škofjeloškimi krajevnimi skupnostmi med manjšimi, vendar med najstarejšimi. Leta 2006 so praznovali tisočletnico prvih zapisov o nastanku naselja in to obeležili z več kot šestdesetimi različnimi prireditvami in obsežnim zbornikom. V KS Godešič skupaj živi okoli šeststo prebivalcev, večinoma domačinov. Večjih predvidenih zazidalnih površin, ki bi privabile prebivalstvo od drugod, na obronkih vasi ni. Tudi kmetij, ki živijo samo od kmetijstva ali jim je kmetijstvo prioritetna dejavnost, je malo, večinoma v starem delu vasi in ob Stari cesti. V vasi stoji poznoromanska cerkev s konca 14. stoletja, ki jo nad vstopno ložo krasi znana freska angela s posebnim in edinstvenim glasbilom. Gasilsko društvo je pred kratkim praznovalo stoto obletnico, Športno društvo Kondor pa je praznovalo abrahama. Javnost vas pozna tudi po vodji judenburškega upora slovenskih vojakov, Antonu Hafnerju, čigar stoto obletnico so praznovali v sredini maja letos. V Aleji znamenitih Ločanov pa stoji še spomenik dr. Jožetu Rantu, ustanovitelju zobozdravstva v slovenskem in jugoslovanskem prostoru. Zelo zgledno pa Godešič predstavljajo tudi športniki, med njimi nekdanja olimpijka Anja Čarman. Vsako leto na kresni večer, 23. junija, ob cerkvi sv. Miklavža organizirajo kulturno-umetniško prireditev Večer na vasi. Ta prireditev poteka od prvega leta samostojne in neodvisne Slovenije. To je edina prireditev v občini, ki je posvečena kresnemu večeru in dnevu državnosti. Na kaj iz let vašega predsednikovanja ste najbolj ponosni? Lansko leto smo končali izgradnjo kanalizacijskega omrežja, čeprav kanalizacije še nismo uspeli pripeljati do vseh hiš v vasi. To je bil kar zahteven projekt, za katerega smo prispevali sredstva Večer na vasi (Foto: arhiv Matjaža Krajnika) tudi sami iz več letnih krajevnih proračunov. Ob sami gradnji je bilo veliko popravkov in sprememb, saj si kot arhitekt upam trditi, da so bili prvotni načrti pomanjkljivo pripravljeni. Tudi predvideni komunalni prispevek na posamezno gospodinjstvo je bil v izhodišču močno previsok. Z iniciativo za pravičen komunalni prispevek smo ga uspeli znižati, vendar sem še vedno mnenja, da je bil prispevek, ki ga nam je pobrala občina, previsok. V lanskem letu smo postavili nekaj luči javne razsvetljave in izvedli nekaj posegov v hišniškem stanovanju v domu krajanov. Toliko, kot se je dalo z razpoložljivimi sredstvi. Večina le-teh pa je, kot sem že omenil, šla v investicijo za komunalno ureditev kraja. V dveh mandatih mojega predsednikovanja nam je uspelo ob kanalizaciji urediti tudi mostiček od vasi proti Sori, kjer imamo nogometno igrišče, ki je v zadnjih letih preraslo v nogometni center. Naj povem, da bomo v začetku junija na tem igrišču gostili turnir Jana Oblaka, ki se ga udeležujejo mladi nogometaši tudi iz sosednjih držav. Ponosen sem, da smo kot Svet krajevne skupnosti dobro sodelovali in da nam je res uspelo delati v dobro kraja in prebivalcev. Delali smo za vse ljudi in nikoli nismo izpostavljali strankarske pripadnosti. V odnosu do občine bi rad omenil sicer zgledno sodelovanje. V oči pa bode dejstvo, da smo v osmih letih zbrali rekordno število civilnih iniciativ in pobud. Občina očitno ne deluje povsem v interesu občanov. Po mojem so iniciative in pobude kazalec nerazumevanja občinskih oblasti, da morajo delovati v interesu ljudi. Kaj bo novega v letu 2018? Pričakujemo, da bomo proti koncu letošnjega leta zastavili s projektom izgradnje kolesarske steze in novih pločnikov ter semaforizacije glavnega križišča na državni cesti Škofja Loka Jeprca. S strani Sveta za preventivo in varnost v cestnem prometu smo dobili obljubo upam, da to niso bile predvolilne obljube, da se bodo dela začela jeseni. Križišče je naša dolgoletna želja, ki smo jo prvič izpostavili že pred osmimi leti. Na tem križišču je bilo v preteklosti žal tudi že nekaj nesreč s smrtnim izidom. Razlog je predvsem v tem, ker je glavno cesto, po kateri se mnogi vozniki pripeljejo prehitro, težko prečkati. Največji problem je za kmetijske stroje, enako pa tudi za pešce in kolesarje. Prvotno je bila ideja, da bi zgradili krožno križišče, vendar zanj na tej lokaciji ni dovolj prostora, zato bomo podobno, kot je v Retečah, zgradili pametno semaforizirano križišče. Z izgradnjo tega križišča se bo gradila tudi kolesarska steza do krožišča pri industrijski coni in v drugo smer proti Retečam. In dogaja se tudi v industrijski coni pri podjetju Filc. Za ta primer bi rad poudaril, da smo nezadovoljni s pristopom, kako se je hotela Občina izogniti krajanom pri pripravi spremembe občinskega prostorskega načrta. Kljub vsemu smo se s pobudniki sprememb OPN uspeli dogovoriti za korekcije predloga, tako da bo sprememba OPN zadovoljila Filc in našo KS. Svet krajevne skupnosti je enoten, da si v bližini vasi ne želimo industrije. Motijo nas poseg v prostor, veliki objekti v bližini naselja, hrup, svetlobna onesnaženost in izginotje zelenih pljuč Sorškega polja, to je Dobrav. Gozd daje zaščito pred vetrovi s Sorškega polja in zmanjšuje erozijo kmetijske zemlje. Na splošno se ne strinjamo s servilnostjo države in občin do interesa kapitala, ki neusmiljeno eksploatira naše okolje. Vsekakor je danes zeleno, čisto in naravno okolje vrednota, ki se je uradniki in politiki premalo zavedajo. Kaj vse bi uredili, če bi bila sredstva neomejena? Idej za izboljšavo življenja v vasi in krajevni skupnosti je vedno veliko. Glede na našo tisočletno zgodovino bi ob neomejenih sredstvih v gasilskem domu uredili vaški muzej kmetijske opreme z območja Sorškega polja. To bi bil muzej starih strojev, orodja, gasilskih naprav in različnih zgodovinskih predmetov. Poleg tega bi pospešili obnovo starih hiš in kmetij, saj sama vas glede na častitljivo obletnico nima kakšnih posebnih objektov, z izjemo cerkve svetega Miklavža. Godešič je vas, povezana z naravo in okolico, imamo tudi Godeško učno pot. Skozi našo vas tečejo kolesarske poti. Do Loke in tudi do Ljubljane namreč ni daleč, blizu je Zbiljsko jezero, ob Produ teče sorazmerno čista reka Sora, to pa je ponudba, ki kliče po turističnih nastanitvah tudi v naši vasi. Mogoče se v prihodnosti vse to še zgodi, saj smo Godešani znani po zagnanosti in odločnosti. Teja Potočnik 9

10 V Sloveniji sistem ni naklonjen podjetništvu V okviru Tedna obrti in podjetništva so v Kašči priredili top pogovorni večer Podjetniška miselnost malo drugače. Gostje, ki so uspeli na svojem področju, so izpostavili glavne dejavnike, ki so jim pomagali, da so se dvignili iz sivega povprečja.»ne vidim smisla, da si v življenju postavljaš lahko dosegljive cilje,«je dejal Miha Podgornik, biatlonski trener, ultramaratonec, udeleženec ekstremnih ekspedicij oz. človek brez meja. Leta 2016 je skupaj s prijateljem, hrvaškim smučarjem Ivico Kostelićem na smučeh prečkal Islandijo, aprila 2017 pa sta se podala še na 550 kilometrov dolgo pot preko Grenlandije. Trdega dela sta ga naučila starša, saj prihaja iz podjetniške družine, njegova pokojna mama je bila znana vrtnarka in tudi ultramaratonka Ruth Podgornik Reš.»Med glavno sezono sta starša spala samo po pet ur, ostali čas je bil namenjen delu,«se spominja Miha, ki je tudi pomagal v vrtnariji in pravi, da je danes eden redkih slovenskih moških, ki se celo spozna na rože. Med ekstremnimi podvigi si vedno govori, da se ne bo nikoli več lotil česa tako napornega, toda na cilju in doma potem prevlada ponos ob dosežku, negativne stvari pa so bolj ali manj pozabljene.»vsak dan na dopustu, ker delam to, kar me veselipodjetnik je nekdo, ki je pripravljen nekaj let živeti tako, kot nihče noče, da bo potem lahko živel tako, kot skoraj nihče ne more,«je povedala Škofjeločanka mag. Sara Oblak Speicher, mama, žena, podjetnica, avtorica in nekdanja športnica, ki jo je košarka pred štirinajstimi leti iz domače Škofje Loke pripeljala v New York, kjer živi še danes. Kot 'coachinja' za miselnost, poslovna strateginja in mentorica pomaga podjetnicam in podjetnikom definirati nove možnosti, zarisati nove načrte in jih podpreti pri njihovi uresničitvi. Po njenih besedah je glavno, kako se ti počutiš v svojem poslu, ali ga opravljaš s srcem.»vsak dan sem na dopustu, ker delam to, kar me veseli,«je izjavila. Dodala je, kako je v življenju pomembno tudi ravnovesje. Sama Gostje večera: z leve Miha Podgornik, mag. Sara Oblak Speicher, Domen in Mateja Košir je namreč na začetku podjetniške poti zaradi izgorelosti kar dvakrat pristala na urgenci, imela pa je tudi poporodno depresijo.»v New Yorku največ štejejo številke na bančnem računu, ljudem ni težko delati tudi po dvanajst ur na dan. V Sloveniji pa je problem, ker sistem ni dovolj naklonjen gospodarstvu, vse prevečkrat se dela po liniji najmanjšega odpora in obstaja miselnost, kako se boš nepošteno okoristil na račun drugega. Imate tudi zelo veliko plačilne nediscipline. V Ameriki praktično ni podjetnika, ki bi opravil storitev, ne da bi dobil vsaj delno plačilo vnaprej,«pravi Sara, ki je trenutno z otrokoma na obisku v domači Loki.»Hčerki sta prvič v življenju videli kmetijo in rože na travniku. Tako sta navdušeni, da bi najraje kar tukaj ostali. Očitno imamo Slovenci stik z naravo in 'vrtičkanje' v dednem zapisu.ustvarjalnost me osrečuje!«mateja in Domen Košir, mati in sin, sta urednica in režiser TV-oddaje Ambienti, ki nastaja v Škofji Loki. Posnela sta pilotsko oddajo, jo pokazala na RTV Slovenija in tako so začeli. Mateja je pustila službo na revijah in odprla podjetje Matador produkcija, video produkcija d.o.o. Do danes so posneli že več kot sto osemdeset objektov in jih predvajali v petinpetdesetih oddajah.»preblisk, ideja za oddajo o arhitekturi in notranji opremi v slovenskih domovih je prišla med poležavanjem na kavču. Na začetku tudi arhitekti niso verjeli v naš projekt, saj so mislili, da bo to nekakšen resničnostni šov. Odprlo se je šele, ko smo se povezali s Fakulteto za arhitekturo,«se Mateja spominja začetkov. Pri tem delu jo najbolj osrečuje ustvarjalnost in spoznavanje neverjetno zanimivih ljudi po celi Sloveniji.»Bistvo je, da ugotoviš, kaj te v življenju veseli delati. Potem je vse lažje, tudi če imaš na začetku minimalna sredstva,«je povedal Domen, ki sicer dela kot mešalec slike na nacionalni televiziji, na škofjeloški gimnaziji pa vodi medijski krožek, s katerim med drugim snemajo ter fotografirajo gimnazijske prireditve. Damjan Likar RAZPIS ŠTIPENDIJE RC Škofja Loka razpisuje v skladu s Pravilnikom o pridobivanju sredstev in podeljevanju štipendij za šolsko leto 2018/2019 dve enoletni štipendiji v višini 175 evrov mesečno za obdobje september 2018 junij Za štipendijo lahko zaprosijo: dijaki in bodoči dijaki, ki dosegajo dobre študijske uspehe ob hkratnem uspešnem vključevanju v športne, kulturne ali humanitarne dejavnosti in še nimajo štipendije. Prednost pri dodelitvi štipendije bodo imeli prosilci iz socialno ogroženih družin. Prosilci za štipendijo morajo RC Škofja Loka predložiti: 1. Pisno prošnjo s kratko predstavitvijo. 2. Potrdilo o vpisu v izobraževalni program za šolsko leto 2018/ Dokazilo o šolskem uspehu. 4. Dokazila o vidnejših dosežkih na šolskih tekmovanjih (dovolj, da so našteti v prošnji). 5. Priporočilo kulturne, športne ali humanitarne organizacije, v kateri je prosilec aktiven. Na osnovi zbranih podatkov bo RC Škofja Loka skladno s Pravilnikom o pridobivanju sredstev in podeljevanju štipendij izbral bodoča štipendista. Rok za oddajo vlog je Izbrana štipendista bomo obvestili o izbiri do Vloge pošljite na naslov: Rotary Club Škofja Loka, Blaževa ulica 3f 4220 Škofja Loka 10

11 Utrip Sovodnja Za oblikovanje kulturnega utripa v minulih sedemdesetih letih je priznanje občine Gorenja vas-poljane prejelo Kulturno umetniško društvo Sovodenj. Novembrski občinski prireditvi ga je prevzel predsednik društva Jernej Kokelj. Kulturno ustvarjanje je na Sovodnju sicer zaživelo že v času med obema vojnama, ko je v Novi Oselici delovalo prosvetno, na Sovodnju pa sokolsko društvo. Leta 1947 so ustanovili Svet ljudske kulture in ga leta 1950 preimenovali v KUD Boštjan Jezeršek, od devetdesetih let pa ustvarjajo pod zdajšnjim imenom KUD Sovodenj. Med letoma 1956 in 1979 je v okviru društva deloval tudi kino, nekaj let dva pevska zbora in tamburaška skupina ter gledališka dejavnost. Raznolika kulturna zgodovina Že tako pestro društveno delovanje je v začetku novega tisočletja še dodatno poživil prihod mladih. Ti so povsem spremenili koncept predstav. Tako vse od ideje, teme in postavitve na oder pripravijo gledališčniki sekcije Neč Bat Teater sami. V zadnjih letih pripravijo kar po dve predstavi na sezono. V enajstih sezonah se je v društvu tako zvrstilo petnajst predstav, nekaj od teh so jih selektorji izbrali za srečanje gorenjskih komedijantov. Pomnik stare meje Mogoče veste, kakšen pomen je imel in ima visok kamen, ki se nahaja ob vstopu v knjižnico in muzej v Žireh? Na vhodu nas pričaka mejnik zgodovinske vrednosti. Označeval je mejo med Italijo in Jugoslavijo oziroma sprva med Italijo in Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Taki kamni so se po italijansko imenovali cippo (čipo). Z njim in njemu podobnimi so mejo razdelili na odseke. Kako se je pravzaprav zgodilo, da je Italija segala prav do sem? Po razpadu Avstro-Ogrske je Italija zasedla ozemlje, ki ji je bilo obljubljeno v tajnem Londonskem paktu, aprila Leta 1920 sta kraljevini Italija in SHS podpisali v Rapallu pogodbo, s katero je bila italijanska okupacija mednarodno pravno potrjena. Kakšne so mere mejnika? Je navadni mejnik v velikosti glavnega. Meri okrog enega metra in je na kvadratni osnovi s stranico petintrideset centimetrov, navpični in vodoravni robovi pa so prisekani v širini štirih centimetrov. Kako je prišel v muzej? Imel je srečo, saj sta ga našla sam predsednik Muzejskega društva Žiri Miha Naglič in Olga Vončina. Preden so ga postavili v muzej, so ga delno restavrirali. Žiri so bile pomemben kraj ob meji in danes v spomin na to mejo, ki je nekoč ločevala in zdaj združuje, organizirajo pohod, ki je vsako leto septembra. Tjaša Jereb Noro kraljestvo je prav posebna pravljica za starejše. Ne samo predstave, tudi sodelovanja s skeči na pouličnem festivalu Ana Desetnica in gostovanja po Sloveniji so jim v veliko veselje. Sekcije znotraj KUD Sovodenj so še mladinski pevski zbor Manual, narodnozabavni ansambel Požirovški glas in Dramska sekcija podružnične šole Sovodenj, desetletje pa je ustvarjala tudi glasbena skupina Red Phil. Vsako leto organizirajo rock koncert Rock n Nov Lit, ki je bil lansko leto že trinajsti po vrsti, pripravijo kakšno potopisno predavanje, najpomembneje pa je, da sodelujejo z ostalimi društvi in krajevno skupnostjo v Sovodnju. Preplet prijateljstva in ljubezni do gledališča»v prihodnje, ko bomo igrali po dvoranah, bomo sprožili toliko smeha, kot smo ga zdaj,«je ob prejemu priznanja obljubil Jernej Kokelj. KUD Sovodenj ob sedemdeseti obletnici deluje mladostno in bo kmalu začel uresničevati nove ideje. Umetniški vodja društva Lenart Šifrar je dodal, da pred septembrom, ko začnejo znova, potrebujejo še nekaj umetniškega počitka. Obe avtorski igri Superkmet in Noro kraljestvo, ki so ju na oder postavili v iztekajoči se sezoni, sta bili tako s strani občinstva kot s strani stroke dobro sprejeti. S predstavama so se ob vikendih v aprilu odpravili tudi na nekaj gostovanj. Kot pravi Šifrar, so ravno meseci med oktobrom in aprilom za njihovo društvo najbolj intenzivni. Ker glavne vaje potekajo od oktobra do januarja ob petkih in sobotah, včasih pa tudi med tednom, je treba vložiti veliko napora.»a ker se na vajah zabavamo, nam tiste ure v dvorani hitro minejo,«doda Šifrar, ki se bo moral preko poletja pripraviti na novo sezono, dobiti ideje za novi predstavi in se na štiri oči pogovoriti z vsemi sodelavci.»največja prednost našega društva je gotovo v tem, da zaradi veliko časa, ki ga preživimo skupaj, postanemo homogena ekipa,«razloži Šifrar. Vsak igralec mora namreč za eno predstavo na vajah pustiti vsaj sto ur svojega prostega časa.»po drugi pa je ravno to ena naših največjih težav, saj se marsikdo težko obveže, da bo daroval toliko časa,«še doda. A ne glede na to imajo eno največjih in najbolj konstantnih gledaliških ekip v bližnji in daljni okolici. Poleg ljubezni do gledališča pa jih druži tudi prijateljstvo. M. G. 11

12 Rakava obolenja na območju občin škofjeloške upravne enote Prav gotovo rak povzroča strah vsakemu od nas. Zahrbtna bolezen, ki lahko pride kadarkoli in ki lahko v trenutku sesuje naš vsakdanji svet in svet naših bližnjih. O raku na Škofjeloškem in o preventivi smo se pogovarjali s prim. Alenko Hafner, dr. med., spec. javnega zdravja in soc. med., predstojnico Območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Kranj. Kaj je pravzaprav rak in kaj nanj vpliva? Rak je skupno ime za več kot dvesto različnih bolezni, ki lahko nastanejo v katerem koli tkivu in organu človeškega organizma. Razlikujejo se po pogostosti, zdravljenju in izidu, imajo pa tudi različne, bolj ali manj znane dejavnike tveganja in varovalne dejavnike, ki vplivajo na njihov nastanek. Številni dejavniki iz okolja in načina življenja, dedna nagnjenost in naključje vplivajo na to, kdo bo zbolel in za katerim od rakov. Nobena rakava bolezen ni povezana z enim samim, izoliranim dejavnikom, pač pa je bolezen vedno končni rezultat delovanja vseh škodljivih, pa tudi zaščitnih dejavnikov. Ti so posledica naših zdravih ali nezdravih življenjskih navad in razvad, povezani so s kemikalijami, fizikalnimi ali biološkimi dejavniki iz delovnega ali bivalnega okolja ter z dedno nagnjenostjo. Prav zato tudi vsi, ki so izpostavljeni kakemu škodljivemu dejavniku, ne zbolijo za rakom. Za pljučnim rakom npr. ne zbolijo vsi kadilci, iz raziskav pa vemo, da so kadilci z njim okrog dvajsetkrat bolj ogroženi kot nekadilci. Kako je s številom obolelih? Narašča? Število novoodkritih primerov raka iz leta v leto narašča, kar je posledica staranja prebivalstva, spremenjenega načina življenja in izpostavljenosti različnim dejavnikom tveganja ter napredka na področju medicine, ki je danes določene vrste raka sposobna odkriti prej. K povečanju števila bolnikov z rakom najbolj prispeva staranje prebivalstva. Rak je z redkimi izjemami bolezen starejših ljudi in čim starejše je prebivalstvo, več je bolnikov z rakom. Ker se življenjska doba prebivalstva daljša, lahko pričakujemo, da bo breme te bolezni Gibanje novih primerov raka v dvajsetletnem obdobju v UE Škofja Loka, na Gorenjskem in v Sloveniji pri nas v prihodnosti še večje. Ob tem pa je pomembno poudariti, da se umrljivost za rakom že od leta 1985 znižuje. Manjšanje verjetnosti smrti za rakom ob večanju števila novoodkritih primerov kaže, da je zdravljenje uspešnejše in da vse več bolnikov ozdravi in/ ali živi z rakom, medtem ko jih je prej več umrlo. Preživetje bolnikov z rakom se za večino rakavih obolenj pomembno izboljšuje. Petletno preživetje v Sloveniji je v obdobju od 2010 do 2014 znašalo pri moških 62,6 odstotka in pri ženskah 67,7 odstotka. Ob tem je pomembno tudi to, da se zavedamo, da se rakava obolenja razvijajo postopno in da je pojav današnjih rakov posledica življenjskega sloga, dejavnikov okolja... izpred petnajstih, dvajsetih let. Kakšno pa je stanje v naši regiji in še posebej na Škofjeloškem? Tako kot v svetu in Evropi število rakavih obolenj iz leta v leto narašča tudi v Sloveniji, na Gorenjskem in v UE Škofja Loka. Ob tem se ogroženost z rakom zmerno veča in je največja v starejših letih; od vseh bolnikov z rakom je leta 2014 kar 61 odstotkov moških in 60 odstotkov žensk zbolelo po petinšestdesetem letu. Moški obolevajo pogosteje, poleg tega imajo ta obolenja pri njih prognostično manj ugoden potek. Leta 2014 je bilo na Gorenjskem novo odkritih 1372 rakov, več pri moških kot pri ženskah. Najpogostejše novo odkrite vrste raka predstavljajo kožni rak (brez melanoma), rak pljuč, rak prostate, rak debelega črevesa in danke in rak dojke teh pet vrst je obsegalo kar 56 odstotkov vseh novih primerov rakavih bolezni. Na Gorenjskem je v letu 2014 zaradi raka umrlo 618 oseb. Umrljivost zaradi raka je bila tega leta na Gorenjskem nekaj višja kot v Sloveniji. Rak na Gorenjskem ostaja drugi najpogostejši vzrok smrti, takoj za boleznimi obtočil. V UE Škofja Loka je bilo leta 2014 novo odkritih 275 rakov, 161 pri moških in 114 pri ženskah. Najpogostejše novo odkrite vrste raka so bile iste kot v Sloveniji in na Gorenjskem. V letu 2014 je bil v UE Škofja Loka rak vzrok smrti pri 123 osebah. Prebivalci UE Škofja Loka so leta 2014 najpogosteje umirali zaradi raka pljuč, debelega črevesa in danke, raka jeter, želodca in dojke. Presejalni programi za zgodnje odkrivanje raka prav gotovo prispevajo k zgodnjemu odkrivanju in nekateri tudi k preprečevanju bolezni. Kako je z udeležbo v teh programih na Škofjeloškem? Tako kot povsod drugod v Sloveniji tudi v UE Škofja Loka potekajo vsi trije presejalni programi, in sicer program zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb materničnega vratu (program Zora), državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki (program Svit) ter državni presejalni program za raka dojk (program Dora). Za slednjega podatkov o odzivnosti na ravni občin še nimamo, saj je šele od začetka leta 2018 končno na voljo tudi vsem ženskam, starim od petdeset do devetinšestdeset let. Najstarejši presejalni program na področju raka v Sloveniji je program Zora, ki organizirano poteka že od leta 2003 in je na- 12

13 Triletna pregledanost v programu Zora po občinah v UE Škofja Loka za obdobje Odzivnost v programu Svit po občinah v UE Škofja Loka, Vsi grafi prikazujejo starostno standardizirane podatke, kar pomeni, da so preračunani na standardne populacije in je vpliv starosti že izključen. menjen ženskam v starosti od dvajset do štiriinšestdeset let. Tudi po zaslugi tega programa rak materničnega vratu postaja redek rak. Na Gorenjskem je bil rak materničnega vrat leta 2014 na novo odkrit pri enajstih ženskah, ob uvedbi programa v letu 2003 pa pri osemindvajsetih. Število novo obolelih se je torej tudi na Gorenjskem že več kot razpolovilo. UE Škofja Loka ima med vsemi gorenjskimi UE najboljšo in tudi nadpovprečno pregledanost (77,6 odstotka). Najboljša je pregledanost v občini Železniki, sledijo občina Gorenja vas-poljane, Žiri in Škofja Loka (slika 2). Od leta 2009 v Sloveniji poteka tudi program Svit, edini presejalni program, namenjen obema spoloma, ki že kaže ugodne populacijske rezultate. Število novih primerov raka debelega črevesa in danke se v Sloveniji, na Gorenjskem in tudi v UE Škofja Loka od leta 2010 znižuje, poleg tega je več rakov odkritih zgodaj ali pa so odstranjene tudi že predrakave spremembe. Tudi umrljivost zaradi raka debelega črevesa in danke že pada. Na Gorenjskem je bilo v letu 2017 v okviru programa Svit na novo odkritih sedemnajst rakov debelega črevesa in danke ter 263 napredovalih adenomov. Po odzivnosti v programu Svit se je Gorenjska z 65,5 odstotka v letu 2017 uvrščala na drugo mesto v Sloveniji. Še vedno pa tudi pri nas v odzivnosti moški za skoraj osem odstotkov zaostajajo za ženskami, čeprav je rak debelega črevesa in danke pri njih pogostejši. Na Gorenjskem ima najboljšo odzivnost upravna enota Škofja Loka, v kateri so vse štiri občine presegle ciljno vrednost 70 odstotkov (slika 3). Teja Potočnik 13

14 Domel, d.o.o. dan odprtih vrat V soboto, 19. maja, je podjetje Domel, d.o.o. odprlo vrata za obiskovalce nove proizvodne hale na Trati. Novo pridobitev so si prišli ogledat okoliški prebivalci, nekdanji zaposleni v LTH, današnji domelovci in mladi, ki jih zanima zaposlitev v tem uspešnem podjetju. Domel je h kupcu usmerjeno podjetje z več kot sedemdesetletno tradicijo. Začetki segajo v proizvodno dejavnost različnih kovinskih in elektro-kovinskih izdelkov, ki so do danes osvojili svetovni trg. Iz mešalnikov in centrifug rojeni elektromotorji so dobili samostojno vlogo in se dandanes v ozkih tržnih nišah uvrščajo v sam svetovni vrh po svojih karakteristikah, zanesljivosti in kakovosti. Podjetje ustvari 140 milijonov evrov letnega prometa in v treh enotah v Sloveniji zaposluje 1270 delavcev. Podjetje dvainštirideset odstotkov prodaje ustvari z izdelki, mlajšimi od treh let, in neprestano vlaga v razvoj. Njihovi izdelki se nahajajo v proizvodih, ki prihajajo iz Nemčije, Madžarske, Kitajske, Romunije, Slovenije, Italije, Švedske, Avstrije, Poljske in Turčije. Uporabljamo jih, ko čistimo stanovanje s sesalnikom Philips, Electrolux, Rowenta ali Hyla, ki je slovenskega porekla. Domelovi izdelki za avtomobilsko industrijo pa so vgrajeni v avtomobile skoraj vseh blagovnih znamk (Mercedesa, VW, BMW). Obiskovalce sta pred novo obnovljeno poslovno zgradbo pozdravila predsednik uprave Domel Holdinga d.d. Matjaž Čemažar in direktor Domela d.o.o. Zvone Torkar. Ogled proizvodnje so vodili Domelovi vodniki, ki so poskrbeli za varnost obiskovalcev in razložili procese, ki se odvijajo v podjetju. Na vhodu je bila predstavljena kratka zgodovina izdelkov in njihov namen uporabe. Prikazano je bilo tudi, na katerih področjih vse se njihovi izdelki vgrajujejo. Tako smo se srečali s prvim sesalnikom, narejenim v še takratnem Niku, in z izdelki za ročno orodje, gospodinjske aparate in laboratorijsko opremo. Obhod smo nadaljevali skozi skladišče vhodnih materialov, med katerimi prevladujejo pločevina in polimeri. V lanskem letu so predelali ton pločevine, kar pomeni poprečno oseminpetdeset ton Avtomatizirano-robotizirana proizvodnja v komorah (Foto: Mark Arsovski) na dan. Nova proizvodna hala po svoji urejenosti, sistematičnosti in načinu proizvodnje ne spominja na nekdaj tipično kovinsko industrijo, v kateri so v proizvodnji prevladovali olje, hrup in odpad. Vhodni polimerni materiali se skladiščijo v temperaturno prilagojenih skladiščih in se prevažajo v tovornjakih s konstantno temperaturo, proizvodnjo pa izvajajo roboti, nadzirajo računalniki in na koncu ljudje poskrbijo, da so izdelki pravilno odpremljeni kupcem. Prvi del proizvodnje hale predstavlja proizvodnjo plastičnih sestavnih delov za avtomobilsko industrijo, gospodinjske aparate in ročna orodja, v drugem delu pa izdelujejo lamelirane pakete. Vsi stroji in naprave (roboti) opravljajo svoje delo v zaščitnih komorah, izdelek pride do delavca v zaključni fazi, ko ga le-ta pregleda in zloži na transportne pladnje. Po celotnem oddelku stiskalnic posamezne stroje povezuje linija, na kateri se zbira odpad in majhni pločevinasti delci na koncu hale končajo v zbiralniku pločevinastih odpadkov. Proizvodni proces zaključujeta stroga kontrola izdelkov in pregled naključno izbranih kosov. Na koncu smo si lahko še pobližje ogledali delovanje robotov in obisk zaključili z vožnjo kolesa na električni pogon, v katerega je vgrajen Domelov pogon za električno kolo. Predsednik uprave Domel Messer Slovenija odprla prvo kisikarno v Sloveniji V petek so se na Trati odprla vrata nove kisikarne podjetja Messer Slovenija d.o.o., ki je po besedah glavnega direktorja skupine eno od gonilnih sil industrijskega razvoja Slovenije in predstavlja središčno os, okoli katere bodo zbrani vsi, ki ta plin potrebujejo za svoje delo, proizvodnjo in življenje. Holdinga d.d. Matjaž Čemažar je o novi pridobitvi povedal:»z novimi prostori na Trati smo v Domelu vzpostavili pogoje za nadaljnjo rast in krepitev ključnih tehnologij za elektromotorje. Novo pridobljene površine smo v preteklem letu že dodobra zapolnili z novimi projekti, ki so večinoma vezani na platforme hibridnih in električnih vozil. Velikost proizvodnih prostorov nam je omogočala optimalno postavitev procesov in zagotovitev logičnega materialnega toka. Domel tudi v prihodnje načrtuje razvoj energijsko učinkovitih motorjev za različne aplikacije, predvsem pa v novih tržnih nišah, kot so baterijsko napajani aparati, prezračevanje in področje e-mobilnosti.«teja Potočnik S petkovim uradnim odprtjem kisikarne so v družbi Messer uspešno zaključili svojo največjo investicijo v Sloveniji. Skupina Messer, ki jo vodi glavni direktor Stefan Messer, praznuje 120 let obstoja, medtem ko je podjetje Messer v Sloveniji prisotno že 25 let. Zadovoljstvo nad uspešnim zaključkom projekta je izrazil tudi generalni direktor Messer Slovenija Valentin Ilievski, ki je poudaril, da v današnjem času zgraditi tako velik in sodoben kompleks predstavlja veliko več kot samo investicijo, ki bo prinesla dobre rezultate. Obrat se razprostira na m2 zemljišča in je stal približno 20 milijonov evrov. V kisikarni bodo proizvajali različne tehnične pline, ki se uporabljajo praktično povsod, v medicini, farmaciji, varilni tehniki, živilski tehnologiji, ekologiji ter tudi v industriji jekla in stekla. Teja Potočnik 14

15 Letošnji nagrajeni izdelki dijakov lesarstva in strojništva Šolski center Škofja Loka vsako leto v maju organizira tradicionalno razstavo izdelkov dijakov in študentov, letos že trinajsto po vrsti. Na njej dijaki iz programa poklicnega in tehniškega izobraževanja razstavljajo svoje izdelke, večinoma narejene v okviru zaključnih izpitov in poklicne mature. Predstavniki Območne obrtno -podjetniške zbornice Škofja Loka so v Sokolskem domu na odprtju razstave izdelkov dijakov in študentov Šolskega centra Škofja Loka najboljšim podelili priznanja in denarne nagrade v višini petsto, tristo in dvesto evrov. Ob koncu razstave bo podeljena tudi nagrada za izdelek, ki bo dobil največ glasov obiskovalcev. Damjan Likar Nagrajenci v kategoriji strojništvo Inovacija: naprava za podajanje košarkarskih žog, Grega Ržen 4. As (strojni tehnik), mentor Matjaž Luznar 1. mesto: GRA 180 (grablje za strma pobočja), Jošt Gartnar, 3. Do (srednje poklicno izobraževanje orodjar), mentor Vladimir Žakelj Nagrajenci v kategoriji lesarstvo 2. mesto: CNC rezkalni stroj, Žan Martinjak 4. Bs (strojni tehnik), mentor Dominik Nemec 1. mesto: klubska mizica, David Košnik, dijak 4. letnika (lesarski tehnik), mentor Igor Jelovčan 2. mesto: predalnik, Leon Bokal, dijak 2. letnika (lesarski tehnik PTI), mentor Janez Belič 3. mesto: ležalnik, Anže Stržinar, dijak 3. letnika (lesarski tehnik), mentorja Dimitrij Jeraj in Peter Kurnik 3. mesto: obnova mopeda TOMOS 15 TL, Nejc Tavčar 5. Ns (avtoserviser PTI), mentor Vilijem Nemec 15

16 S kamenčki preteklosti ustvarjamo gradove prihodnosti Tako so poimenovali prireditev, s katero so v četrtek, 17. maja, v Sokolskem domu obeležili sedemdeseto obletnico Vrtca Škofja Loka. Na pomenljiv in prijeten način so kamenčke iz mozaika svojega vsakdanjega dogajanja in vrednote, ki so še kako pomembne za današnji čas, stkali v skoraj dve uri trajajoč dogodek, poln otroške energije, veselja in spontanosti, ter opozorili na pomen vrtca kot najpomembnejše ustanove, v kateri se postavljajo temelji osebnosti. Prijateljstvo, zaupanje, pozornost, vztrajnost, zadovoljstvo, pogled v prihodnost in odnosi med ljudmi so vrednote, ki so predstavljale rdečo nit prireditve. Povezovalki programa Tina in Petra sta jih skupaj z nastopajočimi malčki iz vseh starostnih skupin in enot Vrtca Škofja Loka in ob odličnih glasbenih točkah predstavili skozi zgodbo dveh nerazdružljivih prijateljev iz vrtčevskih let. Kdor je kdaj obiskoval vrtec, se spomni svoje prve vzgojiteljice in njenega prvega objema ali naročja, ko smo s strahom zapuščali starševsko toplo dlan in prestopili prag vrtca. Na ta način se je s pesmijo Ko dvigneš me začel uvod v prireditev, ki jo je vseskozi spremljala projekcija/senca izraznega plesa. Zgodba dveh vrtičkarjev se začne s prijateljstvom. V vrtcu se stkejo prijateljstva, vezi, ki ostanejo za vse življenje. Prijateljstvo je temelj spoštovanja in ne pozna razlik, ne zanima ga občutek za čas, materialne dobrine in videz, prijateljstvo je povezano z besedami:»rad te imam takšnega, kot si, ker si moj prijatelj, ki me sprejemaš takšnega, kot sem, in s teboj grem z roko v roki po poti naprej.«sledila sta nastop oddelka Sonček s kamenčki, ki so tako različni, pa vseeno so vsi kamenčki, in pozdravni nagovor ravnateljice Vrtca Škofja Loka Janje Bogataj. Opisala je začetke varstva otrok v Škofji Loki, zgodovino razvoja vrtca do danes, način dela in sodelovanja.»otrok je bogastvo, je biser, ki ima čisto dušo. Lahko je radoveden, zasanjan, živahen, žalosten ali vesel. Vrtec je prostor, v katerem lahko izrazi svoja čustva, kjer se spletajo prve niti prijateljstva in je podporno okolje otroku in njegovi družini.«potem se je oder spremenil v priljubljeno igralnico v naravi, v kateri so se zaigrali otroci razvojnega oddelka Iskrice in Nagovor ravnateljice Vrtca Škofja Loka Janje Bogataj skupaj s svojimi vzgojiteljicami prikazali, kaj pomeni trdna vez med vzgojiteljico in otrokom, ki življenje vidi drugače, kaj pomeni zaupanje. Pomen te vrednote je dobil svoj epilog tudi v drugem prizoru zgodbe, v katerem sta moderatorki med igro prečkali potok. Zaupanje pomeni verjeti, prečkati ovire, ki jih sam ne bi zmogel, pomeni samozavest in pomeni zmorem. H kamenčku prijateljstva sta dodali kamenček zaupanje in pridružili so se jima otroci iz oddelka Tinka Tonka s plesno točko Moj kamenček pripoveduje. Ob zaključku nastopa se je zgodba nadaljevala z vrednoto pozornost. Kaj pomeni, ko nekdo pozna tvoje misli, ko razbere tvoje želje in z vso pozornostjo neguje prijateljstvo? Tako se pozornost kaže na vsakem koraku v vrtcu, kjer varna prijateljska dlan vzgojiteljic povezuje majhne otroške ročice, obriše solzo ali ponudi pozorno pomoč. Ob zgledih se učimo od malih nog. Ljubeč pogled, nežna beseda, spoštovanje in pomoč so pozornosti, ki si jih zasluži vsak, vendar naj bo vse iskreno in iz srca. Sledila je glasbena točka pesmi Med iskrenimi ljudmi v izvedbi Pevskega zbora Vrtca Zaključek prireditve in skupna pesem zaposlenih v Vrtcu Škofja Loka Škofja Loka. Na vsakdanji poti skozi življenje srečujemo tudi ovire. Te niso nepremagljive, če imamo pred seboj jasen cilj, željo, da ga dosežemo, in vztrajnost, da na svoji poti ostanemo. Prijateljstvo, zaupanje in pozornost so opore vztrajnosti. Kolikokrat otroci v Vrtcu postavijo kocko na kocko in kolikokrat se jim grad iz kock podre! A v majhnih otroških srcih je želja, da dosežejo cilj in vedno znova z delom začnejo od začetka. Z vztrajnostjo in pogumom se daleč pride. To so v svoji točki ponazorili otroci iz oddelka Sonček in Škratek s predstavo Mi gremo pa na grad, ko so se na svoji poti do gradu pogumno in odločno spopadli z vsemi ovirami. Ko dosežemo svoj cilj, je zadovoljstvo nepopisno in pozabimo na vse ovire, ki smo jih premagali. Zadovoljstvo ob zmagi nam da samozavest in moč, da si postavljamo nove cilje. Zadovoljstvo nas navda z novimi izkušnjami, nas naredi močnejše in nam odpre nova vrata po poti naprej. Odpre nam pogled v prihodnost. Kaj bi radi dosegli, kaj bi radi naredili, kako bi rasli in se razvijali kot osebnost? In kakšna je prihodnost Vrtca Škofja Loka? Načrtuje se nov vrtec za Kamnitnikom. Moderatorki sta na oder povabili škofjeloškega župana in mu predali besedo. Po njegovih besedah naj bi bil nov vrtec odprt s prihodnjim šolskim letom, torej jeseni 2019, v njem pa bo dovolj prostora za varstvo škofjeloških otrok. Kljub temu župan upa, da bo v Škofji Loki prebivalstvo še raslo in da bo treba zgraditi še kakšen vrtčevski objekt, saj svet stoji na mladih. Kaj pa bi ti mladi radi postali, so po njegovem govoru povedali otroci iz oddelka Pika. Eni so sramežljivo, drugi zelo pogumno občinstvu zaupali svoje sanje:»jaz bom gasilec, jaz pilot, rada bi bila zdravnica ali pa učiteljica, jaz bom boksar «in tako pripeljali prireditev h koncu. Za prijeten zaključek je poskrbel glasbenik Aleksander Mežek, ki letos praznuje svoj osebni jubilej, sedemdeseti rojstni dan. Zapel je pesmi Julija, Siva pot in Tu sem doma. Ob koncu se je ravnateljica zahvalila vsem sodelujočim in izrekla priznanje vsem, ki so v vrtcu zaposleni nad trideset in petintrideset let. Povabila jih je na oder in kmalu so se jim pri zaključni skladbi pridružili še drugi zaposleni in s pesmijo zaključili svečani dogodek. Teja Potočnik 16

17 Dan prijateljstva V nedeljo, 20. maja, se je na Visokem pri Tavčarjevem dvorcu rajalo, zabavalo in plesalo. Odvijala se je namreč prireditev, imenovana Dan prijateljstva, ki sta jo skupaj organizirala Turizem Škofja Loka in Zavod Enostavno Prijatelji (ZEP). Sončna nedelja je bila namenjena druženju, prijateljevanju, ustvarjanju in športnim aktivnostim otrok. Otroci so lahko odkrivali in zganjali vragolije v Pikini deželi, Indijanski vasi, Deželi čebelice Maje in v Gusarskem zalivu. V različnih spretnostih so se pomerili v športnem kotičku, pridobivali nova znanja v rokodelskih delavnicah, se ustavili v knjižnem ali slikarskem kotičku pod drevesnimi krošnjami ali pa preizkušali svoje spretnosti na planiški velikanki in plezalni steni. Nabiranje novih znanj in izkušenj otrok so spremljali tudi številni spremljevalni dogodki. Dan prijateljstva so odprli člani Mestnega pihalnega orkestra Škofja Loka in na pravljični oder privabili male navihance, ki so se po plesu s pravljičnimi junaki in škratkom Prijateljčkom razbežali po različnih tematskih delavnicah. V bližnji Pikini delavnici so se udeležili tako imenovane Pikine velike packarije in ustvarjali na velikih platnih, zajahali Pikinega konja in v Fickovi igralnici z zabavno opico uganjali Fickove in cirkuške norčije. Mali bojevniki so v indijanski vasi izdelali perjanice in se poslikali z bojnimi barvami ter se pomerili v lokostrelstvu v lovu na bizona. Ob indijanskem šotoru so zaigrali na bobne in izdelovali tipije. Obiskala sta jih tudi indijanski poglavar in čokoladni Indijanček Viki s svojo čokoladno kremo. Ker pa je letošnje leto v znamenju čebel, niso nanje pozabili niti naši najmlajši prijatelji. V kotičku čebelice Maje so s poslikavo obrazov nastajale nove čebelice Maje, ki so izdelovale rožice iz pisanih balonov in poslikavale panjske končnice. Otroci so si z zanimanjem ogledali tudi predstavitev pravih panjev s čebelami na eni izmed sladkih stojnic z medom in medenimi izdelki. Za bolj morsko usmerjene prijateljčke so gusarji v svoji deželi pripravili izdelavo gusarskih ladjic, ki so jih izdelovalci lahko preizkusili v malih bazenčkih, napolnjenih z vodo in se vsako polno uro porazgubili v iskanju skritega zaklada. Za kratek počitek so se zatekli v Škratkovo dolino, v naročje škratka Prijateljčka in se na oddelku Knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka v senci pod mogočnim drevesi poglobili v znanje iz raznovrstnih knjig. Škratek je organiziral tudi slikarsko delavnico, v kateri je prijazna mentorica male nadobudneže učila slikarskih veščin. Za spretne in ustvarjalne ročice so poskrbeli tudi v rokodelski delavnici, v kateri so Vesele predstave na pravljičnem odru so navduševale številne obiskovalce. (Foto: Polona Ponikvar) mali umetniki sami izdelovali igrače, se z njimi igrali, izdelovali čebelice iz prodnikov ter se lotili izdelave dražgoških kruhkov. Ob ustvarjalnih in zabavnih dejavnostih so se otroci seznanjali z zanimivimi poklici. Marsikdo sanja, da bo kot velik policist, gasilec ali reševalec v kotičku o zanimivih poklicih so lahko spoznali, kaj vse jih čaka v tem poklicu. Povzpeli so se lahko na gasilski ali policijski avto, si nadeli opremo in prave policiste, gasilce in reševalce spraševali o njihovem delu. Pod velikim kozolcem je bilo za lačne trebuščke poskrbljeno z dobrotami iz Poljanske doline in Gostilnico pod kozolcem. In kaj je zdravo? Zdravo je življenje z naravo, kar so male prijateljčke poučili na stojnicah, na katerih so pripravljali sladoled, okusne energijske ploščice, zeliščne napitke, čaje in testenine. Prikazali so jim, da lahko tudi kozmetika pride iz narave in kaj vse nam pripravijo čebele. Za navdušene športnike pa so postavili oziroma pripravili mini planiško skakalnico, plezalno steno in delavnico ritmične gimnastike. Dan prijateljstva je popoldne obiskal dež in žal za kratek čas prekinil prijateljsko zabavo. Najbolj vztrajni pa se niso dali in so kljub dežnim kapljicam veselo rajali in plesali ob dogodkih na odru prijateljstva. Teja Potočnik Preimenovanje točke za podporo poslovnim subjektom iz točke e-vem v točko SPOT registracija Upravna enota Škofja Loka obvešča, da se je s sprejetjem sprememb Zakona o Poslovnem registru pričel uvajati nov nacionalni informacijski sistem za podporo poslovnim subjektom, in sicer sistem SPOT, Slovenska poslovna točka. Del tega javnega spletnega portala postajajo tudi dosedanje e-vem točke, ki so se preimenovale v Slovenske poslovne točke registracija, na kratko SPOT registracija. Krovna ustanova, ki skrbi za razvoj in vzdrževanje informacijskega sistema, je Ministrstvo za javno upravo v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo. Projekt SPOT, Slovenska poslovna točka je financiran s strani strukturnih skladov, torej sredstev EU. Tudi na Upravni enoti Škofja Loka se je dosedanja e-vem točka preimenovala v točko SPOT registracija. Na točki SPOT registracija Upravne enote Škofja Loka lahko bodoči poslovni subjekti brezplačno registrirajo opravljanje dejavnosti oz. na enem mestu uredijo prijave v vse obvezne registre. Lahko se registrirajo kot samostojni podjetnik posameznik (s. p.) ali pa ustanovijo družbo z omejeno odgovornostjo (d. o. o.). Vse storitve, ki jih poslovni subjekti lahko opravijo na poslovni točki SPOT registracija Upravne enote Škofja Loka, so brezplačne. Več o tem si lahko preberete na spletni strani UE Škofja Loka ali pa na SPOT portalu Mag. Bojan Miklavčič, načelnik 17

18 Usposabljali so se za primer rušilnega potresa Pri gasilskem domu PGD Trata je potekalo intenzivno usposabljanje Gasilskega poveljstva Občine Škofja Loka na temo Porušitve 2018, na katerem so udeleženci pridobivali ali obnavljali znanja, kako ukrepati ter kako pravilno uporabljati opremo v primeru rušilnega potresa. Gasilsko poveljstvo Občine Škofja Loka vsako leto izvaja različna usposabljanja. Glede na to, da škofjeloška občina zaradi potresov spada med najbolj ogrožene občine na Gorenjskem in v Sloveniji, poleg tega pa je tudi zaradi drugih dejavnikov, kot so na primer eksplozije, možnost porušitev stavb velika in ker tovrstnih izkušenj ni, se je izvedlo usposabljanje Porušitve 2018, na katerem so udeleženci pridobivali ali obnavljali znanja, kako ukrepati, pa tudi, kako pravilno uporabljati opremo, če pride do takih dogodkov. Na usposabljanju je sodelovalo petdeset gasilcev iz Gasilskega poveljstva Občine Škofja Loka, sedem gasilcev iz Gasilskega poveljstva Občine Gorenja vas-poljane in dva gasilca iz Gasilskega poveljstva Občine Žiri. V primeru rušilnega potresa zgolj loške enote ne bi bile kos nalogi Udeleženci so se najprej na teoretičnem predavanju spoznali s smernicami ob porušitvah, nato pa so sledile praktične vaje. Tako so izvajali reševanje osebe iz vozila, na katerega je padla ruševina, reševanje osebe iz zasutega jaška, reševanje osebe iz kupa ruševin, reševanje poškodovane osebe z višine s pomočjo lestev in nosil, ustvarjanje horizontalnih in vertikalnih odprtin s pomočjo udarnega kladiva in motorne rezalke in podpiranje objektov po porušitvi.»samo usposabljanje je bilo izvrstno izpeljano, prav tako pa so bili z njim zadovoljni tudi udeleženci. V prihodnjem letu bomo nadaljevali z usposabljanjem predvsem poveljujočega kadra gasilskih enot GPO Škofja Loka za triažiranje objektov in organiziranja prihoda drugih reševalnih enot v primeru rušilnega potresa. Zavedati se moramo, da v primeru rušilnega potresa same enote GPO Škofja Loka ne bi bile kos nalogi,«je povedal poveljnik Gasilskega poveljstva Občine Škofja Loka Tomaž Ažbe. Dodal je, da poleg tega dogodka letos pripravljajo še usposabljanje na področju nesreč z nevarnimi snovmi, ki prav tako predstavljajo izziv v primeru izrednih dogodkov.»z vajami in usposabljanji bomo v prihodnjih letih nadaljevali predvsem na področjih izrednih dogodkov, ki se pojavljajo Prikaz ustvarjanja vertikalne odprtine v primeru porušenega objekta poredko, so pa le-ti obsežni in od gasilcev zahtevajo ustrezno usposobljenost, predvsem od vodstvenega kadra pa ustrezno vodenje takih intervencij. Zavedati se je treba, da se nam, gasilcem, ki smo sicer najbolj množična in usposobljena sila, povečujejo naloge, poleg tega Slovenija: največji odpor do zakona o drugem tiru so pokazali volivci iz Selške in Poljanske doline Na ponovnem glasovanju na zakonodajnem referendumu o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača Koper (ZIUGDT) je bilo volilno razpoloženje ljudi na Škofjeloškem precej podobno kot lani septembra: v okraju Škofja Loka II je ponovno padel 'državni rekord'. V celotni Sloveniji in seveda tudi v gorenjski volilni enoti so največjo nenaklonjenost predlaganemu zakonu pokazali v devetem volilnem okraju (občine Železniki, Žiri, Gorenja vas-poljane), kjer je kar 70,06 odstotka volivcev glasovalo proti (pri izidu glasovanja za Slovenijo je bilo 50,07 odstotka volivcev proti). Spomnimo: lani septembra so isti volivci prav tako dosegli 'državni rekord' med vsemi volilnimi okraji z 62,62 odstotka proti. Do predlaganega zakona so bili podobno negativno nastrojeni tudi Škofjeločani (volilni okraj Škofja Loka I proti 64,19 odstotka). Volilni upravičenci iz Poljanske in Selške doline so se tudi precej bolj množično podali na pa se povečuje tudi število intervencij. Tu pa bi morala več storiti tudi država, ki ima do gasilcev večkrat zelo mačehovski odnos, oziroma se stvari urejajo prepočasi,«je še dejal Ažbe. Damjan Likar volišča (19,87 odstotka), kot je bila celotna volilna udeležba v Sloveniji (14,99 odstotka). V volilnem okraju Škofja Loka I so prav tako imeli nadpovprečno volilno udeležbo (18,07 odstotka). Damjan Likar Na volitvah zakonodajnega referenduma so se volivci iz UE Škofja Loka večinsko izrazili proti zakonu. 18

19 Podjetništvo na Škofjeloškem v dobri kondiciji Na začetku letošnjega Tedna obrti in podjetništva, ki sta ga organizirali Območna obrtno-podjetniška zbornica Škofja Loka ter Razvojna agencija Sora, so na novinarski konferenci župani s Škofjeloškega predstavili pomembne dosežke obrtnikov in podjetnikov v posameznih občinah ter načrte občin na področju spodbujanja razvoja gospodarstva. Žirovski župan Janez Žakelj je v kratki predstavitvi dosežkov v preteklem letu poudaril, da se podjetništvo v Žireh prvenstveno razvija zaradi podjetnih ljudi.»na občini se seveda trudimo, da jih pri tem podpiramo. Občina Žiri je v preteklem letu od države prevzela delež zavoda IRCUO razvojni center za usnjarsko industrijo in pri tem sprejela določene zaveze. Vključeni smo v projekt mreže Fablab. Projekt vodi Fakulteta za elektrotehniko, namenjen pa je povezovanju med razvojnimi centri za spodbujanje razvoja kadrov,«je dejal Žakelj. Dodal je, da se industrijska cona v Žireh razvija, podjetja so na podlagi Pravilnika o podrobnejših kriterijih in merilih za olajšave plačila komunalnega prispevka, sprejetega v letu 2013, pri novih investicijah deležna spodbud. V zadnjih letih so bile izvedene investicije v podjetjih M-Sora, Mesarstvo Oblak, L.F. Air-condition in Obdelava kovin Modrijan. Po njegovih besedah se je občina prijavila na projekt za gradnjo infrastrukture (obvozna cesta in druga infrastruktura) v industrijski coni v višini dobrih 1,5 milijona evrov in ga prijavila na evropska sredstva za razvoj regij. Načrtovanje in odkupi zemljišč potekajo in bodo končani do prve polovice prihodnjega leta. Projekt bo omogočil dodatne investicije industrije. Župan občine Železniki mag. Anton Luznar je med drugim omenil ureditev Alplesove poslovne cone, ki bo stala približno pol milijona evrov. Od tega bodo dobili od Ministrstva za gospodarstvo 368 tisoč evrov.»na tak način prihajamo nasproti gospodarstvu. Velik napredek bo tudi ureditev protipoplavnega območja, s čimer se bodo sprostile določene cone, predvsem na Jesenovcu, skozi Železnike, pa tudi v Selcih. Pri nas primanjkuje tega prostora, zato podjetja odhajajo proti Škofji Loki.«Milan Čadež, župan občine Gorenja vas-poljane, je poudaril, da sta bili vzpostavljeni dve industrijski coni, ena na zapuščini nekdanjega Rudnika urana Žirovski Vrh, ena pa v Dobju, povsod pa so kapacitete zapolnjene.»prilagodili smo tudi prispevke za občino, mislim predvsem na komunalni prispevek, ki so ugodni, kar je največ kar lahko naredimo znotraj zakonskih možnosti.«damjan Likar Loški utrip lahko berete tudi na spletu: 19

20 Petdeset let Vrtca Železniki Za Vrtec Železniki je letošnje šolsko leto praznično. Petdeset lučk za petdeset let, ki so otroke na hruški pred vrtcem razveseljevale skoraj dva meseca, so le ena izmed domiselnih dejavnosti, ki jih že pet desetletij pripravljajo v veselje otrok. V svoji petdesetletni zgodovini Vrtec Železniki raste tako zavzeto kot otroci v njem. Iz enega oddelka s prvimi dvanajstimi otroki, ki je bil ustanovljen v prilagojeni učilnici OŠ Železniki leta 1968, se je vrtec razširil do trenutnih štirinajst oddelkov petdeset let kasneje, v katere je vključenih okrog dvesto šestdeset otrok. Čeprav je bilo kar pet izmed teh oddelkov ustanovljenih v zadnjih desetih letih, prostora za sprejem vseh otrok še vedno primanjkuje. Tako hitro naraščanje interesa za vpis otrok v njihov vrtec v zadnjih letih je posledica dolgoletnega truda vseh zaposlenih.»starši vedno bolj čutijo, da je vrtec najustreznejša oblika varstva za njihovega otroka, in ne le mesto, kjer otrok preživi čas, ko so oni v službi. To spoznanje se ne zgodi čez noč, ampak potrebuje čas in veliko srčnih in skrbnih ljudi, od katerih je vsak dodal delček temu, kar imamo danes,«je prepričana Martina Markelj, vodja Vrtca Železniki. Pri svojem delu sledijo načelu, da je vedno na prvem mestu otrok. Močno si prizadevajo krepiti sodelovanje z okoljem, predvsem s starši. Tako so v letošnjem šolskem letu, ki so ga v celoti posvetili praznovanju obletnice, že septembra organizirali jesenski piknik za družine vrtčevskih otrok. Ob novem letu so se srečali v kulturnem domu ter si ogledali predstavo Hišica za vse, v kateri so vloge prevzele kar vzgojiteljice. Na nočnem pohodu z lučkami so otroci doživeli nepozabno zimsko izkušnjo. Vse omenjene razigrane pustolovščine, utrinke s številnih drugih vrtčevskih aktivnosti in izletov ter ustvarjene umetnine otrok so si starši, stari starši, bodoči vrtčevski otroci in drugi obiskovalci lahko ogledali spomladi na dnevu odprtih vrat. Prvi vrtec s štirimi oddelki v stanovanjski hiši v bližini šole Novi vrtec, odprt leta 1996 Osrednja prireditev za počastitev jubileja pa je potekala 25. maja v športni dvorani v Železnikih. Polno zaseden vrtec Pot do uresničevanja gesla Vrtca Železniki»Vrtec in dom z roko v roki za srečno otroštvo«je bila v teh petih desetletjih zares raznolika in na začetku polna ovir. Prvi vzgojno-varstveni oddelek v učilnici osnovne šole, v katerega je bilo lahko vključenih največ štiriindvajset otrok, je kaj kmalu po ustanovitvi postal premajhen. Tako se je leta 1973 vrtec preselil v prilagojeno stanovanjsko hišo v bližini šole, ki je kot začasna rešitev nudila boljše pogoje za delo in omogočila sprejem dvainsedemdesetih otrok. Že po nekaj letih je bil vrtec polno zaseden in stavba ni več omogočala dobrih pogojev za varstvo otrok. Ko je kolektiv vrtca zahteval izboljšanje razmer, je bil leta 1993 oblikovan gradbeni odbor za gradnjo vrtca, ki je organiziral pripravljanje potrebne dokumentacije in pridobitev gradbenega dovoljenja. V vmesnem času se je pokazala potreba po organiziranem varstvu otrok še v Selcih. Tako je bil leta 1982 odprt prvi oddelek vrtca enote Selca v tamkajšnji podružnični šoli, zaradi velikega vpisa otrok pa leta 1984 še drugi oddelek. Prvega marca 1996 so Železniki končno dočakali odprtje novega vrtca, ki je nudil prvovrstne pogoje za delo. Izboljšanje ka- kovosti oskrbe je močno dvignilo zanimanje staršev za vpis otrok v vrtec, zato se je ta iz leta v leto bolj polnil. Tako je novembra 2011 Vrtec Železniki dobil nov prizidek z dvema novima oddelkoma. V zadnjih letih so uredili še vrt z igrali v Vrtcu Železniki in v selški enoti, kjer so uredili tudi igralnice. Leta 2015 so izvedli energetsko sanacijo Vrtca Železniki. Trud vseh vpletenih za uspešen razvoj Vrtca Železniki je v teh petdesetih letih prinesel lepe rezultate zadovoljne otroke, starše in zaposlene. Helena Habjan 20

21 Vsak dan na Ratitovcu Planinsko društvo za Selško dolino Železniki je 12. maja na Ratitovcu organiziralo osemindvajseto srečanje udeležencev rekreativne akcije Prijatelj Ratitovca, na katerem so podelili priznanja za rezultate, dosežene v sedemindvajseti akciji v letu Akcija traja celo leto, udeleženec pa je vsak, ki se najmanj petnajstkrat v letu povzpne na Ratitovec in vpiše v posebno knjigo. V sedemindvajsetih akcijah od leta 1991 naprej je sodelovalo 1596 planincev, ki so se skupno krat povzpeli na Ratitovec. Deset udeležencev se je udeležilo vseh sedemindvajsetih akcij. Akcija že poteka tudi letos. Pogovarjali smo se s predsednikom društva Lojzetom Lotričem in rekorderko zaporednih vzponov Zofko Tolar. Ta vsakoletna uspešna akcija skoraj vsako leto pritegne vedno več udeležencev, ki dosežejo vsaj petnajst vzponov na Ratitovec v enem letu. Teh je bilo v letu 2017 že 619. Vsak od njih je prejel spominsko majico, najboljših deset pa jih je dobilo še posebne kape, oštevilčene glede na doseženo mesto, knjige, ki sta jih napisala naša priznana alpinista Viki Grošelj in Tomaž Humar, in še nekaj praktičnih nagrad. Na dan prireditve je prišlo na Ratitovec 283 nagrajencev, od tega 150 na samo podelitev. Tiste, ki niso prišli na to srečanje, nagrade čakajo v koči na Ratitovcu.»Na teh srečanjih se podeljujejo tudi posebna priznanja za vse, ki dosežejo okroglo število vzponov na Ratitovec, in sicer za vsakih tisoč vzponov. Največ doslej jih je nabral Marjan Benedik, in sicer 7715, ki se v letu 2018 že približuje številki osem tisoč. Letos smo podelili čisto posebno priznanje Zofki Tolar za največ zaporednih vzponov. Od 3. maja 2004 pa do 10. decembra 2017, se pravi več kot trinajst let in pol, je bila čisto vsak dan na Ratitovcu. V tem času je opravila 4970 neprekinjenih vzponov,«je povedal Lojze Lotrič, predsednik Planinskega društva za Selško dolino Železniki. Zofka Tolar, ki prihaja s Križne Gore v Selški dolini, je na vprašanje, kako se je vse skupaj začelo, odgovorila:»prvič sem šla na Ratitovec pri šestnajstih letih, leta V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja sem začela redno hoditi na Ratitovec in se potem vztrajno vračala večkrat na leto tudi do petdesetkrat. To se je stopnjevalo, zato sem se konec devetdesetih let včlanila v Planinsko društvo za Selško dolino Železniki in še večkrat prišla na Ratitovec. Potem sem bila vedno večkrat na Ratitovcu Zofka Tolar je bila od 3. maja 2004 do 10. decembra 2017 neprekinjeno vsak dan na Ratitovcu. (Foto: Lojze Lotrič ) ter od 3. maja 2004 dalje vsak dan do 10. decembra 2017, ko so me ustavile izredne vremenske razmere. Kar hodila sem in hodila. Če bi to načrtovala, se gotovo ne bi zgodilo. Tako sem pa pač šla vsak dan, najraje zgodaj zjutraj. Po navadi sem šla ob pol petih od doma in bila pred sedmo uro že nazaj. Tudi če sem kdaj šla še na kakšno drugo turo, sem potem še vedno popoldne oziroma proti večeru na hitro skočila še na Ratitovec. Če greš zjutraj, si mnogokrat deležen res lepega sončnega vzhoda. Vsak zase je lep in poseben. Včasih je bilo seveda tudi težko, predvsem pozimi zaradi vremenskih razmer, vendar se v takih primerih tisti, ki hodimo vsak dan, pokličemo ter gremo skupaj in si tako pomagamo. Največji in najpogostejši problem je veter, ki dela snežne zamete, včasih pa tudi vrže človeka po tleh. Če kje piha, potem gotovo piha na Ratitovcu. Če se pojavi še megla, ni težko zaiti. Ovira tudi visok novo zapadli sneg, ko je treba gaziti, pa snežni plazovi, še posebej pa je bilo nevarno pred leti v času hudega žledu. Dobitniki priznanj v rekreativni akciji Prijatelj Ratitovca v letu 2017 (Foto: Lojze Lotrič) Moram povedati tudi, da sem imela srečo z zdravjem in poškodbami. Če se me je kaj lotevalo, sem vse pozdravila na Ratitovcu. Pri padcih pa sem jo vedno odnesla z lažjimi podplutbami. Seveda vsak planinec kdaj pa kdaj tudi pade. Za naprej pa velja, da bom še vedno hodila na Ratitovec, dokler bom le lahko. Mogoče ne ravno vsak dan, vendar čim večkrat. V začetku leta 2017 sem presegla številko šest tisoč vzponov in sedaj že imam cilj doseči sedem tisoč vzponov, tako da se še vidimo na Ratitovcu,«je še dodala Zofka Tolar.»Akcijo Prijatelj Ratitovca več kot odlično vodi Rado Goljevšček s skupino pomočnikov, za kar se jim iskreno zahvaljujem. Akcijo bomo nadaljevali še naprej, pri čemer pa smo še najbolj veseli, ko vidimo, da se število mladih udeležencev vztrajno povečuje,«je na koncu pogovora še dodal Lojze Lotrič. Borut Strnad 21

22 Oživimo travnate površine V petek, 11. maja, popoldne so se na travniku pred stavbo Centra za socialno delo zbrali nadobudni vrtnarji in ljubitelji urejenih zelenih površin. V organizaciji Dnevnega centra (DC Ω) so za otroke in mladostnike organizirali popoldne z naslovom Oživimo travnate površine. Glavni namen projekta je bil otrokom in mladostnikom iz obeh enot DC Ω približati okoljevarstveno ozaveščenost, občutek (so)odgovornosti in razumevanje samooskrbe, hkrati pa polepšati okolico Dnevnega centra na Partizanski cesti ter čebelam omogočiti bolj raznoliko izbiro. Zbrali so se otroci in mladostniki, ki se radi družijo v Dnevnem centru, pridružili pa so se jim tudi okoliški prebivalci in skupaj so zavihali rokave. Najprej je bilo treba arhivirati prvotno stanje zelenice. Potem so se energični sodelavci z veliko vnemo lotili sajenja rož, ki so jim jih podarile okoliške vrtnarije. Orodje in samokolnice so pripeljali s seboj, malim rokam pa so pomagali starejši in močnejši z lopatami in drugim orodjem. Deklice so se lotile sajenja rožic, fantom pa so prepustile orodje. Naklonjeno jim bilo še vreme, saj je Pred začetkom akcije označitev lokacije in gasilska slika udeležencev (Foto: arhiv DC Ω) kljub ne najbolj obetavni napovedi na koncu na nebo poslalo sonce. Več o samem projektu nam je povedala vodja DC Ω Vesna Žibert:»Projekt smo začeli že v aprilu, ko smo nekatere vrtnarije in zadruge povabili k sodelovanju, da bi pridobili nekaj sadik zelišč, začimb, rož Odzvali so se ter nam s tem omogočili, da smo maja pričeli z aktivnim delom. Glavni dogodek je današnje sajenje, na katerega smo povabili tudi sokrajane. Ta delavnica je tudi naš prispevek v Tednu vseživljenjskega učenja, na katerem vsako leto sodelujemo. Pridružili so se nam še nekateri prostovoljci Evropske prostovoljske službe. Sicer pa je maj pri nas zelo aktiven mesec in smo ob današnjem pripravili še druge zanimive dogodke, na primer z reševalnimi psi, pri čemer vodniki reševalnih psov predstavijo svoje štirinožne sodelavce in njihove spretnosti ter trike. Konec meseca pa zaključujemo z delavnico Čas za prijateljstvo, zadnjo iz sklopa delavnic, ki smo jih organizirali v drugi polovici šolskega leta in so namenjene Nasmejane in zadovoljne Meta, Ana in Lucija Foto: arhiv DC Ω) pravemu druženju ter vzpostavljanju in ohranjanju pozitivnih medsebojnih odnosov v času, ki mu vladajo različni elektronski mediji. Po tem kratkem pogovoru je bila gredica urejena, vsi sodelujoči pa zadovoljni in malce utrujeni. S skupnimi močmi so uredili novi zeliščno-cvetlični vrtiček, za katerega upajo, da jim bo dobro služil tudi kot prijeten kotiček za različne pogovorne in druge tematske delavnice vse do konca šolskega leta. Naša današnja sogovornica je pripomnila, da bo to kar kmalu, saj se v DC Ω že spogledujejo s poletjem. Pripravljajo zanimive dejavnosti za počitniški čas in vas vabijo, da se jim pridružite in izkoristite počitnice tudi za prijetno druženje v senci mogočnih hrastov na vrtu pred nekdanjo vojašnico. Teja Potočnik Ivan, Vid in Andrés pod budnim nadzorom vrtnarice Naime pridno sadijo rože. (Foto: arhiv DC Ω) 22

23 Dražgoški kruhek v Muzeju Železniki Po letošnjem vpisu v Register nesnovne kulturne dediščine je dražgoški kruhek, ročno oblikovano in krašeno pecivo iz medenega testa, dobil še stalno razstavno mesto v Muzeju Železniki. 18. maja so v Muzeju Železniki odprli kotiček o ta medenem ali ta malem kruhku, kot so ga poimenovali včasih. Kotiček obiskovalca popelje skozi preteklost peke dražgoških kruhkov, ki so poimenovani po vasi Dražgoše v Selški dolini. Razstavljeni so končni izdelki današnjih mojstric izdelave kruhkov, na digitalnem zaslonu pa je prikazan film o izdelovanju modelov za loški kruhek ter postopku izdelave loškega in dražgoškega kruhka. Razstavljeni izdelki so napravljeni tako mojstrsko, da je kar težko verjeti, da je vse cvetlično okrasje v oblikah planik, murk, nageljnov, šmarnic, narcis, telohov, grozdja, žitnega klasja in drugih okraskov na njih izdelano povsem ročno. To jih loči od loških kruhkov, značilnih za Škofjeloško, ki jih odtiskujejo v izrezljane lesene modele. Če vas ob ogledu filma zasrbijo prsti in želite preizkusiti svojo spretnost in ustvarjalnost pri izdelavi dražgoških kruhkov tudi sami, je v razstavnem kotičku zapisan recept za pripravo testa. Povsem ročna izdelava dražgoških kruhkov je verjetno razlog, da recept sploh ni skrivnost. Vsaka mojstrica namreč ve, koliko dela, potrpežljivosti, natančnosti, spretnosti, domišljije in dolgoletne vaje je potrebno za izdelavo lepih končnih izdelkov. Oblike dražgoških kruhkov so bile in so še danes odvisne od priložnosti. Nekdaj so na svete tri kralje dekleta fantom podarjala krajčke, fantje pa dekletom srčke. Za Miklavževa obdarovanja se izdelujejo miklavži in parkeljni. Pogosto se izdelujejo tudi majolike in večja srca ter druge oblike po željah naročnikov. Pravi dražgoški kruhek lahko v Dražgošah še danes naročimo, saj ta spretnost prehaja iz roda v rod in jo še vedno obvlada par domačink. Alenka Lotrič in Breda Tolar iz Dražgoš ter Cirila Šmid iz Železnikov svoje znanje predstavljajo in predajajo bodočim generacijam na različnih prireditvah in tudi na občasnih okoliških delavnicah. Razstavo si lahko ogledate kadarkoli v odpiralnem času Muzeja Železniki. Če pa želite muzej doživeti še nekoliko drugače, vas 16. junija Razstavljeni dražgoški kruhki vabijo na muzejsko noč, na kateri boste doživeli kulturno dediščino Škofjeloškega. Na ta dan bo muzej za obiskovalce odprt tudi med 20. in 24. uro. Na muzejskem dvorišču bodo potekale družabne igre, ob 21. uri bo odprtje nove arheološke vitrine z najdbami s Štalce, odprta bo razstava Kjer domujejo zgodbe, prikazano pa bo tudi kovanje. Helena Habjan 23

24 Dela z veseljem in s strastjo Ludvik Kaluža je bil letos osrednji govornik na dveh pomembnejših prireditvah v našem mestu. To je zgovoren podatek, saj pomeni, da je prepoznan kot pomembna osebnost, ki je že vrsto let vpeta v dogajanje v Škofji Loki. Povabili smo ga na kavo. Dolgo traja, če želimo nanizati vaše vidnejše funkcije, ki ste jih opravljali. Ste nekdanji ravnatelj Knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka, predsednik Občinske kulturne skupnosti Škofja Loka in Društva bibliotekarjev Gorenjske, učitelj slovenskega jezika, fonetik in lektor za zborni jezik ter govor, svetovalec za govor v gledališču, dramaturg, režiser in avtor izvirnih dramskih besedil ter priredb, že vrsto let pa tudi stalni član Loškega odra. Kljub temu da ste sicer upokojeni, ste še vedno aktivni. Kaj pa vas trenutno najbolj zaposluje, s čim se zdaj največ ukvarjate? Trenutno lektoriram gledališko predstavo na Loškem odru, Molièrjevo Šolo za žene, sodeloval pa sem tudi na Studencu pri Domžalah pri predstavi Lepo je biti muzikant, vendar sem se zaradi zdravstvenih razlogov odločil, da bom to delo za letos prekinil. Trenutno s prijateljem, igralcem Anatolom Šternom študirava poezijo Franceta Prešerna, pomagam mu pri govorni izvedbi Prešernovih pesmi. Že prej sva sodelovala pri študiju monodram Kmecljevih besedil in o Lovru Tomanu, Trubarju, Levstiku, Smoletu Sicer pa od časa do časa sestavim kak jedek epigram ter vnukoma z veseljem napišem kakšno pesmico. Ludvik Kaluža nobene stvari ne dela zgolj zato, da je opravljena, ampak želi delati dobro. Verjamem, da ste v svojem življenju prebrali vrsto knjig. Katero berete trenutno in zakaj ste jo izbrali? Berem najrazličnejšo literaturo sociološko, zgodovinsko, družboslovno, dramska besedila Tako sem v zadnjem času prebral knjigi patra Karla Gržana 95 tez ter Vstanimo, v suženjstvo zakleti! Pa tudi Vauhnikovo biografijo in knjigo Zakaj je imel Marx prav. Berem več knjig naenkrat. V januarju in februarju sem prebral celotni ep, verzov, Vrata nepovrata Borisa A. Novaka. Po mojem mnenju je to eno najveličastnejših slovenskih pesniških del. Dokaj naporno branje, vendar človek na koncu spozna, da se je splačalo. Kaj pa gledališke predstave? Veliko obiskujete gledališča? Nimam dosti časa in potem včasih preprosto pozabim, da je kakšna predstava na sporedu. Žal mi je, da nisem videl Iliade, ker me silno zanima, kako je govorno uresničena. Nameravam pa si ogledati Visoško kroniko v ljubljanski Drami. Letos boste prejeli celo posebno priznanje Sklada za področje gledališke dejavnosti Linhartovo listino. Bržkone ste v življenju prejeli že marsikatero pohvalo, priznanje. Kaj so vam pomenila v preteklosti in kako jih sprejemate danes? Aprila sem prejel obvestilo o omenjenem priznanju, izročili pa naj bi mi ga konec septembra v Postojni. Seveda sem ga vesel, ker ga podeljujejo meni osebno in tudi zato, ker ga podeljujejo za posebno vrsto dejavnosti, to je lektoriranje gledaliških predstav. Govoru ljubiteljskih predstav je s tem vendarle posvečena zaslužena pozornost. Sicer pa nisem prejel veliko uradnih nagrad. Pohvalim se lahko, da sem leta 1990 prejel malo občinsko plaketo za povezovanje in sodelovanje knjižnice z okoljem, leta 1994 Čopovo diplomo, eno najvišjih priznanj v knjižničarstvu, leta 2005 pa so mi na Dobu podelili priznanje za skrb za jezikovno podobo v predstavi Loškega odra. Tega, kar delam, ne delam v pričakovanju priznanj, ampak iz čistega veselja in strasti. V okviru občinske slovesnosti ob dnevu kulture ste govorili o jeziku, o slovenskem jeziku, njegovi veljavi, njegovi rabi in njegovem družbenem položaju. Poudarili ste, da je slovenski jezik najbolj prvinski in najbolj vseobsežen izraz slovenske kulture v najširšem pomenu te besede, in dodali, da slovenski jezik ni samo naš materni jezik, ampak tudi po Ustavi uradni in državni jezik Republike Slovenije ter eden uradnih jezikov Evropske unije. Na koncu ste postavili vprašanje, ali znamo spoštovati ta njegov položaj. Ga po vaše znamo? Zelo se bojim, da tega ne znamo. Sprejeli smo celo Zakon o javni rabi slovenščine, s katerim pa se dogaja podobno kot z drugimi zakoni: z velikim pompom jih sprejmemo, potem pa jih damo v predal in ravnamo naprej po starem. Velja podzavestno prepričanje, da je slovenščina kot državni jezik z osamosvojitvijo že opravila svoje in da skrb zanjo ni potrebna. Na strokovni ravni je skrb za sodobni jezik res velika, upoštevanje v javnosti pa žal zelo šibko. Slovenci mislimo, da smo svetovljani, če se naučimo nekaj besed tujega jezika, in da je slovenski jezik uporaben le še za nižje potrebe ter sloje. Vsakdo se želi pohvaliti z rabo tujk, celo slovenske izraze prevajajo v angleščino, v preteklosti pa v srbohrvaščino, še prej v nemščino. Slovenščina je kot uradni, državni in evropski jezik zavarovana ne samo z zakonom, ampak tudi s številnimi področnimi zakoni, eden od njih je npr. Zakon o gospodarskih družbah. Tudi sodna oblast v tem oziru ne opravi svojega dela, ker registrira slovenska podjetja s tujimi imeni. In potem še prepričanje mladih, da se lažje izražajo v angleščini kot v svojem jeziku, kar kasneje v življenju vnesejo na vsa družbena področja. Trdim, da smo mi sami večja nevarnost za slovenski jezik kakor zunanji dejavniki, npr. tujina. Omenjeni govor ste zaključili s trditvijo, da slovenska kultura ni le enodnevna krizantema v gumbnici, temveč trajno stanje našega duha, ki je preživel vojne in zavojevalce, zato si upamo verjeti, da bo preživel tudi pohlepni pridobitniški mir. Kakšna pa se vam zdi ponudba kulture na Loškem? Po mojem mnenju je ponudba kar primerna, je pa poznavanje kulturnega dogajanja zelo šibko. Veliko se dogaja, koncerti, razstave, gledališke predstave, literarne prireditve, za vsak okus je nekaj uporabnega, vendar se ljudje ne seznanjajo s tem. Najbolj kritizirajo kulturno dogajanje v Škofji Loki tisti, ki se ga nikoli ne udeležijo, potem se pa iz njihovih ust sliši, da se nič ne dogaja. V govoru na prireditvi ob dnevu upora proti okupatorju ste med drugim omenili kar nekaj žgočih zadev, kot je razprodaja slovenskih podjetij, celo zemlje, odhod mladih v tujino, brezposelnost, prekarnost, nesposobnost sprave... Za konec vas prosim, da, nasprotno, izpostavite svetlo plat naše biti v tem trenutku. Ne glede na vse družbene, ekonomske in politične okoliščine bodo ljudje ustvarjali tudi brez plačila in običajno se v takih razmerah rodijo najboljše stvari. Nečesa pa me je strah, in sicer da bodo ti ljudje ali njihovi potomci nekega dne rekli dovolj! To je pa začetek revolucije. Katja Štucin 24

25 Tretjič na kemijsko olimpijado Kemija, formule, laboratorij, poizkusi, reakcije, učenjaki v belih haljah, ki bedijo nad dimom in reakcijo snovi, ki so jih zmešali v epruveti... Ja, nekaj v tem stilu sta tudi naša današnja sogovornika Vid Kermelj in Martin Rihtaršič, maturanta Gimnazije Škofja Loka in že tretjič dva izmed štirih udeležencev iz Slovenije na olimpijadi iz kemije. Zakaj imata rada kemijo, kaj je pri njej najboljše in kdo vaju je navdušil? Vid: Nad kemijo me je navdušil brat. Ko sem se prvič udeležil oratorija v Retečah, sem bil še premajhen, da bi se udeležil njegove kemijske delavnice. Bila je samo za starejše otroke. Ker pa so prepovedane stvari najbolj zanimive, so me njihovi eksperimenti še posebej pritegnili. Dimne bombe, mini vulkani in veliki kola vulkani so bili prvi poizkusi, ki sem jih spoznal. Navdušenje nad njimi pa me je počasi vodilo v svet kemije. Kmalu sem spoznal, da pokanje in bliskanje ni vse, kar prinaša. Začel sem odkrivati njeno neskončnost. Sprva sem razumel le preproste reakcije, s širjenjem znanja pa je razumevanje poglabljalo. In se še vedno poglablja. Ravno to mi ohranja navdušenje nad njo. Martin: Navdušil me je profesor Šušteršič s svojim pristopom do predmeta in motivacijo, ki jo daje dijakom. Zanimivo se mi zdi, da spoznavaš svet na molekularnem nivoju in odkrivaš, kako se stvari povezujejo med sabo. Osebno mi je všeč, ker vse temelji na kemiji in je pri razumevanju kemije potrebno veliko logike. Izziv pri kemiji nama je, kar je v ozadju, kar je treba raziskati, in to, da z majhnimi stvarmi lahko razložiš vse, kar se dogaja v življenju. Pri kemiji je tako, da več, ko veš, bolj se zavedaš, da je še veliko, česar ne veš. Vid in Martin na lanski kemijski olimpijadi na Tajskem (Foto: arhiv Martina Rihtaršiča in Vida Kermelja) Kemijske olimpijade se bosta udeležila že tretjič. Kako je bilo na prvih dveh? Koliko časa vama vzamejo priprave in ali zato kaj trpijo šolske obveznosti? Najina prva olimpijada je bila pred dvema letoma v Gruziji, prejela sva bronasto priznanje, druga lani na Tajskem, kjer sva bila v krogu srebrnih, letos pa potujeva v Prago in v Bratislavo. Olimpijade se udeležujejo mladi kemiki iz približno osemdesetih držav sveta v starosti do vstopa na univerzo. Celotno tekmovanje traja deset ur. Šestdeset odstotkov tekmovanja predstavlja teoretični del, štirideset odstotkov praktični del, poizkusi in eksperimenti. Prvih deset odstotkov rezultatov pomeni zlato, naslednjih dvajset odstotkov srebro, bronasto priznanje pa prejmeš, če si med tridesetimi odstotki najboljših tekmovalcev. Tak način tekmovanja je zato, da se za kemijo spodbuja čim več mladih, ne samo prvi tri, in ohranja motivacija tudi za naprej. Tekmujeva posamično, vsak zase, pripravljava se skupaj, kar je prav gotovo prednost, saj o problemih in ugotovitvah lahko skupaj razpravljava in si izmenjujeva znanja in izkušnje. Eden naredi nekaj, drugi odkrije nekaj drugega in potem za oboje veva oba. Zanimivo je tudi, da sva že tretje leto udeleženca olimpijade med štirimi Slovenci, ki se udeležijo olimpijade. Prav gotovo gre tukaj velika zahvala najinemu mentorju, že prej omenjenemu prof. Šušteršiču, in posluhu Gimnazije Škofja Loka, ki nama omogoča, da uporabljava laboratorij, da kdaj pri kakšni uri lahko manjkava in se tisti čas posvetiva eksperimentiranju na področju kemije. Kemija je za naju glavna, a tudi sicer sva bolj navdušena nad naravoslovnimi predmeti, ki so nama bolj logični, ostalo pa se je bilo treba pred testom malo naučiti in je šlo. Je ob kemiji čas še za kaj drugega? Kam naprej po zaključeni gimnaziji? Martin: Sva prijatelja, veliko časa preživiva skupaj in se pogovarjava o temah s področja kemije. Na olimpijado se pripravljava vse leto in rešujeva naloge prejšnjih olimpijad. Seveda imava tudi širši krog prijateljev in počneva še kaj drugega. Vid: Oba sva mepijevca in imava rada kavo. Jaz sem skavt in pojem pri zboru. Martin: Treniram atletiko in Vid je moj glavni podpornik. Vid: Po maturi bova nadaljevala študij na Fakulteti za kemijo, saj naju to področje najbolj zanima. Teja Potočnik 25

26 Zgodovinar z Žirovskega Alojz Demšar, ki prihaja iz Žirov, se ukvarja z zgodovino naših in okoliških krajev. Napisal oziroma sodeloval je pri pisanju knjig Dediščina župnije Šentjošt, Knjiga hiš na Žirovskem in Zvonovi na Žirovskem. Leta 2011 je skupaj z dr. Petro Leben-Seljak prejel priznanje Občine Žiri za avtorstvo Knjige hiš na Žirovskem, ki pomeni velik prispevek k boljšemu poznavanju doslej neznane starejše zgodovine Žirovskega v obdobju Ste raziskovalec številnih področij, ne le tistega, za katerega ste študirali. Zanima me, kako je na vas vplivala družina, kakšen odnos je imela do šole, učenja in dela. Ko sem v otroštvu atu pomagal pri delu na kmetiji, sem se naučil, da se vse da narediti, da je vse rešljivo. Mama se je rodila v družini, kjer sta znanje in izobrazba veliko pomenila. Njen oče je večkrat rekel, da bi vsem svojim otrokom omogočil študij, če bi ga lahko. Pa je vmes prišla vojna in študirala sta lahko le najmlajša strica. Ob razumevajoči mami sem spoznal, da ni nič hudega, če ti kaj ne uspe. V žirovski osnovni šoli sem dobil temeljito znanje. Šola življenja pa je bila pot v šolo in domov. V šolo sem hodil tri četrt ure. Pot domov je bila ena sama svoboda. Priganjal je le prazen želodec, ki me je po dveh ali treh urah vedno pripeljal domov. Doma sem pomagal pri delu. Če sem pa v knjižnici dobil kakšno posebej zanimivo knjigo, sem se kam skril in bral. Domače naloge sem napisal bolj mimogrede, večkrat zjutraj ali pa v šoli. V srednji šoli usnjarski tehnični v Domžalah sem se štiri leta dolgočasil. Po tej šoli nisem imel prav dosti izbire za študij. Vpisal sem se na kemijsko tehnologijo, a sem vedel, da imam bolj slabo podlago. Zato sem se študija lotil skrajno resno. Spomnim se zgroženega sostanovalca iz študentskega naselja, ki mi je rekel:»šele prvi teden je, ti pa že študiraš.«opazili so me tudi na fakulteti in mi po prvem letniku ponudili delo. Do magisterija sem prišel dokaj zgodaj, pri štiriindvajsetih letih. Nato sva se z Marijo poročila. Pot do doktorata se je nekoliko zavlekla. Rodila sta se sinova, selili smo se sem in tja, bil sem leto dni pri vojakih. Ko se je doktoratu začel približevati moj pet let mlajši brat Franci, pa me je spodbudilo, da sem zaključil tudi jaz. Bilo mi je dvaintrideset let, kar za tisti čas ni bilo tako Alojz Demšar pozno. Potem je sledilo še skoraj trideset let izjemno zanimivega kemijskega raziskovanja in dela s študenti, doktorandi in sodelavci na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani ter enoletno raziskovalno delo na univerzi v nemškem Göttingenu. Leta 2015 sem plačo zamenjal za pokojnino, na fakulteto pa še pogosto grem, saj za nekaj narejenih raziskav še nismo napisali objav. V zadnjem času ste napisali že kar nekaj knjig. Knjiga hiš na Žirovskem je bila zelo uspešna, prav tako tudi Zvonovi na Žirovskem, sodelovali ste tudi pri knjigi Dediščina župnije Šentjošt. Kje ste dobili navdih prav za te knjige? Knjigo hiš na Žirovskem je začela pisati dr. Petra Leben-Seljak. Prosil sem jo, če lahko sodelujem. Pri pisanju te knjige sva našla način, kako se za vsako kmetijo v nekdanjem loškem gospostvu lahko napiše zgodovina kmetije od leta 1500 naprej. Zdaj pripravljava podobno knjigo za Gorenjo vas, Poljane in okoliške vasi od Hotovlje preko Lučin, Žirovskega Vrha Sv. Urbana do Malenskega Vrha in Brd. Izid knjige je načrtovan za leto Pred kratkim ste se ukvarjali tudi s Kalani z Visokega. Kaj lahko poveste o tem? Raziskoval sem, od kod izvirajo. Filip Kalan, to je Polikarp Kalan iz Tavčarjeve Visoške kronike, je prišel s Kalanovega grunta iz Bukovice v Selški dolini, njegova žena pa je bila Ana Šubic z Vrbančkovega grunta s Hotavelj. Ta zanimiva podrobnost se je pokazala pri raziskavi, ki jo s Petro pripravljava za Poljane. Prav tako sva ugotovila, od kod so prišli likovniki Šubici v Dovjakov mlin v Hotovlji pri Poljanah. Sodelujete tudi z Muzejskim društvom Žiri. Kakšni so vaši skupni projekti? Pred leti smo v Muzeju Žiri pripravili stalno razstavo Žiri in Žirovci skozi čas. Med vsakoletnimi Dnevi evropske kulturne dediščine smo pripravili predstavitve starodavne Šinkovcove hiše na Ledinici, stare, zdaj podrte župnijske cerkve v Žireh, zvonov žirovskih cerkva in nekdanjih žirovskih šol. Ogledali smo si četrt milijarde let star prehod med permom in triasom v Jarčji Dolini; ogled sta vodila geologa, ki sta odkrila to znamenitost. Lansko leto smo poskusili ugotoviti, koliko je resnice v zgodbah o nekdanjem jezeru v žirovski kotlini. Nekaj mojih prispevkov je izšlo v Žirovskem občasniku, Loških razgledih in v reviji Kronika. Nekaj časa ste že v pokoju. Imate zdaj več časa za stvari, ki jih želite početi, ali pogrešate poučevanje? Tudi v službi sem imel delo, ki sem si ga lahko le želel. Pri delu s študenti na vajah, predavanjih, mentorstvu pri diplomah in doktoratih, v stalnem stiku z mladimi ljudmi nisem opazil, da so se tudi meni nabrala leta. Zdaj zaključujem zadnja mentorstva. Čas je, da moje delo prevzamejo mlajši. V Žiri se vračate dokaj redno. Tukaj lahko uživate v stiku z naravo in imate številne prijatelje. Ali radi prihajate nazaj? Ja, rad prihajam, le vsega dela na kmetiji ne zmorem. Še zdaj nisem pospravil vsega po žledolomu pred štirimi leti. Postali ste tudi dedek. Kaj ste najraje: dedek, oče, profesor, raziskovalec? Vse to in še mož moje žene. Vnukinji imata tri ter štiri leta in pol. Gotovo imate pri vsej tej vaši ustvarjalnosti tudi že načrte za naprej. Kakšne? Zdaj se s Petro največ ukvarjava s knjigo o zgodovini hiš in kmetij v Poljanah, Gorenji vasi in okolici. Pripravljam prispevek za Žirovski občasnik o Žirovcih, ki so se v letih 1918 in 1919 borili, da bi bila Koroška v mejah Slovenije. Imate še kakšno misel za konec? Svoje prihodnosti nisem kaj dosti načrtoval. Pustil sem, da me je življenje samo nosilo, in opazoval, kje bi se bilo vredno ustaviti in si kaj bolj natančno ogledati. Tjaša Jereb Popravek V aprilski številki Loškega utripa nam je ponagajal pisarski škrat. Tako smo v prispevku Izzivi sodobnih družin na strani 30 naredili napako pri zapisu priimka sodelujoče pri okrogli mizi. Namesto pravilnega priimka ge. SUZANE KOCJANČIČ smo zapisali napačno SUZANA ZUPANČIČ. Za neljubo napako se iskreno opravičujemo. 26

27 Pravljica v Galeriji V Galeriji Ivana Groharja, ki stoji približno na sredini Mestnega trga, enkrat na mesec ob koncu tedna v ospredje postavijo pravljice. Loški muzej in Kulturno društvo Grable, društvo za kreativno grabljenje sveta ob finančni pomoči Občine Škofja Loka namreč organizirata cikel mesečnih pripovedovalskih dogodkov. Na prvem dogodku Pravljic v Galeriji je pripovedovala tudi Petra Čičić, sicer pa se bodo dogodki vrstili ob sobotah (30. 6., , , , , ) ob 10. uri. Prvo pripovedovanje pravljic v Galeriji Ivana Groharja se je godilo že pred časom, in sicer v okviru festivala Loka v snegu. Takrat je bil dogodek zelo dobro sprejet, simbioza prostora z besedo in energijo poslušalk ter poslušalcev pa skoraj magična. K sreči je sledilo logično nadaljevanje. Tako je predstavnica Grabel Petra Čičić v aprilu pripravila že prvi dogodek cikla Pravljica v Galeriji. Z njim je bila zelo zadovoljna.»dogodek je super uspel, Galerija Ivana Groharja je res prostor, ki ima pravo atmosfero za pravljične dogodke in za druženje ljubiteljev pravljic, najsi gre za otroke ali odrasle.«maja se je cikel nadaljeval z rezijanskimi pravljicami. Nastopili sta pripovedovalka Polona Prosen in glasbenica Katarina Šetinc, ki sta s pravljicami prepletli tudi rezijanske melodije. Če ste dogodka niste udeležili, ni še vse zamujeno. Pravljični dopoldnevi se bodo še vrstili, in sicer enkrat na mesec vse do konca leta.»junija pripravljamo kamišibaj gledališče, pri katerem gre za edinstveno obliko pripovedovanja zgodb ob slikah. Otroke bomo nagovorili, naj si sami izdelajo svoj kamišibaj. Julija bomo gostovali v Bralnici na vrtu Sokolskega doma, avgusta pa se bomo odpravili na potep med ameriške staroselce, saj bo takrat na to temo na ogled razstava v Galeriji Ivana Groharja,«je napovedala Petra Čičić. Dodala je, da želijo v okviru teh dogodkov vključiti različne pristope k pripovedovanju avtorskih pravljic, ki jih pripovedujejo sami avtorji, in ljudskih skupaj s pesmimi, ugankami, likovnimi delavnicami, lutkami. Občinstvu pa želijo predstaviti tudi širok nabor različnih pripovedovalcev, od bolj uveljavljenih profesionalcev in mladih, ki so jih našli preko projekta Pravljičarija, ki ga izvajajo s Familijo v programu PUM-O in v MDC Blok, do sosedovih babic, ki pripovedujejo svojim vnukom. Pravljice tudi v našem mestu Škofja Loka ima zelo bogato ljudsko izročilo, zato želijo organizatorji s svojimi dogodki prispevati k ohranjanju živosti tega izročila, mnoge pa navdušiti, da ga v različnih oblikah delijo dalje. Pravljica v Galeriji oziroma brezplačno pravljično dopoldne je namenjeno otrokom, pa tudi vsem tistim odraslim, ki nikoli niso čisto zares odrasli in še vedno (četudi na skrivaj) verjamejo v čudežno. Petra Čičić poudarja še, da bi si v prihodnosti želeli narediti kakšen pravljični dogodek samo za odrasle, saj je po krivici preveč prisotno prepričanje, da je pripovedovanje pravljic namenjeno predvsem otroški publiki.»naša velika želja pa je med drugim tudi, da bi vse naše ideje in dogodke, sploh pa bogastvo lokalnega izročila, lahko strnili v večdnevni škofjeloški pravljični festival, ki bi postal tradicionalen.«iz majhnega naj zraste veliko, seveda tudi z vašo pomočjo. Privoščite si skok nazaj v otroštvo, ko so bile pravljice nuja. Da omenjenega dogajanja ne bi zamudili, so v Galeriji Ivana Groharja na voljo letaki, na katerih so napisani datumi dogodkov do konca leta, sicer pa predstavniki društva Grable vse svoje dogodke objavljajo tudi na družbenih omrežjih. Katja Štucin 27

28 »Ti moraš biti vzgled«matej Volčič je bil rojen leta 1939 v Retečah. Svojo mladost je preživel v kmečki družini skupaj s starši in osmimi sorojenci kot najstarejši otrok. Opisal nam je svojo zanimivo življenjsko pot od vojnih dogodkov do mladosti in zrelih let ter opisal družinsko drevo, s katerim se ukvarja po upokojitvi. Otroštvo v izgnanstvu in doma Najzgodnejši spomini sežejo v vojna leta. Oče mu je vedno govoril:»ti moraš biti drugim vzgled.«dobro se spomni, kako je pred začetkom pouka nosil mleko na takrat še makadamsko pot med Škofjo Loko in Jeprco, potem pa nadaljeval pot v šolo.»v naši vasi je stala ena izmed najlepših šol na Gorenjskem, ki pa so jo nekaj dni po izselitvi naše družine v Nemčijo požgali. Dobro se spomnim, kako so vojaki najprej odpeljali mamo, ki je bila po porodu šibkega zdravja, v bolnico na Golnik, potem pa še mene in dva mlajša brata v zbirni center v Goričane. Oče nas je šel iskat, pa so obdržali še njega in najmlajšega bratca, ki je bil še doma v zibelki, ter vse skupaj z vlakom poslali v Nemčijo. Živeli smo na veliki kmetiji v vasi Walchensee, vendar je bil oče ves čas v gozdu, kjer je opravljal dela gozdarja, otroke pa so pazile gospodinje. Pri družini smo bili v glavnem slovenski otroci, tako da se niti nisem kaj dosti naučil nemško. Malo pred koncem vojne smo se vrnili vsi domov v Reteče, kjer nas je pričakala mama. Hiša je bila izropana, hlev prazen in počasi so se starši postavljali na noge in si uredili življenje. Spomnim se, da smo na kmetiji imeli velik vrt, na katerem smo se otroci dobivali vsako nedeljo, se igrali in uganjali tudi kakšne traparije. Žoge nismo imeli, včasih nam jo je posodil šolski učitelj, da smo lahko igrali nogomet. Oče mi je vedno govoril, da me bo dal v uk in po osnovni šoli sem res odšel v delavnico Skip v Ljubljano, kjer sem se izučil za kovinarja. Leta 1957 sem opravil poklicni izpit, kasneje pa končal štiriletno strojno srednjo šolo. Včasih sem šel v Ljubljano kar s kolesom, največkrat pa z vlakom. Kot mlad fant sem rad sodeloval kot telovadec v športnem društvu v Šentvidu, pel pri pevskem zboru in igral v gledališki skupini. To je bilo glavno druženje fantov in deklet. Matej Volčič v svoji knjižnici Včasih smo v plesni šoli v Ljubljani tudi malo zaplesali. To so bili naši prosti trenutki in kakršni koli so že bili, je bila mladost lepa.«po kubanske cigare v Moskvo Ženo sem spoznal ob Zbiljskem jezeru. Veliko sva se sprehajala okoli jezera in kolesarila po okolici. Ko sem kupil motor, sva potovala po Sloveniji in tudi po tujini. Motor Prima, kravata in špičaki, pa smo šli. Kmalu so se nama pridružili prijatelji in skupaj smo se imeli prav fino. Po dveh letih sva se poročila in nadaljevala z najinimi nedeljskimi izleti z motorjem vse do rojstva hčerke Mateje, ki se ji je po petih letih pridružil še sin. Lotila sva se gradnje hiše, hodila v službo in kaj veliko si nisva privoščila. Želja, da bi kam šla, je bila vedno prisotna, le možnosti ni bilo prav veliko. Mogoče malo več potem, ko sem opravljal še popoldansko obrt in je bilo več zaslužka. Najbolj mi je v spominu ostala Moskva konec sedemdesetih let. Deset dni sva potovala po Rusiji in spomnim se kubanskih cigar, ki smo jih lahko kupili samo tujci v posebnih trgovinah barioškah. Videli smo veliko lepega, obiskali muzeje in znamenitosti. Po razpadu Jugoslavije sem obrt opustil in se konec leta 1996 upokojil. Družinsko drevo Po upokojitvi sem se posvetil zgodovini in raziskovanju družinske preteklosti. Rad berem in knjig imam za manjšo knjižnico. Idejo za družinsko drevo sem dobil, ko sem očeta spraševal, od kod izhaja naša družina. Velikokrat mi je razlagal, da je njegov stari oče prišel z Godešiča, ni pa vedel, od kod je prišel njegov prednik na Godešič. To je bil povod za raziskovanje, s katerim se ukvarjam že več kot dvajset let. Začel sem pri znanih prednikih in potem iskal po zapiskih v ljubljanskem arhivu, pregledal stare zapiske in se naučil tudi nekaj stare pisave gotice. Prvih dvesto let še kar gre, potem pa se zapisi izgubijo in imel sem srečo, da sem skozi ohranjene zapise prišel tako daleč. Najstarejšega prednika sem našel v letu Drevo ima okoli tri tisoč imen in priimkov ter vsaka nova najdba te žene dalje, da brskaš in raziskuješ. Sprva sem brskal po pisnih dokumentih, potem sem pa se moral pa naučiti tudi uporabe računalnika, saj v zadnjem času vse več matičnih knjig prehaja v elektronsko obliko. Kot zanimivost lahko povem, da so v našem drevesu znana imena s področja glasbe in umetnosti. Tako sem odkril tudi povezavo s kuharskim mojstrom Binetom Volčičem. Raziskovanje preteklosti me včasih zaposli za ves dan. Vmes kdaj za sprostitev med brskanjem po arhivih izdelam kak kipec svetega Florjana, iz lesa sem si izrezljal tudi jaslice in še kdaj se z ženo kam zapeljeva z avtom na izlet. Teja Potočnik Zmagovalno podjetje iz Srednje šole za lesarstvo Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je potekalo že peto državno tekmovanje dijaških podjetij. Šolski center Škofja Loka so zelo uspešno predstavili dijaki Srednje šole za lesarstvo s štirimi dijaškimi podjetji (Teglc, Cagar, Lesij in OPS) in dijaki Srednje šole za strojništvo z enim dijaškim podjetjem (ibag). Nesporni zmagovalci so fantje iz dijaškega podjetja Teglc, ki je zmagalo v kar v štirih od sedmih kategorij (najbolj inovativen izdelek, najbolj prodajan izdelek, najboljša stojnica in podjetje po izboru mentorjev), poleg tega pa je bila ekipa izbrana za podjetje leta. Dijaški podjetje Lesij je prejelo tretjo nagrado za najbolj izviren slovenski izdelek, podjetje Cagar pa tretjo nagrado za stojnico. Podjetje Teglc je poleg zmag doseglo tretje mesto v kategoriji najboljše poročilo. Tadej Debelak pa je dobil priznanje za uspešno petletno mentorstvo v projektu Moje podjetje. Dijaki iz podjetja Teglc bodo predstavljali Slovenijo na evropskem tekmovanju dijaških podjetij, ki bo julija potekalo v Beogradu. Šolski center Škofja Loka je v tem šolskem letu sodeloval tudi na številnih odmevnih razstavah. Na razstavi Čar lesa 2018 je bil dijak David Košnik nagrajen kot najboljši mladi razstavljavec. Damjan Likar 28

29 56. Čipkarski dnevi v Železnikih V Železnikih se bodo letos od 27. junija do 1. julija odvijali že tradicionalni, 56. Čipkarski dnevi, s katerimi člani Turističnega društva Železniki želijo predstaviti dediščino Selške doline. Občina Železniki je bila že drugič zapored uspešna na razpisu evropskega programa Evropa za državljane s projektom Citizens4Europe in tako pridobila dodatnih 25 tisoč evrov evropskih sredstev za izvedbo pestrega kulturnega in etnološkega programa. Čipkarski dnevi bodo tako letos programsko še bogatejši in privlačnejši za obiskovalce. V sredo, 27. junija, se bodo klekljarice odpravile na strokovno ekskurzijo v Štanjel. Zvečer istega dne bo ob 19. uri v organizaciji Javnega zavoda Ratitovec in Muzeja Železniki organiziran muzejski večer, na katerem bodo predavatelji iz Gornjesavskega muzeja Jesenice predstavili strokovno temo Jeseničani, od kod in kam? 28. junija bo v organizaciji Turističnega društva Železniki potekalo slovesno odprtje 56. Čipkarskih dni, na katerem bo predaval etnolog prof. dr. Janez Bogataj, velik poznavalec in zagovornik slovenske dediščine. V petek, 29. junija, bo ob občinskem prazniku slavnostna akademija, v program projekta pa sta vključena tudi Čipkarska šola Železniki in Mladinski center Železniki.»Letošnji evropski projekt nosi naslov Evropske migracije: naša skupna preteklost za boljši razvoj v prihodnosti. V sklopu projekta bodo poleg vsebin, povezanih z bogato klekljarsko tradicijo, vključena strokovna predavanja, ki se bodo navezovala na analizo srednjeveškega kolonizacijskega delovanja nekdanjih freisinških posesti z namenom razumevanja ekonomskih migracij pred drugo svetovno vojno in migracij po Balkanski poti v današnjem času. Dediščino naše preteklosti bomo povezali z letošnjim evropskim letom kulturne dediščine,«je dodala mag. Andreja Ravnihar Megušar, vodja projekta. Mag. Andreja Ravnihar Megušar, vodja evropskega projekta Citizens4Europe V soboto, 30. junija, bo v dopoldanskih urah Boncljeva hiša gostila mednarodno konferenco s temo Dediščina preteklosti je naša skupna prihodnost. V teh dneh bodo gostovale tudi mednarodne delegacije, zato se nam zdi pomembno, da bodo lahko prepoznale naše najpomembnejše turistične in kulturne projekte. V soboto popoldne bo trg pred plavžem namenjen najmlajšim, saj bo potekal že tradicionalni Živžav s čarodejem Tonijem. Ob zori bodo dekleta in fantje iz Železnikov v starem mestnem delu uprizorili ljudski običaj pobiranja kranceljnov, za zabavo v poznih urah pa bo poskrbela priljubljena slovenska pevka Tanja Žagar. Nedelja bo osrednji praznik čipke, ki se bo začel z mašo za klekljarice ob 10. uri. Od 11. ure dalje bodo na različnih lokacijah v starem delu mesta klekljarice ob punklju prikazovale izdelovanje čipke. Nedeljsko popoldne bo od 14. ure dalje postreglo s predstavitvami folklornih skupin, pri plavžu pa si bodo obiskovalci lahko skovali žebelj. Sledilo bo vseslovensko tekmovanje otrok in odraslih v klekljanju pred plavžem s podelitvijo priznanj in nagrad najboljšim. Petdnevno dogajanje se bo zaključilo z glasbo ansambla Raubarji. U. O. 29

30 Teden vseživljenjskega učenja Velikokrat, še posebej kadar se zgodi kakšna neprijetnost, se tolažimo, da se človek uči vse življenje. Maja smo se imeli priložnost učiti prav vsi, saj so različni izvajalci pripravljali različne brezplačne prireditve za udeležence vseh starostnih obdobji v Škofji Loki, Gorenji vasi, Železnikih in Žireh. Izvajalce je koordinirala Nina Triller Albreht iz Ljudske univerze Škofja Loka. Namen Tedna vseživljenjskega učenja je bil, da se najširši javnosti pokaže, kakšne priložnosti za učenje obstajajo. Te so lahko tako pri osebnemu razvoju kot življenju v skupnosti, predvsem pa se moramo zavedati, da je treba znanja posodabljati in jih pridobivati tudi glede na nove poklice na trgu dela. Pomembno je, da se lahko učimo vsak dan in da je neformalno pridobljeno znanje ravno tako pomembno kakor formalno. Učenje naj poteka v vseh življenjskih obdobjih in naj bo namenjeno vsem ljudem v vseh okoliščinah in vlogah. Učenje je pot h kakovostnemu življenju, saj se ob učenju razvijamo ne le intelektualno, temveč tudi osebnostno, čustveno in duhovno. Na letošnjem dogodku je na območju vseh štirih škofjeloških občin sodelovalo enaintrideset izvajalcev, ki Country ples članic Društva za tretje življenjsko obdobje (Foto: Mark Arsovski) so skupaj organizirali dvainosemdeset prireditev od predavanj, delavnic in razstav do vadbe. V soboto, 19. maja, se je na Mestnem trgu v sklopu Tedna vseživljenjskega učenja na do- godku, imenovanem Tržnica znanja, predstavilo petnajst šol, društev, zavodov in podjetij, ki so na informativnih in svetovalnih stojnicah predstavili svojo dejavnost. Organizirane so bile tudi otroške ustvarjalne delavnice. Tako so otroci na stojnici Dnevnega centra otrok in mladostnikov iz Škofje Loke izdelovali pikapolonice iz papirja, na stojnici Zavoda Odprto srce so poslušali pravljice in na stojnici Ljudske univerze Škofja Loka izdelali figurico iz nogavice. Na Tržnici znanja so se predstavile tudi klekljarice in na delavnici klekljanja učile mimoidoče klekljati; gobarji so pripravili razstavo in predstavili različne vrste gob ter odgovarjali na vprašanja o letošnji beri in posebnostih predstavljenih vrst gob; jamarji so pokazali, kaj vse je potrebno za odhod v jamo, kako se naredijo različni vozli in na kaj je pred odhodom v jamo treba paziti. Potekala sta predstavitev zvočne masaže s tibetanskimi skledami in karierno svetovanje. Prikazana je bila izdelava rokodelskih izdelkov, izdelkov iz gline in ročnih spretnosti. Na zelo obiskani stojnici za tretje življenjsko obdobje nam je predsednica društva Borjana Koželj povedala, da že potekajo vpisi v zanimive jesenske programe izobraževanja na jezikovnem in računalniškem področju. Njihove članice so poskrbele za popestritev dogodka tako, da so zaplesale country ples in zaigrale na orglice, pridružil pa se jim je tudi saksofonist Primož Lah. Ljubitelji štirinožnih prijateljev pa so si lahko ogledali predstavo dresiranih psov iz Kinološkega društva Ovčar. Teja Potočnik 30

31 Rekordna bera škofjeloških gimnazijcev na letošnjih olimpijadah znanj Dijaki Gimnazije Škofja Loka so tudi letos na državnih tekmovanjih iz logike, fizike, kemije, biologije in geografije dosegli odlične rezultate na državnih tekmovanjih, kar pa jim je odprlo možnost nastopov na izbirnih tekmovanjih za uvrstitev v olimpijske ekipe. Kar sedem dijakov Gimnazije Škofja Loka, to je največ doslej, je uspešno prišlo skozi zahtevna sita izbirnih tekmovanj in so se tako uspeli uvrstiti v državne ekipe, ki bodo Slovenijo zastopale na olimpijadah iz znanja. Klemen Bogataj, dijak 3. a, je postal državni prvak iz fizike in se preko izbirnega tekmovanja uvrstil na eno najprestižnejših mednarodnih tekmovanj iz znanja 49. mednarodno fizikalno olimpijado (IPhO 2018) ki bo v Lizboni od 21, do 29. julija. Poleg tega je nastopil tudi na 2. evropski olimpijadi iz fizike v bližini Moskve. Klemenov mentor je bil Aljoša Erman, prof. V predizboru za 50. mednarodno kemijsko olimpijado (IChO 2018) ki bo julija na Češkem in Slovaškem, sta bila izmed 150 prijavljenih kandidatov najboljša dijaka naše šole, in sicer je zmagal Vid Kermelj, 4. a, s 100 % dosežkom, drugi najboljši pa je bil Martin Rihtaršič, dijak 4. c. Vid in Martin sta tako že tretjič zaporedoma postala člana slovenske olimpijske reprezentance. Njun mentor je Janez Šušteršič, prof. Po izbirnih testih iz logike in lingvistike se je Sebastjan Kordiš, dijak 2. a, uspel uvrstiti v ekipo Slovenije, ki bo od 26. do 30. julija 2018 nastopila na 16. mednarodni lingvistični olimpijadi (IOL 2018) v Pragi. Mentorji: Manca Čadež, prof., Aleksander Rajhard in Vid Megušar. Na Biotehniški fakulteti je potekalo izbirno tekmovanje za udeležbo na mednarodni biološki olimpijadi (IBO 2018). V ožji izbor so je uvrstilo 8 najboljših dijakov na državnem tekmovanju. Med njimi so bili tudi trije iz Gimnazije Škofja Loka: Bor Krajnik, 3. a, Tina Logonder, 4. a in Miha Švarc iz 4. a. Bor Krajnik je na izboru dosegel 1. mesto, Tina Logonder 2. mesto, Miha Švarc pa 5. mesto. Bor in Tina sta se uvrstila v ekipo štirih najboljših dijakov, ki bodo od julija nastopili na biološki olimpijadi v Teheranu v Iranu. Mentorica Mojca Mravlja, prof. Miha Švarc, iz 4. a, ki je s 5. mestom na izbirnem biološkem tekmovanju za las zgrešil uvrstitev na biološko olimpijado pa je imel več sreče pri izboru za geografsko olimpijado. Na državnem tekmovanju iz geografije je pokazal odlično znanje in se z dobro uvrstitvijo uspel uvrstiti v ekipo, ki bo nastopila na geografski olimpijadi JV Evrope (BIGEO 2018), ki bo od 22. do 29. junija v romunskem mestu IaŞi. Mentorica Jožica Grohar, prof. Vsem udeležencem in njihovim mentorjem čestitamo za uvrstitve v državne ekipe najboljših fizikov, kemikov, biologov, lingvistov in geografov in držimo pesti za čim boljši olimpijski uspeh. Ana Prevc Megušar, prof. 31

32 Loška saksofonistka raziskala mnogoženstvo v Gani Osemindvajsetletna Katja Cof iz Dorfarjev je v lokalnem okolju predvsem poznana kot dolgoletna igralka saksofona pri Pihalnem orkestru Škofja Loka. Ena od njenih strasti pa je tudi Afrika. Rezultat njenega večletnega raziskovanja črne celine je magistrska naloga o mnogoženstvu v Gani. S to zanimivo raziskavo je postala magistrica etnologije in kulturne antropologije ter se januarja letos samozaposlila. Zakaj te je začelo zanimati mnogoženstvo v Gani? Mnogoženstvo (poliginija oz. splošno poligamija) me je začelo zanimati, ko so mi o tem na potovanjih po Ugandi, pa kasneje v Senegalu in Gambiji razlagali domačini. Kot radovedna študentka antropologije sem rada poizvedovala o tamkajšnjih običajih in z veseljem prisluhnila pripovedim. Pojav, ki se mi je zdel tako oddaljen, je bil kar naenkrat tam, kjer sem se gibala, in gnala me je želja po tem, da o njem izvem več. Tako sem že med pisanjem svoje diplomske naloge o prostovoljskem turizmu na primeru Ugande razmišljala o svoji magistrski nalogi na temo poligamije. Gana je prišla precej spontano. Nekako me je bolj pritegnila zahodna kot vzhodna Afrika, zato sem želela iti v eno izmed zahodnoafriških držav (kjer je sicer mnogoženstvo tudi bolj razširjeno). Ker je moje znanje francoščine bolj slabo, sem bila omejena na tistih nekaj angleško govorečih držav. Po posvetovanju s profesorjem z nemške univerze v Bayreuthu, kjer sem bila na izmenjavi, sem se odločila, da grem etnografsko raziskavo delat v Gano. Kako je potekalo delo za tvojo Poglavar vasi in Tunteya (Katjino lokalno ime) magistrsko nalogo? Zgoraj omenjena nemška univerza je ena izmed najbolj znanih univerz za afrikanistiko v Evropi in v tamkajšnji knjižnici sem dobila goro koristne literature. Sledilo je prebiranje, priprava dispozicije in okvirnih vprašanj za intervjuje. Etnografsko terensko delo namreč sestoji iz dveh glavnih metod: opazovanja z udeležbo in intervjujev. Na teren sem odšla septembra 2016 za pet mesecev. Preko ganskega znanca iz Bayreutha sem prišla do poligamnih družin na severu Gane, pri katerih sem živela celoten čas svojega obiska. Mož iz prve družine ima dve ženi in sedem otrok, mož iz druge družine štiri žene in enaintrideset otrok, iz tretje tri žene in deset otrok, ter mož iz četrte družine dve ženi in devet otrok. Začetki terenskega dela še zdaleč niso bili lahki. Sporazumevanje je bilo oteženo, saj po vaseh večina ljudi (sploh žensk) ne govori angleško, zato jim je bilo tudi težko razumeti, zakaj sem sploh tam in zakaj toliko sprašujem (smeh). Težko se je bilo tudi privaditi na visoke temperature, ki se v sušnem obdobju povzpnejo do štirideset stopinj Celzija. Vmes sem še zbolela za trebušnim tifusom, ki sem ga na srečo relativno hitro prebolela. Največji problem pa je bil najverjetneje to, da se moji sogovorniki niso in niso odprli, ko sem jih spraševala o poligamiji. Tako sem bila po določenem času primorana delno spremeniti metodo dela, in sicer tako, da sem pri družinah 'zgolj' živela, jih opazovala in pisala terenski dnevnik, intervjuje pa sem opravljala z ljudmi v drugih vaseh, ki me niso poznali. Ti so bolj sproščeno govorili o svojem osebnem življenju in summa summarum sem dobila veliko več odgovorov ter bolj realno predstavo o celotni zadevi. Vsega skupaj sem živela pri štirih družinah v različnih vaseh ter opravila čez trideset intervjujev in pogovorov z moškimi, ženskami in otroki. Domov sem se vrnila februarja leta 2017 in po nekajmesečnem premoru in ponovni prilagoditvi na domače okolje začela pisati nalogo, ki sem jo zagovarjala novembra istega leta. Do kakšnih ugotovitev si prišla? Poligamija je na severu Gane družbeno sprejemljiva in precej razširjena praksa. Čeprav je prisotna predvsem med muslimani, ne obstaja zgolj zaradi religijske pravice ali dolžnosti, prav tako pa tudi ne zgolj zaradi tradicijskega pomena. Veliko vlogo namreč Riževa polja s karitejevimi drevesi v času deževne dobe Vsakdanja dinamika dvorišča poligamne družine 32

33 igrajo tudi osebni razlogi moških, ki so povezani predvsem z lastnim ugodjem in udobjem, s kontribucijo k ekonomiji ter ne nazadnje zaradi višjega družbenega statusa, ki ga moški v svoji skupnosti pridobi z večjim številom žena in otrok. Sogovorniki so velikokrat uporabili islam in tudi tradicijo kot utemeljitev za prakticiranje poligamije. Precej sem se osredotočala tudi na odnose med soženami in prišla do ugotovitve, da so lahko odnosi med njimi, prav tako kot v odnosu mož-žena, prijateljski, konfliktni ali preplet obojega, v veliki meri pa so odvisni od avtoritete moškega nad ženami in otroki. Koristi, ki jih imajo v takšnih zakonih predvsem moški, so v določenih vidikih deležne tudi ženske. Sožene so v veliki večini zaveznice in skupaj opravljajo hišna opravila, skupaj hodijo na tržnico, skupaj vzgajajo otroke itd. Prej kot sovražnice so prijateljice, vseeno pa je prisotno ljubosumje (ki ga ne pokažejo) in pa predvsem tekmovalnost, s katero želijo pridobiti pozornost moža. Večina moških je sicer dejala, da vse žene ljubi enako, a nekateri so priznali, da to ni možno ena bo vedno njihova najljubša, vendar dober mož tega nikoli ne bo izrazil. Ali tudi ganski kristjani prakticirajo mnogoženstvo? Tudi, a med njimi to ni tako pogosto kot med muslimani. Kristjani imajo navadno eno ali dve ženi in ne več (muslimani jih imajo načeloma do štiri, izjemoma tudi več, predvsem če prihajajo iz poglavarskih družin). To lahko razloži dvom, ali je poligamija stvar islama. Seveda je, a je treba vedeti, da je (vsaj) v Afriki obstajala že davno pred islamizacijo. Mnogoženstvo je torej tradicijska praksa, ki se je po prihodu islama še bolj utrdila in delno prilagodila religiji. Ker dandanes med kristjani mnogoženstvo tudi v Gani ni najbolje družbeno sprejeto, je ta praksa precej bolj redka med kristjani kot med muslimani. Izdelovanje karitejevega masla v naši zadrugi Kakšno je tvoje osebno mnenje o mnogoženstvu? Mnogoženstvo ima tako prednosti kot slabosti. Neenaki odnosi med spoloma, neodgovornost moških do žena in otrok ter lastne koristi, ki prevladajo pri odločitvah moških za poligamijo, so tisti dejavniki, ki vzbujajo problematične vidike poligamije. Vendar je pri tem zelo pomembno, da se upoštevata družbeno-kulturni kontekst in okolje, v katerem je poligamija prakticirana. Pred odhodom v Gano sem bila, priznam, tudi sama malo fascinirana nad dejstvom, da se tam mnogoženstvo še vedno prakticira v relativno veliki meri, med samim terenskim delom pa me je presenetil predvsem način, kako se ga prakticira. In ravno tu je problem v načinu, kako je prakticiran, in ne sam pojav kot tak. Tako da imam bolj kot o mnogoženstvu slabo mnenje o odnosu nekaterih moških do žensk. Kako si danes povezana z Afriko? Trenutno sem povezana predvsem z Gano in se približno dvakrat na leto za nekaj tednov vračam tja. Vmes sem sicer obiskala tudi ganske sosede Togo, Burkino Faso in Benin, v prihodnosti pa bi si želela obiskati še nekatere druge (predvsem zahodnoafriške) države. Eno od poslovnih priložnosti sem že realizirala, in sicer svojo lastno modno blagovno znamko AfriKatja, tista druga, glavna, pa je tik pred tem, da zaživi: v eni izmed vasi, v kateri sem bivala v času raziskave, namreč ustanavljamo zadrugo pridelovalk karitejevega masla pod blagovno znamko Tunteya (moje lokalno ime), ki ga uvažamo v Slovenijo. Gre za visoko kakovostno, seveda popolnoma naravno maslo, ki se uporablja kot univerzalno mazilo za nego kožo. Pridobivanje masla je izključno žensko delo. Pridobivajo ga iz sredice oreščkov, ki rastejo na karitejevih drevesih v tem sušnem predelu Gane, postopek izdelave pa je dolg in fizično zahteven. Ideja za prodajo karitejevega masla je prišla spontano s strani žensk. Med prvim obiskom Gane sem namreč za namene študija snemala krajši etnografski film o postopku pridobivanja karitejevega masla in med samim snemanjem so ženske začele dajati pobudo za sodelovanje. To je bilo pred več kot dvema letoma, danes pa smo precej bližje realizaciji. Pri vsem tem se mi zdi pomembno, da ženske, ki jih osebno poznam, organiziram v zadrugo ter jim sčasoma ponudim boljše delovne pogoje in redno zaposlitev, kar bi, močno upam in verjamem, vodilo tudi v njihovo (delno) ekonomsko neodvisnost. Kaj vse zanimivega si še doživela v Gani? Recimo, kako pomembno je, da uporabljaš desno roko, ko ješ, pišeš, daješ in jemlješ stvari, denar itd. Leva roka je rezervirana za opravljanje potrebe. Ne zgolj med muslimani na severu, tudi med kristjani na jugu. Nekoga lahko zelo užališ, če uporabiš levo roko. Ne znam povedati, kako užaljena je bila uslužbenka na burkinski ambasadi v Akri (glavno mesto Gane), ko sem ji dala potni list z levo roko. To je bilo prvi teden, potem sem se hitro naučila. Zdaj vsakič, ko se vrnem iz Gane, še nekaj tednov v trgovini vrečko iz desne roke prestavim v levo, da lahko prodajalki dam denar z desno (smeh). Zanimivo mi je tudi to, kako močno je izrazito spoštovanje do starejših ali družbeno pomembnih ljudi. Domačini so mi nadeli lokalno ime Tunteya, vendar me ne kličejo zgolj Tunteya, ampak madam Tunteya ali sister Tunteya, saj oboje predstavlja znak spoštovanja. Starejšim ljudem se ob srečanju rahlo prikloniš ali celo počepneš pred njimi, odvisno od situacije in njegovega statusa v družbi. Tudi sama sem morala vsak dan, ko sem srečala gospodarja družine, pri kateri sem živela, počepniti pred njim, nato sva si izmenjala nekaj pozdravov v njihovem jeziku, zatem sem šele lahko vstala. Pozdrav ni le znak vljudnosti, temveč tudi spoštovanja. Eden od pretresljivih pojavov s severa Gane, ki je pred kratkim zaokrožil po internetu (posnet je bil krajši film), je nedvomno kayoyo to so deklice, ki se iz takšnih in drugačnih razlogov prenehajo šolati in že pri desetih (ali še manj) letih odidejo na jug Gane v večja mesta, kjer opravljajo delo nosačev. Na glavi nosijo tovor, težek tudi od petdeset do sto kilogramov, plačane pa niso nič ali toliko, da si kupijo skromen obrok za sproti, tam pa živijo v nemogočih razmerah. Tudi ena izmed najstnic iz družine, pri kateri sem bivala, je ob mojem drugem obisku Gane odšla opravljat delo nosačice. Pojav kayoyo deklet se mi zdi nekaj, čemur bi se morale lokalne in mednarodne nevladne organizacije, ki jih je na severu Gane precej, posebej posvetiti. Gana je precej priljubljena med Slovenci. Zakaj? Upala bi si staviti, da je k priljubljenosti pripomogla Škofjeločanka Barbara Bizovičar. Večina Slovencev, ki obišče Gano, obišče tudi Barbarino vasico ob obali ali pa obišče Gano prav zaradi Barbare. V osrednji Gani imata hišo za goste ob jezeru še dva druga Slovenca. Pri nobenem od omenjenih še nisem bila, verjetno sem redka ali edina Slovenka, ki v Gani ne obišče Slovencev (smeh). Ker Afrika, predvsem zahodna, sploh zadnjih nekaj let velja za nevarno območje (vsaj tako nam prikazujejo mediji, realnost je kajpak drugačna), se mnogi ne odločijo oditi tja na potovanje. Če pa ti Slovenec, ki po možnosti živi tam, reče, da je Gana povsem varna država, potem mu verjameš na besedo in se verjetno prej odločiš zanjo. Damjan Likar 33

34 Miha in Dane sta državna prvaka V soboto, 12. maja, je na Fakulteti za naravoslovje in matematiko v Mariboru potekalo državno tekmovanje v konstruktorstvu in tehnologijah obdelave. Mladi tekmovalci so si vstopnico za državno tekmovanje pridobili na sedmih regijskih tekmovanjih 6. aprila. Regijskih tekmovanj se je udeležilo 992 tekmovalcev iz 120 slovenskih šol in vrtcev. Na državnem tekmovanju v Mariboru je sodelovalo 147 učencev od vrtca do zadnjega razreda osnovne šole. Pomerili so se v trinajstih različnih kategorijah. V kategoriji T2 izdelava izdelka iz lesa z uporabo električnega orodja sta tekmovala tudi devetošolca Dane Jemc in Miha Kušar iz Osnovne šole Cvetka Golarja. S svojim izdelkom stenskim držalom za papirnate brisače sta dosegla največ točk, osvojila zlato priznanje in postala državna prvaka. Mlada mojstra že od malih nog ustvarjata z lesom. Posebej Miha, saj imajo doma les in žago. Kot se spomni, je že v prvem, drugem razredu rad pomagal očetu.»vedno sem obdelal vse odpadke, rad sem žagal in oblikoval kaj novega iz ostankov lesa«. Tudi Dane je v domači kleti začel z žaganjem in naredil ptičjo hišico.»z Mihom sva se spoznala v šestem razredu in obema je bilo ustvarjanje z lesom všeč,«je za začetek povedal Dane. Kako poteka tekmovanje? Dane: Ko začne teči tekmovalni čas, ti povedo, kaj bo treba narediti, za kar imaš uro in pol časa. Prvih petnajst minut sva porabila za izdelavo načrta, ki mora biti narisan po pravilih tehničnega risanja, lahko tudi kot skica, vendar z vsemi merami in v pravem razmerju. Potem pa v delavnico. Posebnost mariborske delavnice je bila ta, da je bila na prostem. Neugodno je bilo predvsem to, da sva delala na soncu in je bilo kar vroče. Na tekmovanje moraš prinesti s seboj vso zaščitno opremo za varno delo, saj se Miha in Dane ter njun zmagovalni izdelek (Foto: Andrej Novljan) ocenjuje tudi to, in posebej pri žaganju in brušenju ne smejo manjkati zaščitna očala. Potem na prizorišču dobiš material les in orodje za obdelavo in začneš. Bilo je kar napeto. Že lani, ko smo izdelovali ptičjo hišico, sva bila zmagovalca, zato je bila letos, ko sva branila naslov državnih prvakov, tekma še bolj napeta. Če nama ne bi uspelo zmagati, bi bila gotovo malo razočarana. Na koncu ocenjujejo pripravo delovnega mesta in sredstev za varno delo, upoštevanje pravil varnega dela, urejenost delovnega mesta, pravilnost izbire ustreznega orodja in strojev ter njihovo pravilno uporabo, kvaliteto obdelave in usklajenost izdelka z načrtom ter estetski videz. Najin izdelek je bil preprost in odlično izdelan, zmagala sva predvsem zaradi končne ročne obdelave. Ko sva odhajala domov, kar niso mogli verjeti, da sva izdelek tako dobro zbrusila in obdelala. Kako sta se lotila dela? Kot sva rekla, je najprej treba narediti načrt. Sam sem boljši v risanju in pridobivanju ideje, Miha pa je praktičen tip z veliko izkušnjami in moje ideje udejanja. Zato mi pri načrtu svetuje, kaj bo lažje izvedljivo, kje sva dobra in kako bova uspela vse izdelati v določenem času. Miha ve, kaj se da in kaj se ne da. Skratka, super se dopolnjujeva, med izdelavo si pomagava in vsak ve, kaj mora narediti in kako. Izdelek mora biti preprost, saj sicer zapraviš preveč časa za detajle in lahko se zgodi, da izdelka niti ne dokončaš pred iztekom časa. In nagrada? Miha: Lani sva se za nagrado lahko udeležila tabora, ki ga organizira Zveza za tehnično kulturo Slovenije. Izbrala sva si tabor v Križevcih pri Ljutomeru in bilo je super. Če bo letos spet tako, bova izbrala kar isti tabor in se ga udeležila med poletnimi počitnicami. Jeseni pa greva naprej v srednjo šolo. Dane gre v evropski oddelek na Gimnazijo Škofja Loka, jaz pa bom nadaljeval šolanje na lesarski šoli. Tekmovanj najbrž ne bo več, skupne urice z obdelavo lesa v naši delavnici pa bodo prav gotovo še ostale. Teja Potočnik 34

35 Vesele nogice Tek je poleg hoje in pohodništva prav gotovo eden od množičnih športov, s katerimi se ukvarja vse več športnih navdušencev. Na ulicah, po poljskih poteh in v gozdovih srečujemo tekače vseh generacij. Tokrat smo se ustavili pri mlajših, učencih in nekdanjih učencih Osnovne šole Jela Janežiča, ki so v teku našli svoje veselje in se priključili projektu Vesele nogice. Osnovnošolska skupina Veselih nogic na skupinski sliki skupaj s trenerji in pobudnico Jožico Vavpotič Srakar (Foto: Uroš Srakar) S projektom so na OŠ Jela Janežiča začeli v letu 2014, in sicer na pobudo in v organizaciji ge. Jožice Vavpotič Srakar iz Rotary kluba Škofja Loka. Omenjeni klub je tudi glavni pokrovitelj, učitelji iz OŠ Jela Janežiča pa so vedno pripravljeni pomagati in sodelovati. Leta 2014 se je dvanajst učencev prvič udeležilo Teka štirih mostov in zdaj s tem nadaljujejo. V letošnjem letu se je prijavilo toliko otrok in mladostnikov, da so se razdelili v dve skupini. Čeprav je projekt Vesele nogice športne narave, je njegov osnovni namen vključevanje otrok in mladostnikov s posebnim potrebami v družbo. Športni dosežki in vložen trud vplivajo na samopodobo učencev, da so bolj ponosni nase in bolj samozavestni. Treningi jim ob športnih dosežkih omogočajo tudi druženje, ki ga imajo vse premalo, saj prihajajo iz šestih različnih občin in so doma tudi iz bolj oddaljenih zaselkov, kjer pogrešajo družbo. Tekaška disciplina in treningi jih navajajo na večjo vztrajnost, s čimer lažje premagujejo vsakdanje ovire. Skupni treningi so dodana vrednost, med vsemi se spletejo pristne vezi, te pa prerastejo v trajnejše navdušenje, tako da tečejo tudi, ko zapustijo osnovnošolke klopi. Mlajša skupina (učenci od šestega do devetega razreda) vadijo v okviru šole dvakrat na teden, in sicer ob ponedeljkih in sredah. Pisana druščina fantov in deklet tekmuje med seboj in preizkuša svoje tekaške zmogljivosti. Ob tem se zabavajo, včasih razigrano ponagajajo, ko je potrebna disciplina, pa pridno sledijo trenerjem in učiteljem Andražu, Ireni in Nataši, ki tudi tečejo. Starejši pet fantov, prijateljev in nekdanjih sošolcev, se je pridružilo sekciji tekaške skupine Športnega društva Partizan in z vsemi ostalimi redno vadijo ob ponedeljkih in četrtkih zvečer. Glede na mladostniško vnemo in energijo predstavljajo spodbudo tudi ostalim tekačem in vse vaje in kilometre, ki jih zahtevata vaditeljici, z lahkoto opravijo. Samo, Klemen, Alex, Matej in Jernej so bil na tekaških tekmovanjih že večkrat, nekateri že šestič na Teku štirih mostov. Večinoma so že lani tekli na deset kilometrov, nekaterim pa bo ta izziv ostal za letos ali prihodnje leto. Tek jim predstavlja sprostitev. Nekateri se ukvarjajo še z drugimi športi: Klemen z namiznim tenisom, Alex z motokrosom in Samo s plavanjem, tako da jim tek predstavlja dopolnitev k rednim treningom.»malo se je treba potruditi in gre«so si bili enotni Samo, Klemen, Alex, Matej in Jernej. Ravnateljica OŠ Jela Janežiča Marjeta Šmid je o projektu povedala:»veseli smo, da se z organizacijsko in finančno podporo Rotary kluba Škofja Loka tudi naši učenci lahko udeležujejo tega pomembnega dogodka v domačem okolju in to kar na večernem teku! Odziv učencev na vsakoletno sodelovanje v Teku štirih mostov je izjemen, kar je dokaz, da otroci radi tečejo in da so v tem dobri. Ko smo aprila pričeli s treningi, so sicer same noge Veselih nogic sprva malo trpele, a so hitro prišle v ritem. Učenci morajo v treninge vložiti veliko napora, premagati utrujenost, a navdušena in redna udeležba kažeta, da to ni nič v primerjavi z občutkom, ki ga data tek in uspešno dosežen cilj v soboto.«na treningih jih spremljajo prostovoljci, loški rotarijci. Pobudnica projekta Jožica Vavpotič Srakar je ob tem povedala:»energije in volje za treninge jim ne zmanjka, se pa kdaj zgodi, da v začetnem zagonu precenijo svoje moči in na koncu upočasnijo svoj tempo. Predvsem sem vesela, da v teku poiščejo svojo samopotrditev, saj jo marsikateri mladi poiščejo na napačnih krajih. Potrpežljivost in vztrajnost bodo kasneje uporabili v življenju. Vesela sem pa tudi vseh otrok in mladostnikov, ki so se pridružili teku v zadnjem letu ali dveh. Še posebno sem ponosna na tiste, ki so mislili, da ne bodo uspeli preteči niti kilometra, zdaj pa uspešno sodelujejo v štafetah na štiri ali šest kilometrov«. Teja Potočnik 35

36 Uspešna sezona za loške odbojkarice ŽOK Partizan Ženski odbojkarski klub ŽOK Partizan Škofja Loka je tudi letošnjo sezono uspešno končal z uradnimi tekmovanji pod okriljem Odbojkarske zveze Slovenije, na kar so tako tekmovalke kot predstavniki kluba zelo ponosni. O rezultatih in delu kluba smo se pogovarjali s predsednico kluba Aleksandro Kavčič. Kateri uspehi vaših tekmovalk so zaznamovali letošnjo sezono? Članska ekipa je v drugi državni odbojkarski ligi osvojila visoko peto mesto in si s tem priborila možnost uvrstitve v višji rang tekmovanja (1B v državni odbojkarski ligi) za naslednjo sezono. Žal pa smo se morali v klubu odločiti drugače, in sicer da članska ekipa tudi v naslednji sezoni še naprej nastopa v drugi državni odbojkarski ligi. Glavni razlog za to odločitev je ta, da je prenehalo z aktivnim igranjem kar nekaj glavnih nosilk igre v letošnji članski ekipi in bodo tako jedro članske ekipe naslednjo sezono sestavljale mlajše kadetinje. Odličen uspeh je dosegla tudi ekipa starejših deklic letnik 2003 in mlajše, ki so na državnem prvenstvu osvojile odlično sedmo mesto. V športni dvorani OŠ Jela Janežiča v Škofji Loki so v nedeljo, 6. maja, organizirali polfinalni turnir za starejše deklice, na katerem so poleg domače ekipe ŽOK Partizan Škofja Loka nastopale še ekipe Nove KBM Branik I, Vital Ljubljana I in Prevalje. Prvi dve uvrščeni ekipi Nova KBM Branik I in Vital Ljubljana I sta se uvrstili na finalni turnir, kjer sta se borili za najvišja mesta, domača ekipa in ekipa Prevalje pa v malo finale za od petega do osmega mesta. Prav tako se je na državnem prvenstvu dobro uvrstila ekipa kadetinj letnik 2001 in mlajše ter osvojila enajsto mesto. Ob vsem tem seveda ne smemo pozabiti omeniti uspehov naših najmlajših odbojkaric, in sicer ekipe male odbojke letnika 2005 in mlajše, ki so se na zaključnem turnirju v petek, 25. maja, 2018 borile za končno sedemnajsto mesto v državi, in ekipe mini odbojke letniki 2007 in mlajše, ki je dosegla končno dvaindvajseto mesto. S tem so se končala uradna tekmovanja, vendar dekleta ne bodo počivala. Ostanejo nam še neuradne tekme. Igralke letnik 2000 in mlajše so se v nedeljo, 27. maja, uspešno udeležile mednarodnega turnirja v Kostreni na Hrvaškem, najmlajše pa se bodo ves zadnji teden v juniju družile na odbojkarskem taboru v Fiesi. V klubu se lahko pohvalimo tudi z uspehom naše mlade igralke Tinkare Kavčič, ki je letos prvič oblekla dres kadetske državne reprezentance (U 17) in debitirala na EP, ki je potekalo od 13. do 22. aprila v bolgarski Sofiji. Slovenska reprezentanca je osvojila končno osmo mesto v hudi konkurenci odličnih evropskih odbojkarskih reprezentanc, kot so Rusija, Bolgarija, Italija, Turčija Predvsem pa nas veseli, da prihajajo nove, obetajoče generacije, tako da se nam za prihodnost loške ženske odbojke res ni treba bati. Za vse uspehe gre pohvala in zahvala vsem, igralkam in našim trenerjem ter pomočnikom Katarini Vraber, Davidu Okršlarju, Anji Čibej, Maji Goršek in Lii Berce. Za konec še povabilo ŽOK Partizan Škofja Loka bo tudi letos organiziral tradicionalni dan ženske odbojke za zaključek sezone. V ta namen bo na igriščih za odbojko na mivki na Podnu v nedeljo, 3. junija, organiziran dogodek, na katerem se bodo dopoldne v odbojki na mivki pomerile članice kluba, od najmlajših do članic in veterank, njihovi podporniki in starši, popoldne pa bo organiziran še odprt rekreativni turnir v mešanih parih. Teja Potočnik Ekipa polfinalistk ŽOK Partizan Škofja Loka s trenerjema (Foto: arhiv ŽOK Partizan) 36

37 V soboto, 23. junija, se bo odvijal že 17. Žirovski kolesarski krog (ŽKK). Na to rekreativno prireditev so povabljene tako družine kot posamezniki. Poleg obvezne kolesarske opreme in čelade je dobro imeti pri sebi še fotoaparat, saj bo tudi letos potekal natečaj za slike, nastale med vožnjo. ŽKK je poseben zaradi vožnje po neokrnjeni naravi, ob zgodovinskih pomnikih, idiličnih vaseh in zaselkih. Ustanovitelj ŽKK je Turistično društvo Žiri, ki mu je pred sedemnajstimi leti predsedoval Beno Kavčič. Prav on je skupaj s tedanjo ekipo najbolj zaslužen zanj. Žirovski kolesarski krog pa ni le prireditev za kolesarje, ampak tudi za tekače. Ti bodo imeli kar dve trasi: 27- in 13-kilometrski tek. Kolesarji bodo imeli na izbiro celotno traso (56 km), srednjo varianto (28 km), družinsko varianto (20 km) ali pa kolesarsko pustolovščino za najmlajše v spremstvu staršev. Žirovski kolesarski krog Zadnjo so prvič organizirali lani. Ta je za otroke, ki še ne morejo voziti sami. Zanje je med potjo posebej poskrbljeno z raznimi animacijami. Lani je bil najmlajši udeleženec star tri leta. Krog je primeren tako za tiste, ki bodo tu prvič, kot za ostale, ki so se ga že udeležili. Vsakokrat narava ponuja nove, lepe razglede. Ves čas se vozimo po grebenu. Pot gre čez več občin: Žiri, Idrija, Gorenja vas-poljane, Vrhnika in Logatec. Začne se na zahodnem delu, ki gre čez Vrsnik po rapalski meji do Mrzlega vrha. Med potjo se nam odpirajo čudovite razgledne točke in v prvem delu lahko vidimo tja do Trnovskega gozda, bohinjskih gora, Krna... Ko pa se odpeljemo naprej na vzhodno stran čez Žirovski vrh, se nam odprejo razgledi čez poljanske griče in Kamniško-Savinjske Alpe. Na vzhodni strani se vozimo po Rupnikovi liniji in opazujemo bunkerje. Na Vrhu Svetih Treh Kraljev pa doživimo dih jemajoč pogled. Razgledi pa niso vsa darila ŽKK, vsak udeleženec prejme še simbolno darilo. Pot je dobro označena, na kontrolnih točkah pa se lahko osvežite. Tudi za varnost je poskrbljeno, saj sta na voljo dežurna medicinska pomoč in servis v primeru tehničnih težav. Žirovski kolesarski krog je sčasoma uvedel nekaj sprememb. Ena izmed njih je datum izvedbe. Včasih je bil avgusta, sedaj pa je prestavljen na junij, in sicer na dan Žirovske noči, 23. junija, kar je vplivalo na višje število udeležencev. Udeležba zadnjih nekaj let raste tudi zaradi boljše reklame in spremljajočih dejavnosti. Pri prireditvi sodelujejo tudi gasilci PGD Žiri. Z novo predsednico pa je v Turističnem društvu Žiri zapihal nov veter. Letos bo na predvečer kroga Pihalna godba Alpina izvedla koncert, nato pa bodo nastopali lokalni rokerski bandi. Prireditev se bo imenovala Žirokenrol. V soboto popoldne bo animacija za otroke, zvečer pa bodo nastopili Natalija Verboten in Viktorji. To pa ne bo vse, kar se bo odvijalo ta dan. V servisu Oblak bodo poskrbeli za predstavitev električnega kolesa. Potekal bo tudi sejem rabljenih koles in kolesarske opreme. Žirovskega kolesarskega kroga ne bi bilo brez prispevka lokalnih podjetij, ki donirajo materiale oziroma finančno podpirajo ŽKK. Omenili bi še SportKo Žiri, ki bo vodila tekaški del. Več o ŽKK si lahko preberete na njegovi Facebookovi strani. Tjaša Jereb Loški utrip lahko berete tudi na spletu: 37

38 Manjka jim še kegljišče Za kegljači Kegljaškega kluba Železniki je odlična sezona. Z drugo ekipo so se uvrstili v tretjo slovensko ligo, s prvo ekipo pa so osvojili peto mesto v drugi slovenski ligi. Za klub je to izjemen uspeh, saj v Železnikih sploh nimajo svojega štiristeznega kegljišča, na katerem se lahko igrajo tekme slovenskih lig. Tako se na domače tekme in treninge vozijo v Škofjo Loko. Od ustanovitve Kegljaškega kluba Železniki bo letos minilo osemnajst let. Prav ta polnoletnost je klubu prinesla tudi velik športni uspeh. V dveh kvalifikacijskih tekmah so kegljači Železnikov premagali kegljače Krke iz Novega mesta in si tako priborili uvrstitev v tretjo slovensko ligo. Zanimanje za kegljanje je v Selški dolini, še posebej v Železnikih zelo veliko. Kot pravi predsednik kluba Anže Pegam, se število članov v klubu vsako leto povečuje. Dodaja, da se občinskega prvenstva v kegljanju vsako leto udeleži čez sedemdeset tekmovalcev. Sedaj ko so se z obema ekipama uvrstili v slovensko ligo, pa že razmišljajo, da bi sestavili še tretjo ekipo, s katero bi tekmovali v medregijski kegljaški ligi.»sedaj bo Člani KK Železniki na eni od tekem druge slovenske lige treba obdržati in še nadgraditi kvaliteto kegljanja. Ker nas je v klubu veliko, bo največji problem vsem zagotoviti kvaliteten trening. Ker nimamo svojega štiristeznega kegljišča, se bomo tako morali prilagajati terminom v Škofji Loki. Nekaj treningov bomo, tako kot smo jih do sedaj, opravili tudi na kegljišču Pri Meru v Železnikih,«je povedal Pegam. Za uspeh kluba so zaslužni vsi člani kluba. Med njimi vladata velik moštveni duh in prijateljstvo. Med vsemi člani velja posebej omeniti Roka Šmida, ki je v klubu trener kegljanja. Veliko dela ima s pripravo treningov, razporejanjem terminov in postavitvijo ekip za tekmovanja. Ciljev v klubu je še kar nekaj. Najprej bi radi v Železnikih dobili novo štiristezno kegljišče. O tem so se že začeli pogovarjati tudi z Občino Železniki. Tako bi med svoje vrste lahko pridobili mlajše tekmovalce, med katerimi se nekateri učenci že udeležujejo šolskih gorenjskih in državnih prvenstev. Žal jim trenutno ne morejo zagotoviti kvalitetnega treninga. Želja članov kluba je tudi, da bi imeli žensko ekipo. Za članske ekipe pa je cilj, da se obdržijo v obeh slovenskih ligah ali pa s prvo ekipo stopijo še stopničko višje. U. O. 38

39 Dogodki na loški športni sceni Maj je na športni sceni postregel z zaključki ligaških tekmovanj in odličnimi rezultati škofjeloških športnikov. Nekaj med njimi jih omenjamo tudi v našem prispevku. Rokometaši ekipe Urbanscape Loka so na zadnji tekmi končnice za prvaka v domači dvorani Poden gostili novomeško Krko in si z zmago (24:22) zagotovili končno peto mesto. Trener Robert Beguš pravi, da je to velik uspeh glede na to, da jih je lani zapustilo kar šest igralcev. V končnici so po enkrat premagali vse, razen Celjanov. Člansko ekipo Urbanscape Loka sestavljajo večinoma domači, mladi igralci. Trenutno še iščejo nadomestilo za osrednjega napadalca Aleksa Kavčiča, ki je podpisal štiriletno pogodbo z Gorenjem in se je od domačega kluba že poslovil. Tudi ekipo, na kateri bo temeljila igra v prihodnji sezoni, še sestavljajo. Sicer pa so igralci RD Urbanscape Loka v maju na prijateljski tekmi gostili reprezentanco Južne Koreje, ki se je tudi v Sloveniji pripravljala na azijske kvalifikacije za svetovno prvenstvo. V soboto, 2. junija, pa pripravljajo v in ob domači dvorani Poden dan rokometa, saj letos mineva šestdeset let od začetka organiziranega igranja rokometa v Škofji Loki. Čez ves dan se bodo na Podnu merile najrazličnejše selekcije, od najmlajših pa do veteranov, vrhunec pa bo večerna tekma ob 18.30, v kateri bo članski ekipi Urbanscape Loka nasproti stala selekcija najboljših igralcev 1. NLB lige. Iz jadralnega kluba Loka Timing so nam sporočili, da se je začel Pokal Slovenije. Po novih pravilih je na prvi regati Izolanka 2018 (12.5.) njihova jadrnica Taia 2 &W.G. dosegla četrto mesto v ORC 1a. Na drugi regati ONE SAILS CUP ( ) pa je TAIA 2 & W.G. zmagala med potovalnimi jadrnicami, po razvrstvi ORC pa dosegla drugo mesto. V strelskem društvu so bili zelo uspešni na tekmovanju 4. Pokal Vrhnike, na katerem so mlajši dečki ekipno zasedli tretje mesto (Luka Gaber peto, Erik Prezelj šesto in Tilen Prezelj sedmo mesto); člani nad šestdeset let ekipno prvo mesto (Janko Demšar prvo, Milenko Štimac tretje in Franc Prezelj peto mesto) in članice nad šestdeset let ekipno prvo mesto (Ivanka Prezelj tretje, Frančiška Demšar Mesec peto in Nevenka Mandić Orehek šesto mesto). Posamezno pa je bila tekmovalka Greta Kosmač odlična druga. Poleg tega so sodelovali tudi na 13. Memorialu Mira Cesarja ZO, na katerem so člani nad petdeset let zasedli tretje mesto. V Društvu upokojencev Škofja Loka so se udeležili strelskih tekmovanj in na pokrajinskem tekmovanju društev upokojencev Gorenjske v streljanju s serijsko zračno puško dosegli prvo mesto v kategoriji veterank in veteranov. 16. maja so sodelovali v Mojstrani na prvenstvu Gorenjske v kegljanju s kroglo na vrvici (rusko kegljanje). Ženska ekipa, ki so jo sestavljale Vojka Mihelič, Ivanka Prezelj, Tončka Dolinar, Smiljana Oblak in Vanja Jenko, je bila zelo dobra tretja, moška ekipa, v kateri so tekmovali Adi Kočar, Brane Korenčič, Tone Mihelič, Franc Mrak in Ivan Hafner, pa peta. Posamično je bila tekmovalka Vojka Mihelič odlična tretja. Iz športnega društva Letna naročnina na Unikat Za eno leto samo 24, Darilo -30% redna cena 35,22, prihranek 10,57 Ugodnost velja do 18. junija 2018 Koda za popust: Utrip0618 Pokliči na brezplačno številko ali piši na unikat@freising.si Poletna številka je na voljo na Osnovne šole Ivana Groharja so nam sporočili, da so njihovi učenci Luka Kustec, Matic Zupan in Gaber Bratož osvojili prvo mesto na osnovnošolskem teku trojk na dogodku Ob žici okupirane Ljubljane v kategoriji vseh slovenskih osnovnih šol. Iz društva Sožitje so se v petek, 18. maja, udeležili petindvajsetih regijskih iger specialne olimpijade Slovenije za gorenjsko regijo. Udeležilo se jih je devetinpetdeset tekmovalcev in enaindvajset spremljevalcev društva Sožitje. Tekmovalci so se pomerili v atletiki, namiznem tenisu, košarki in metu žogice. Vsi so dosegli odlične rezultate in se domov vrnili z nasmeški na obrazih. Mesec maj je bil zelo uspešen in raznolik tudi za klub Koloka. Od 5. do 8. maja je deveterica fantov in ene članice spremljevalke prekolesarila zavidljivo razdaljo 660 kilometrov od Novega Vinodolskega do Črne gore in zaključila tako imenovani ExtremTour na 1750 metrov visokem Lovčenu. 12. maja je na Nočnem teku po kranjskih ulicah Uroš Bertoncelj zasedel odlično drugo mesto. 13. maja je v Zagrebu potekalo kolesarsko tekmovanje GranFondo Zagreb, na katerem je Andrej Draksler dosegel odlično drugo mesto. 26. maja je na tekmi na Vršič s poniji, imenovani Goni Pony, naša najmlajša 17-letna članica Lara Maretič zasedla odlično drugo mesto med 135 ženskami. Njen brat Žiga Maretič pa je med 808 moškimi prikolesaril na Vršič kot petintrideseti. Ta dan je tudi Matjaž Mrak na ultramaratonu 100 KM del Passatore v Italiji pretekel 105 km v času deset ur in dve minuti. V nedeljo, 27. maja, je Andrej Draksler na GF Nevio Valčić v Medulinu prikolesaril tretje mesto v kategoriji in deveto v skupni uvrstitvi. Teja Potočnik V poletje s knjižnico V Knjižnici Ivana Tavčarja smo že v aprilu uradno zaključili s sezono prireditev pa ste kljub temu v mesecu maju v velikem številu praznovali z nami že peti rojstni dan Mladinskega oddelka na Nami, se nam pridružili na otvoritvah razstav, raznih delavnicah in pogovorih o knjigi. V poletnih mesecih vam pripravljamo nekaj sproščenih trenutkov na terasi mladinskega oddelka naše knjižnice. V prvem tednu meseca junija, natančneje 7. junija ob 18.00, bomo z našimi mladimi bralci in njihovimi starši proslavili zaključek že tretje sezone projekta Družinsko branje. Tudi letos se je projektu za spodbujanje branja pridružilo veliko število otrok in družin. Za zaključek in nagrado smo v našo knjižnico povabili Teater Cizamo, ki bo našim zvestim bralcem omogočil, da se preizkusijo v zabavnih cirkuških veščinah. Simpatični artisti tega unikatnega gledališča nas bodo s pomočjo številnih edinstvenih cirkuških rekvizitov naučili žonglirati, lovili bomo ravnotežje na hoduljah, se umivali kot klovni in se predvsem dobro zabavali. V zadnjem tednu tega meseca, 28. junija, pa se bomo v večernih urah prepustili prepoznavnim melodijam in pozitivnim, velikokrat humornim besedilom našega kantavtorja Adija Smolarja. Pred poletjem naj vas razveselimo še z novostjo, ki vas zagotovo ne bo pustila hladne. Obveščamo vas, da se po novem v knjižnico lahko včlanite za obdobje treh mesecev, pri čemer članarina znaša samo 5 eurov. Dobra novica za vse, ki čez leto ne utegnete brati toliko, kot bi si želeli in bi to radi nadoknadili v poletnih mesecih. Sicer pa je možnost trimesečne včlanitve na voljo celo leto. Saj veste, ni lepšega kot dopust, ki ga preživimo z dobro knjigo v roki, nekje v prijetni senci in s hladno pijačo na dosegu roke. Se vidimo v knjižnici! 39

40 40

41 PRILOGA - Razpisi delovnih mest Razpisi delovnih mest IŠČETE NOVE SODELAVCE? Poiščite jih v lokalnem okolju z Loškim utripom. Pokličite Žiga,

42 PRILOGA - Razpisi delovnih mest Delovno mesto: Livar Zahtevana izobrazba: poklicna ali srednja tehniška izobrazba Izkušnje: 0 1 let Oblika zaposlitve: redno, določen čas z možnostjo podaljšanja OPIS DELOVNEGA MESTA litje izdelkov na tlačno livarskih strojih izvajanje avtokontrole izvajanje postopkov merjenja izpolnjevanje delovne dokumentacije dvigovanje bremen delo v štirih izmenah KAJ PRIČAKUJEMO delavnost, natančnost, fleksibilnost in odgovornost, samoiniciativnost in inovativnost, dobre komunikacijske sposobnosti, sposobnost samoorganizacije, izpit B kategorije KAJ NUDIMO zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja delo v urejenem, perspektivnem in dinamičnem okolju možnostjo stalnega strokovnega izobraževanja in izpopolnjevanja Lokacija: Škofja Loka Opis podjetja: DIFA d.o.o. je hitro razvijajoče se družinsko proizvodno podjetje, ustanovljeno leta 1990 kot naslednik obrtne dejavnosti iz leta Osnovna dejavnost podjetja je tlačno litje in obdelava ulitkov iz cinkovih in aluminijevih zlitin za potrebe avtomobilske industrije, svojim kupcem pa nudi podporo v celotni verigi od pred-razvoja posameznih delov ter podsklopov do konca trajanja projekta. Prošnje sprejemamo samo v elektronski obliki. Kontaktna oseba: Urša Ažman, ursa.azman@difa.si 42

43 43 PRILOGA - Razpisi delovnih mest

44 PRILOGA - Razpisi delovnih mest 44

45 45 PRILOGA - Razpisi delovnih mest

46 46

47 Prireditve v juniju svetovno prvenstvo veteranov v gorskih tekih 23. tek na Ratitovec Železniki Ratitovec 24 ur klekljanja in domačih obrti Kulturni dom Železniki kolonija Iveta Šubica: Cankarjeve črtice petek, , sobota, Starološka tržnica Dnevi japonske kulture: delavnica koinoborija Odprtje muzejskih zbirk v Tavčarjevem dvorcu na Visokem Delavnica polstenja (filcanja) šalov na svileno tkanino Šubičeva hiša v Poljanah Starološki trg, pred Marijino kapelico Mala dvorana Sokolskega doma Škofja Loka Tavčarjev dvorec na Visokem Atelje AMUSE, Cankarjev trg Zvoki keltske zemlje Škofjeloški grad, atrij Koncert V korenini je prečudna moč Dražgoše, dvorana v OŠ Skok v poletje z Mambo Kingsi Industrijska cona Todraž Odprtje muzejskih zbirk v Tavčarjevem dvorcu na Visokem Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov srečanje starodobnih kolesarjev (vsako prvo soboto v mesecu) nedelja, ponedeljek, torek, Dan odprtih vrat Marijinega brezna Redno vodenje po utrdbi na Golem vrhu Dnevi japonske kulture: predstava rokyoku z Nanafuku Tamagawa Večer z glasbo in literaturo, 19. kolonija Iveta Šubica: Cankarjeve črtice Zeliščarska delavnica z ekološko zeliščno kmetijo Hanuman Zračni boji RV-modelov letal za slovenski pokal Slavnostna parada in vrtna veselica ob 70-letnici PGD Lučine Odprtje razstave, 19. kolonija Iveta Šubica: Cankarjeve črtice Tavčarjev dvorec na Visokem Mestni trg, Škofja Loka Trg svobode, Žiri Škofja Loka in okoliški kraji Marijino brezno, Škofja Loka Goli vrh Vrt Sokolskega doma Šubičeva hiša v Poljanah Soriška planina, Brunarica Strelišče Crngrob Igrišče pri Kulturnem domu v Lučinah Šubičeva hiša v Poljanah Namibija MDC Blok, Frankovo naselje Predavanje: zdravljenje s scenarterapijo (na ogled do ) Strokovno srečanje: Dejavniki tveganja v živilsko-predelovalnih dejavnostih in označevanje izdelkov (brezplačno, prijave zaželene) Sodobno čevljarstvo: delavnica AK Alojz Karner (odprtje razstave) MKC pri Rdeči ostrigi Upravna enota Škofja Loka, velika sejna soba Rokodelski center DUO Škofja Loka sreda, četrtek, odprtje petek, Predavanje: konoplja, zdravilne učinkovine in celostno zdravljenje 9.30 Delavnice za krepitev čustvenega zdravja Predavanje z razvojno delavnico: Zelena delovna mesta in priložnosti za njihov razvoj na Škofjeloškem Predstavitev Loških razgledov 64/2017 Filatelistična razstava Zdrav duh v zdravem telesu Delavnica polstenja (filcanja) ovitka za vašo najljubšo knjigo Odprtje muzejskih zbirk v Tavčarjevem dvorcu na Visokem Mednarodna fotografska razstava EPHAP 2018 The Sprout/Poganjki, razstava grafik Joanne Klepadło Razstava članov Foto kluba Anton Ažbe Štirje letni časi MKC pri Rdeči ostrigi ŠENT, Dnevni center Škofja Loka, Mestni trg 38, (II. nadstropje) Upravna enota Škofja Loka, velika sejna soba Sokolski dom Škofja Loka V vhodni avli Osnovne šole Škofja Loka-Mesto Atelje AMUSE, Cankarjev trg 6 Tavčarjev dvorec na Visokem Galerija Sokolskega doma Škofja Loka Preddverje Sokolskega doma Škofja Loka Mala Galerija moto zbor Sairach Pustotnik, 4226 Žiri 9. 6., sobota, nedelja, torek, sreda, Odprtje muzejskih zbirk na Tavčarjevem dvorcu na Visokem 5. dan rokometa in zabava z ansamblom Vžig Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov O`glasbena Loka Dan odprtih vrat Doma čebelarjev ČD Škofja Loka O`glasbena Loka: zaključni nastop pianistke Loti Feltrin O`glasbena Loka: pevski večer z gosti O`glasbena Loka: zaključni koncert Tonetov špancir: arheološki sprehod na Puštal nad Trnjem Tavčarjev dvorec na Visokem Športni park Dašnica Trg Ivana Regna, Gorenja vas Staro mestno jedro Škofje Loke Dom čebelarjev Brode Nunska cerkev Nunska cerkev Trg pod gradom, Škofja Loka Zbirno mesto pred Marijino kapelico na Starološkem trgu Mongolija MDC Blok, Frankovo naselje Življenje dodajamo letom Mestni trg, Škofja Loka Novi literati srečanje piscev Mladinski oddelek knjižnice Ivana Tavčarja Slovesen sprejem in podelitev priznanj učenkam, učencem in njihovim mentorjem Kristalna dvorana Sokolskega doma Škofja Loka 47

48 Festival zgodovine: sobota, 23. junij 2018, ob , , ob ob ob Glavni dogodki festivala: Semenj bil je živ / Mestni trg, Cankarjev trg, Spodnji trg Kulinarična ponudba / Mestni trg, Spodnji trg Promenada meščanov v historičnih oblačilih / Spodnji trg Mestni trg / zbor na Spodnjem trgu Osrednji dogodek dramska igra»zamorc s krono«/ Mestni trg Nastopi glasbenih in plesnih skupin, historične skupine Taboršti Kupci iz češkega Tabora, razstava v Rokodelskem centru DUO Škofja Loka / Mestni trg, Trg pod gradom Rokodelnice za otroke, muzejska delavnica, stare igre, nastopi učencev škofjeloških osnovnih šol, dramske igre, jahanje ponija, pravljice o živalih / Trg pod gradom, otroško igrišče Zamorc Pri mojstrih rokodelcih prikazi tradicionalnih rokodelskih veščin / Cankarjev trg - pred ateljejem Amuse Odprta vrata kreativnega centra Kreativnice in predstavitev izdelkov oblikovalk tekstila / Spodnji trg Pravljice za otroke / Vrt Občine Škofja Loka Brezplačno vodenje po Spodnjem trgu / zbor pred Kaščo Brezplačno vodenje po Romualdovi poti / zbor pred TD Škofja Loka Večerni koncert učiteljev Glasbene šole Škofja Loka ter plesni nastop članov Kulturnega društvo Lonca / Trg pod gradom Spremljevalni dogodki festivala: Prost vstop v Groharjevo galerijo / Mestni trg Knjižnica na prostem / Cankarjev trg Prost vstop v Špitalsko cerkev / Spodnji trg Ugodnejši obisk Loškega muzeja / Loški grad Prost vstop v Galerijo Franceta Miheliča / Spodnji trg Razstava likovnih izdelkov otrok loških osnovnih šol / Mala galerija Občine Škofja Loka, Okno loške hiše INFO: Turizem Škofja Loka T: , Prost vstop. 48

49 sreda, četrtek, petek, Predavanje Učinkovita komunikacija Odprtje razstave A jaz imam pa postrani klobuk, pa kaj mi vse drugo mar Izmenjevalnica oblačil MKC pri Rdeči ostrigi Galerija Ivana Groharja Park v bivši vojašnici, poleg skladišča Rdečega Križa Naših prvih petdeset let Sokolski dom Škofja Loka Predavanje Kako živeti svoje sanje, poglabljanje v novo znanost epigenetiko Starološka tržnica Ljudska univerza Škofja Loka, Partizanska cesta 1, Škofja Loka Starološki trg, pred Marijino kapelico Živimo Žiri Center Žirov, Žiri Odprtje muzejskih zbirk v Tavčarjevem dvorcu na Visokem Tavčarjev dvorec na Visokem nočni Tek štirih mostov Škofja Loka , Festival družin Visoko, Tavčarjev dvorec sobota, , nedelja, ponedeljek, Živimo Žiri Center Žirov Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov Javno vodstvo po razstavi A jaz imam pa postrani klobuk, pa kaj mi vse drugo mar Trg svobode, Žiri Galerija Ivana Groharja Poletna muzejska noč Kulturno središče Stare Žiri Odprtje razstave Kjer domujejo zgodbe, muzejska noč Dan odprtih vrat muzeja in večer igranja starih družinskih iger, muzejska noč Odprtje nove arheološke vitrine, muzejska noč Odprtje muzejskih zbirk v Tavčarjevem dvorcu na Visokem Razstava fotografij iz serije Botra šola Muzej Železniki (prvo nadstropje) na dvorišču Muzeja Železniki Muzej Železniki (pritličje) Tavčarjev dvorec na Visokem Galerija v zvoniku cerkve sv. Martina v Žireh Ribiški piknik Pot na Rovt 9, Žiri Kitara poletju Nunska cerkev Marije Brezmadežne Recital: Ana Julija Mlejnik, violina in Tomaž Hostnik, klavir Umetnost v historičnem mestu: Razstava likovnih izdelkov škofjeloških osnovnih šol četrtek, petek, Dalmatinski večer pod zvezdami na Loškem gradu s Klapo Rišpet, klapo Šufit & Goranom Karanom Odprtje muzejskih zbirk v Tavčarjevem dvorcu na Visokem Kapela Puštalskega gradu Mala galerija Občine Škofja Loka Škofjeloški grad Tavčarjev dvorec na Visokem Glasbeni piknik sredi gozda Sevilla center, Žiri festival Žirokenrol Parkirišče Alpina, Žiri sobota, nedelja, ponedeljek, torek, sreda, žirovski kolesarski krog Žiri Historial Škofja Loka Škofja Loka Mestni trg, Spodnji trg, Trg pod gradom Žirovska noč Parkirišče Alpina, Žiri Praznovanje dneva državnosti Park sredi Poljan Pesem in ples na Placu, praznovanje dneva državnosti Plac pred cerkvijo sv. Antona v Železnikih Kresni večer z Duo Brina Cerkev sv. Ane na Ledinici, Žiri Pričetek poletne sezone na Soriški planini Odprtje muzejskih zbirk v Tavčarjevem dvorcu na Visokem Zeliščarska delavnica z Jožico Bajc Pivec, prijave na ninamozina@yahoo.com Pohod v Heblarje Sorica Soriška planina Tavčarjev dvorec na Visokem Soriška planina, Brunarica Veliki koncert: Laibach Škofjeloški grad Pohod k poljanskim podružnicam Občinska proslava ob dnevu državnosti Zabavne počitnice počitniško varstvo za otroke Dobimo se ob pol desetih Škofja Loka Dobimo se ob pol desetih, Trata Bralnica na vrtu Sokolskega doma: Mehurčki Čipkarski dnevi v Železnikih muzejski večer: predavanje S trebuhom za kruhom (Gornjesavski muzej Jesenice) Farna cerkev v Poljanah Mestni trg Igrišče za odbojko pri OŠ Jela Janežiča, v primeru dežja telovadnica v OŠ Škofja Loka-Mesto Telovadnica OŠ Cvetka Golarja Vrt Sokolskega doma Kulturni dom Železniki Čipkarski dnevi v Železnikih Po celotnih Železnikih četrtek, petek, Čipkarski dnevi v Železnikih slovesno odprtje, predavatelj dr. Janez Bogataj Odprtje muzejskih zbirk na Tavčarjevem dvorcu na Visokem obletnica rojstva poljanskega rojaka, duhovnika in filozofa Aleša Ušeničnika Kulturni dom Železniki Tavčarjev dvorec na Visokem Poljane Rally Železniki Železniki z okolico sobota, Čipkarski dnevi, mednarodna konferenca: dediščina preteklosti za skupno prihodnost Pravljice v Galeriji. Vstop je prost Odprtje muzejskih zbirk v Tavčarjevem dvorcu na Visokem Slavnostna akademija ob občinskem prazniku Železniki, Boncljeva hiša Galerija Ivana Groharja Tavčarjev dvorec na Visokem Loški grad 49

50 50

51 51

52 SISTEM ZA POMOČ PRI VOŽNJI PO KLANCU * KAMERA Z VEČ POGLEDI