METODOLOGIJA ZA IZRAČUN ENERGIJSKIH LASTNOSTI STAVBE

Μέγεθος: px
Εμφάνιση ξεκινά από τη σελίδα:

Download "METODOLOGIJA ZA IZRAČUN ENERGIJSKIH LASTNOSTI STAVBE"

Transcript

1 PRILOGA 5 METODOLOGIJA ZA IZRAČUN ENERGIJSKIH LASTNOSTI STAVBE 1. Uvod Meodoloja za zračun enerjskh lasnos savbe podaja načn zračuna: a) lene porebne oploe za orevanja savbe n lenea porebnea hladu za hlajenje savbe n b) dovedene enerje za delovanje savbe za naslednje sseme v savb: - za orevanje na ekoča n plnasa orva er bomaso - oplone črpalke - oplono podposajo daljnskea orevanja kjer je noslec oploe v sekundarnem ssemu voda - za prpravo ople vode na ekoča n plnasa orva elekrčno enerjo bomaso al s sprejemnk sončne enerje - za hlajenje - za prezračevanje - za razsveljavo. 2. Izračun lene porebne oploe za orevanje savbe n lenea porebnea hladu za hlajenje savbe 2.1 Računska meoda Leno porebno oploo za orevanje savbe NH n len porebn hlad za hlajenje savbe NC določmo skladno s sandardom SIST EN ISO n z naconalno določenm posebnosm opsanm v ej prlo. Pr zračunu lene porebne oploe za orevanje savbe n lenea porebnea hladu za hlajenje se uporablja mesečna računska meoda. Uporab je porebno eravn posopek pr kaerem upoševamo vrnjeno enerjo ssemov. Izvede se najmanj ena eracja. Ieracjsk posopek se zaključ ko se rezula posameznea eracjskea koraka med seboj razlkujejo za manj ko 10%. 2.2 Sandardn pooj korščenja savbe Leno porebno oploo za orevanje savbe NH n len porebn hlad za hlajenje savbe NC k sa podlaa za uoavljanje skladnos savbe z zahevam pravlnka zračunamo pr sandardnh poojh korščenja savbe. Pr sanovanjskh savbah se za določev lene porebne oploe za orevanje savbe upoševa noranja projekna emperaura 20 0 C n za določev lenea porebnea hladu za hlajenje noranja projekna emperaura v času hlajenja 26 0 C. Pr sandardnh poojh rabe sanovanjske savbe preknjeno orevanje n predvdeno.

2 2.3 Toplone cone Toplone cone se določ po sandardu SIST EN ISO Posamezna cona obsea prosore ozroma delež lorsa savbe. Če cona obsea 80 % al več celone savbe se upoševa celona savba ko enona cona. Kadar prosornna neorevanh n manj orevanh prosorov (npr.: sopnšča hodnk avle) ne presea 20% orevane prosornne savbe V e se lahko ne lede na določla sandarda SIST EN ISO o določv oplonh con prvzame ena oplona cona k vključuje omenjene manj orevane n neorevane prosore. Kadar je reba v savb upoševa več oplonh con se na sku oplonh con upoševajo adabane razmere. Kadar je za zračun porebne enerje za delovanje savbe porebna delev savbe na cone se porebna enerja za delovanje savbe določ ko vsoa porebnh enerj vseh con v savb. 2.4 Toplon mosov Vplv oplonh mosov v računu porebne oploe za orevanje se upoševa po sandardh SIST EN ISO SIST EN ISO osist pren ISO Če majo vs oplon mosov v savb lnjsko oplono prehodnos Ψe < 02 W/mK (sandard SIST EN ISO Tabela 2) se lahko njhov vplv upoševa na poenosavljen načn s povečanjem oplone prehodnos celonea ovoja savbe za 006 W/m2K. 2.5 Karakersčne površne n prosorne savbe Zunanja površna savbe A (m 2 ) k omejuje bruo orevano prosornno savbe V e n skoz kaero prehaja oploa v okolco se določ z upoševanjem zaheve sandarda OSIST EN ISO za savbe z eno oplono cono k zajema najmanj vse orevane prosore. Pr določanju površne je reba upoševa sandard SIST EN ISO dodaek B zunanj ssem določanja mer. Uporabna površna savbe A u (m 2 ) k predsavlja noranjo lorsno površno orevanh prosorov po projeku se določ po sandardu SIST ISO Za sanovanjske savbe se lahko uporablja poenosavljen zraz: A u 032 V e Neo orevana prosornna savbe V (m 3 ) porebna za zračun oplonh zub zarad prezračevanja ozroma porebne sopnje preoka zraka V po sandardu SIST EN ISO (polavje 9) se določ z upoševanjem zaheve sandardov SIST EN ISO n SIST EN ISO 9836 očka ozroma po poenosavljenem zrazu: V 08 V e 2.6 Toplone zube n prok skoz okna Če fakor okvrja n naančno poznan se prvzame vrednos 07. Pr zračunu oplonh zub n prokov skoz okna ne upoševamo vplva umazanos šp n vplva zaves k so del sanovanjske opreme.

3 Vplv nočne oplone zašče na oknh je dovoljeno upoševa kadar je predvdeno avomasko vodenje elemenov za nočno oplono zaščo. 2.7 Noranj oplon vr Prspevek noranjh oplonh vrov pr porebn oplo za orevanje savbe po poenosavljen meod znaša na enoo neo uporabne površne savbe: 4 W/m 2 sanovanjske savbe šole n njm podobne savbe 6 W/m 2 nesanovanjske savbe ko so osnske upravne n psarnške rovske n njm podobne savbe z večjm ševlom naprav. Prspevek noranjh vrov zajema noranje oplone vre zarad ljud naprav procesov maeralnh okov n razsveljave v savb. Prspevek noranjh oplonh vrov je lahko pr nesanovanjskh savbah ud druačen če projekan zaoov naančnejše podake na podla projekne naloe al sandarda SIST EN ISO Toplona kapacea savbe Sodelujoča oplona kapacea savbe za zračun zkorska oplonh dobkov v savb se lahko določ po naslednjem posopku: a) sandardu SIST EN ISO al b) po poenosavljenem zrazu kjer je C 15. V e (Wh/K) za lahke savbe C 50. V e (Wh/K) za ežke savbe. Med lahke savbe sodjo lesene savbe monažne savbe brez bsvenh masvnh elemenov v noranjos masvne savbe z vsečm sropov n preežno lahkm predelnm senam. Med ežke savbe spadajo savbe z masvnm zunanjm n noranjm radbenm elemen savbe z velkm delom zunanjh n noranjh masvnh radbenh elemenov s plavajočm esrhom n brez vsečea sropa. 2.9 Prezračevanje Za zračun porebne oploe za orevanje savbe se upoševa urna zmenjava noranjea zraka z zunanjm računana na neo orevano prosornno savbe k znaša za sanovanjske savbe najmanj n 05 h -1 ozroma se določ v skladu s ehnčnm predpsom k ureja prezračevanje n klmazacjo savb.

4 3. Lena dovedena enerja za delovanje savbe Smbol enoe n ndeks Oznaka Ops Enoa A površna m 2 B šrna m b fakor - C konsana - d čas d/a d/m e fakor (elekrčn) - f fakor - h všna m L dolžna m n eksponen - P moč W kw p lak Pa kpa q specfčna oplona moč W/m oploa kwh oplona moč W kw čas časovna peroda h/d h/m h/a U oplona prehodnos W/(m 2 K) V volumen m 3 V Volumsk preok m 3 /h β obremenev - Δ razlka - η zkorsek. emperaura C

5 Indeks pomen 0 obraovalna prpravljenos 100% nazvn a leo A prključn vod pomožn col skupn cor korran d razdelln desn projekn e zunanj elekrčn em orevalo env ovoj f končna enerja eneraor oploe G nadsropje h orevanje h ure orevanje H orevan hydr hdravlčn noranj ševec n doveden nd posamezn n vmesn preknjen j ševec l zube LH relnk zraka M mesečn m max mn n N nop ou P r R ra rod s S SL es U v V V va w Z zn povprečn maksmalen mnmalen nazvn nazvn namesev normaln obraovaln pooj odveden črpalka zsop reulacja zsopna emp. računsk obraovaln dnev hranlnk dvžn vod prključn vod prezkusn neorevan vsop venlaor Horzonaln vod vsopna emp. opla voda verkaln znžan / preknjen

6 Kadar je za zračun dovedene enerje za delovanje savbe porebna delev savbe na cone se dovedena enerja za delovanje savbe določ ko vsoa dovedenh enerj za delovanje vseh con v savb. Dovedena enerja za delovanje savbe [kwh] (1) f f h skupn f c skupn f V f s f w f l f PV f f h skupn - dovedena enerja za orevanje [kwh] (enačba 2) f c skupn - dovedena enerja za hlajenje [kwh] (enačba 3) f V - dovedena enerja za prezračevanje [kwh] (enačba 4) - dovedena enerja za ovlaževanje [kwh] (enačba 5) f s f w - dovedena enerja za prpravo ople vode [kwh] (enačba 6) f l - dovedena enerja za razsveljavo [kwh] (enačba 20) - dovedena enerja foonapeosnea ssema [kwh] (enačba 211) f PV f - dovedena pomožna enerja za delovanje ssemov [kwh] (enačba 21) + [kwh] (2) f h skupn h f h f h f - dovedena enerja za orevanje (vodn ssem) [kwh] - dovedena enerja za orevanje - HVAC ssem [kwh] h f + [kwh] h f h ou h l h rev + [kwh] h f h ou h l h rev h ou - porebna oploa eneraorja oploe (kola) [kwh] (enačba 7) hl - oplone zube orevalnea (vodnea) ssema [kwh] (enačba 99) h rev - vrnjene oplone zube orevalnea (vodnea) ssema [kwh] ( h rev rhh - enačba 30) - porebna oploa eneraorja oploe (HVAC ssem) [kwh] (enačba 8) h ou - oplone zube orevalnea (HVAC) ssema [kwh] (enačba 99) h l - vrnjene oplone zube orevalnea (HVAC) ssema [kwh] ( h rev enačba 30) h rev - rhh + [kwh] (3) f c skupn c f c f c f - dovedena enerja za hlajenje (vodn ssem) [kwh] - dovedena enerja za hlajenje (HVAC ssem) [kwh] c f

7 + [kwh] c f c ou c l c rev + [kwh] c f c ou c l c rev c ou - poreben hlad eneraorja hladu (vodn ssem) [kwh] (enačba 9) - oplone zube hladlnea ssema (vodn ssem) [kwh] ( 0 ) cl c rev - vrnjene oplone zube hladlnea ssema (vodn ssem) [kwh] - poreben hlad eneraorja hladu (HVAC ssem) [kwh] (enačba 10) c ou - oplone zube hladlnea ssema (HVAC ssem) [kwh] ( 0 ) * c l - vrnjene oplone zube hladlnea ssema (HVAC) [kwh] ( 0 ) * c rev cl c c l l [kwh] (4) f V V V - porebna enerja za prezračevanje [kwh] f s s f [kwh] (5) - porebna enerja eneraorja vlae [kwh] s f [kwh] (6) f w w f w f - dovedena enerja za prpravo ople vode [kwh] + [kwh] w f w ou w l w re w ou - porebna oploa eneraorja za prpravo ople vode [kwh] (enačba 114) - oplone zube ssema ople vode [kwh] (enačba 131) wl - vrnjene oplone zube ssema ople vode [kwh] (enačba 164) w re [kwh] (7) hou NH heml hdl hsl NH - porebna sandardna oploa za orevanje [kwh] - oplone zube končnea prenosnka [kwh] (enačba 52) h em l hdl - oplone zube razvodnea ssema [kwh] (enačba 75) hsl - oploe zube akumulaorja [kwh] (enačba 109)

8 + + + [kwh] (8) NH h ou h em l h d l h s l NH - porebna sandardna oploa za orevanje [kwh] - oplone zube končnea prenosnka HVAC ssema (reln reser) [kwh] h em l ( ) 0 h em l oplone zube vodnea dela HVAC ssema [kwh] (očka ) h dl - oploe zube akumulaorja HVAC ssema [kwh] (očka ) h sl [kwh] (9) c ou NC c em l c d l c s l NC - porebna sandardna oploa za hlajenje [kwh] - zube hladu končnea prenosnka [kwh] (enačba 318) c em l cdl - zube hladu razvodnea ssema vodnea hlajenja [kwh] (enačba 317) csl - zube hladu akumulaorja [kwh] (enačba 316) [kwh] (10) NC c ou c em l c d l c s l NC - porebna sandardna oploa za hlajenje [kwh] - zube hladu končnea prenosnka HVAC ssema (hladln reser) [kwh] c em l ( ) 0 c em l - zube hladu vodnea dela HVAC ssema [kwh] (enačba 317) c dl - zube hladu akumulaorja [kwh] (enačba 316) c sl f [kwh] (11) s f s s f s - porebna enerja eneraorja vlae [kwh] (enačba 396) f - fakor učnkovos eneraorja [-] (Tabela 63) s f + + [kwh] (12) w ou w w d l w s l w - porebna sandardna oploa za oplo vodo [kwh] (enačba 116) - oplone zube razvodnea ssema [kwh] (enačba 119) wdl - oplone zube hranlnka [kwh] (enačba 122 al 125 al 128) wsl

9 Dovedena enerja za orevanje + [kwh] (13) f h h f h + [kwh] (14) f h h f h h f h - dovedena enerja v eneraor oploe [kwh] (enačba 28) h f - pomožna enerja orevalnea ssema [kwh] (enačba 22 n 25) h Dovedena enerja za hlajenje + [kwh] (15) f c c f c + [kwh] (16) f c c f c c f c - dovedena enerja v eneraor hladu [kwh] (enačba 32) c f - pomožna enerja hladlnea ssema [kwh] (enačba 23 n 26) c Dovedena enerja za prezračevanje [kwh] (17) f v v v - porebna dodana enerja za prezračevanje [kwh] (enačba 24) Porebna enerja za ovlaževanje + [kwh] (18) f s s f s - porebna enerja eneraorja vlae [kwh] (enačba 397) s f s - dodana enerja eneraorja vlae [kwh] (enačba 398) Porebna enerja za prpravo ople vode + [kwh] (19) f w w f w w f - porebna enerja za prpravo ople vode [kwh] (enačba 34) - dodana enerja ssema za prpravo ople vode [kwh] (enačba 139) w

10 Porebna enerja za razsveljavo + [kwh] (20) f l l f l W f l lh - po sandardu osist pren [kwh] f l - porebna enerja za razsveljavo k je enaka deležu lh W zarad svel po sandardu osist pren [kwh] l - dodana enerja ssema za razsveljavo k je enaka deležu Wlh zarad parazske razsveljave po sandardu osist pren [kwh] Za sanovanjske savbe se lena dovedena enerja za razsveljavo določ ako da skupno vrajeno moč fksnh svel pomnožmo s 1500 obraovalnm uram leno pr čemer lahko uporabmo naslednje prvzee vrednos ozroma sorazmerne vrednos: - za preežno uporabo svel na žarlno nko 10 W/m 2 - za preežno uporabo sjalk 2 W/m 2 Upoševa se da je porebna dodana enerja ssema za razsveljavo l [kwh] v sanovanjskh savbah enaka nč. Porebna dodana enerja: [kwh] (21) f h c V h c s w l - porebna dodana enerja ssema za orevanje [kwh] (enačba 22) h c - porebna dodana enerja ssema za hlajenje [kwh] (enačba 23) - porebna dodana enerja ssema za prezračevanje [kwh] (enačba 24) V - porebna dodana enerja HVAC ssema za orevanje [kwh] (enačba 25) h - porebna dodana enerja HVAC ssema za hlajenje [kwh] (enačba 26) c - porebna dodana enerja ssema za ovlaževanje [kwh] (enačba 27) s - porebna dodana enerja ssema za prpravo n dsrbucjo ople vode [kwh] w (enačba 139) - porebna dodana enerja ssema za razsveljavo [kwh] l W + W + W + W [kwh] (22) h h h d h s h em Wh - porebna dodana enerja eneraorja oploe za orevanje [kwh] Wh Wh + Wp sol + W + W TČ h DO [kwh] W - porebna dodana enerja kola za orevanje [kwh] (enačba 102) h

11 W p sol - porebna dodana enerja solarnea ssema za orevanje [kwh] (enačba 175 al 201) W - porebna dodana enerja oplone črpalke za orevanje [kwh] (enačba 271) TČ W h DO - porebna dodana enerja oplone podposaje [kwh] W 0) ( h DO W h d - porebna dodana enerja razdellnea ssema [kwh] (enačba 61) W h s - porebna dodana enerja akumulaorja oploe [kwh] (enačba 112) W h em - porebna dodana enerja končnh prenosnkov oploe oreval [kwh] (enačba al 58) W + W + W + W [kwh] (23) c c prmarn c f R e c d c em W c prmarn - porebna dodana enerja za prmarn kroook [kwh] (enačba 322a) W c f Re - porebna dodana enerja za hlajenje kondenzaorja [kwh] (enačba 333) W c d - porebna dodana enerja za hdravlčn kroook [kwh] (enačba 322b) W - porebna dodana enerja za končne prenosnke [kwh] (enačba 321) c em V W [kwh] (24) V W V - porebna enerja za delovanje venlaorjev [kwh] (enačba 343 al 345) W + W + W [kwh] (25) h h h d h s Wh - porebna dodana enerja eneraorja oploe za HVAC reln reser [kwh] W W + W h h p sol + W + W [kwh] TČ h DO W - porebna dodana enerja kola za orevanje [kwh] (enačba 102) h W p sol - porebna dodana enerja solarnea ssema za orevanje [kwh] (enačba 175 al 201) W - porebna dodana enerja oplone črpalke za orevanje [kwh] (enačba 271) TČ W - porebna dodana enerja oplone podposaje [kwh] h DO ( W 0) h DO W - porebna dodana enerja razdellnea ssema [kwh] (enačba 61) h d W - porebna dodana enerja akumulaorja oploe [kwh] (enačba 112) h s

12 W + W + W [kwh] (26) c c prmarn c f R e c d W - porebna dodana enerja za prmarn kroook [kwh] (enačba 322a) c prmarn W - porebna dodana enerja za hlajenje kondenzaorja [kwh] (enačba 333) c f Re W - porebna dodana enerja za hdravlčn kroook [kwh] (enačba 322b) c d W [kwh] (27) s s W s - porebna dodana enerja ssema za ovlaževanje [kwh] (enačba 398) Ssem za prpravo ople E w w nevrnjene oplone zube rww w f w E h Orevaln ssem rwh h f rhh NH h nevrnjene oplone zube Prmarna enerja Končna enerja Porebna oploa Slka 1: Poek računanja enerjskh okov Lena dovedena enerja za orevanje ( NH rhh rwh ) h h f + [kwh] (28) hf končna enerja za orevanje [kwh] NH porebna oploa za orevanje določena skladno s SIST EN [kwh] rhh vrnjena oplona enerja orevalnea ssema (oplona n elekrčna) [kwh] (enačba 30) rwh vrnjena oplona enerja ssema za oplo vodo (oplona n elekrčna) lede na porebno oploo za orevanje [kwh] (enačba 31) h skupne oplone zube orevalnea ssema. Skupne oplone zube vključujejo ud vrnjene oplone zube [kwh] (enačba 29)

13 ( ) ( ) [kwh] (29) h h em l h d l h s l h l h d l h s l h l heml - oplone zube zarad nedealnea ssema oddaje oploe oreval [kwh] (enačba 52) hdl - oplone zube razvodnea ssema [kwh] (enačba 75) hsl - oplone zube akumulaorja [kwh] (enačba 109) hl - oplone zube eneraorja oploe za orevanje med delovanjem v sanju obraovalne prpravljenos n zarad nedealne reulacje [kwh] (enačba 99) - oplone zube razdellnea ssema HVAC [kwh] (enačba 75) h dl - oplone zube akumulaorja oploe za HVAC ssem [kwh] (enačba 109) h sl - oplone zube eneraorja oploe [kwh] (enačba 99) h l rhh rhh em + rhh d + rhh s + rhh [kwh] (30) rhhem vrnjena oploa porebne dodane enerje oreval [kwh] (enačba 59) rhhd - vrnjena oploa razvodnea ssema za orevanje [kwh] (enačba 81) rhhs - vrnjena oploa hranlnka za orevanje [kwh] (enačba 111) rhh vrnjena oploa eneraorja oploe za orevanje [kwh] (enačba 107) rwh rwh d + rwh s + rwh [kwh] (31) rwhd - vrnjena oploa razvodnea ssema za oplo vodo [kwh] (enačba 161) rwhs - vrnjena oploa hranlnka za oplo vodo [kwh] (enačba 162) rwh vrnjena oploa eneraorja oploe za oplo vodo [kwh] (enačba 163) Lena dovedena enerja za hlajenje ( ) + + (32) c f NC rwh c c f - končna enerja za hlajenje [kwh] NC - poreben hlad za hlajenje določen skladno s OSOST EN [kwh] rwh - vrnjene oplone zube ssema za oplo vodo [kwh] (enačba 31) - oplone zube hladlnea ssema [kwh] c ( ) ( ) [kwh] (33) c c em l c d l c s l c l c d l c s l c l c em l - oplone zube zarad nedealnea hlajenja končnea prenosnka [kwh] (enačba 318) - oplone zube razvodnea ssema [kwh] (enačba 317) cdl - oplone zube akumulaorja [kwh] (enačba 316) csl - oplone zube eneraorja hladu [kwh] ( 0 ) cl - oplone zube vodnea dela HVAC ssema za hlajenje [kwh] (enačba 317) c dl cl

14 - oplone zube akumulaorja hladu [kwh] (enačba 316) c sl - oplone zube eneraorja hladu [kwh] ( ) c l 0 c l Lena dovedena enerja za prpravo ople vode + w f w rww w [kwh] (34) wf - končna enerja za prpravo ople vode [kwh] w porebna oploa za oplo vodo [kwh] (enačba 116 al 117 ) rww vrnjena oplona enerja ssema za oplo vodo (oplona n elekrčna) lede na oplo vodo (del pomožne enerje prenesene neposredno na oplo vodo) [kwh] (enačba 36) w skupne oplone zube ssema za oplo vodo. Skupne oplone zube vključujejo ud vrnjene oplone zube [kwh] (enačba 35) + + [kwh] (35) w w d l w s l w l wdl - oplone zube zarad razvodnea ssema za oplo vodo [kwh] (enačba 119) wsl - oplone zube hranlnka za oplo vodo [kwh] (enačba 122 al 125 al 128) wl - oplone zube eneraorja oploe za oplo vodo med delovanjem v sanju obraovalne prpravljenos n zarad nedealne reulacje [kwh] (enačba 131 al 136) rww rww d + rww s + rww [kwh] (36) rwwd - vrnjena oploa razvodnea ssema za oplo vodo na oplo vodo [kwh] (enačba 149) rwws - vrnjena oploa hranlnka za oplo vodo na oplo vodo [kwh] (enačba 155) rww vrnjena oploa eneraorja oploe za oplo vodo na oplo vodo [kwh] (enačba 160) 4. Izhodščn paramer V nadaljevanju so podane lasnos orevalnea ssema k jh poojuje savba er nekaer robn pooj porebn za zračun v nadaljevanju. 4.1 Povprečna emperaura n nademperaura orevnea medja va + ra Δa 2 [ o C] (37) Δ a - nademperaura orevala [ o C] va - sandardna emperaura orevnea medja vsop [ o C]

15 ra - sandardna emperaura orevnea medja zsop [ o C] - sandardna emperaura prosora ( noranja emperaura) [ o C] 4.2 Sandardn emperaurn režm orevalnea ssema Tabela 1: Sandardn emperaurn režm orevalnea ssema Vrsa oreval va [ C] ra [ C] Radaorj konvekorj Ploskovna orevala Temperaurna razlka orevnea medja HK va ra Δ HK [ C]: Δ [ C] (38) 4.3 Povprečna emperaura orevnea medja pr spremenljv emperaur m n ( β ) Δ β + v a n ( β ) ( va ) β + r n ( β ) ( ) β + ra [ o C] (39) [ o C] (40) [ o C] (41) m - povprečna emperaura orevnea medja pr deln obremenv β [ o C] - emperaura orevnea medja vsop pr deln obremenv [ o C] v r - emperaura orevnea medja zsop pr deln obremenv [ o C] β povprečna obremenev -ea podssema n eksponen orevala: radaor: n 133 ploskovna orevala: n Izračun povprečnh obremenev podssemov n β [-] (42) & N h β - delna obremenev - ea podssema [-]

16 n porebna enerja dovedena v - podssem [kwh] & N sandardna porebna oplona moč za orevanje (cone) skladno s SIST EN al z drum enakovrednm v srok prznanm računskm meodam [kw] h mesečne obraovalne ure mesečn čas orevanja [h] OGREVANJE h M dnoh h d [h] d nop mesečno ševlo dn z normalnm orevanjem [d] hd dnevno ševlo ur z normalnm orevanjem [h] h h βh hm za βh 005 [h] (43a) 005 za β > 005 [h] (43b) hm h β h - delna obremenev [-] β h & N NH hm [-] al β h nop & NH hmax res h. M [-] & - porebna oplona moč za orevanje [kw] (enačba 309) hmax res HLAJENJE d [h] c M noc c d d noc mesečno ševlo dn z normalnm hlajenjem [d] dnevno ševlo ur z normalnm orevanjem [h] cd βc c cm [h] za βc 015 (44a) 015 c [h] za β > 015 (44b) cm c β c NC cmax res cm [-] (45)

17 NC - porebna oplona enerja za hlajenje [kwh] (OSIST EN 13790) & - porebna oplona moč za orevanje [kw] (enačba 313) cmax res 4.5 Mesečn računsk obraovaln dnev d h rod ( ) 365 fzn 365 da dm 365 d 24 M [d] (46) d hrod mesečn računsk obraovaln dnev [d] d M ševlo dn v mesecu [d] f zn fakor znžanja emperaure orevanja ob koncu edna [-] (enačba 47) d a ševlo dn korščenja cone v leu (čas rajanja orevanja) [d] mesečn čas delovanja (orevanja h al hlajenja c ) [h] (enačba 43a al 43b al 44a al 44b) Fakor znžanja emperaure konec edna: - brez znžanja: f zn 0 - ob zklopu: f zn 1 - ob znžanju emperaure orevanja: f zn 1 znmn e [-] (47) znmn emn znmn mejna emperaura znžanja [ C] prmer: predposavev 15 C z povprečna mesečna zunanja emperaura [ C] emn srednja dnevna projekna emperaura [ C] 4.6 Izračun mesečnh računskh obraovalnh ur orevalnea n/al hladlnea ssema d [h] (48) x roh x rod x rod x roh mesečne računske obraovalne ure [h] h roh - mesečne računske obraovalne ure orevanja [h] - mesečne računske obraovalne ure hlajenja [h] c roh x rod dnevne računske obraovalne ure [h] (enačba 49) h rod - dnevne računske obraovalne ure orevanja [h] - dnevne računske obraovalne ure hlajenja [h] c rod d x rod - mesečn računsk obraovaln dnev [d] (enačba 46) d h rod - mesečn računsk obraovaln dnev orevanja [d] d - mesečn računsk obraovaln dnev hlajenja [d] c rod

18 ( ) h rod 24 f zn d 24 h nop [h] (49) f znd fakor dnevnea znžanja emperaure orevanja [-] (enačba 50) hnop mesečne obraovalne ure pr normalnem orevanju [h] (enačba 43a al 43b) znmn e f zn d 1 [-] (50) znmn emn znmn mejna emperaura znžanja [ C] prmer: predposavev 10 C e povprečna mesečna zunanja emperaura [ C] emn srednja dnevna projekna emperaura [ C] 4.7 Temperaura neorevanea prosora V okvru e meodoloje se za emperauro neorevanea prosora prvzame emperaura 13 C. 5. Podssem orevala 5.1 Porebna oploa za orevala h n em h ou em k We em + h em [kwh] (51) houem porebna oplona oddaja oreval [kwh] Je enaka porebn oplo za orevanje NH. k delež vračljve porebne elekrčne enerje [-] W eem dodana porebna elekrčna enerja (npr. zarad poona venlaorja pr venlaorskem konvekorju) [kwh] (očka 5.3.) hem dodane oplone zube podssema orevala [kwh] (očka 5.2.) 5.2 Dodane oplone zube podssema orevala h em l f f ηh em 1 n r NH [kwh] (52) h em l dodane opone zube oreval [kwh] f n fakor zarad preknjenea delovanja [-] nepreknjeno delovanje: f 1 n preknjeno delovanje: f n 0 97

19 f r fakor vplva sevanja samo pr orevanju prosorov z všna prosora h 4 m: f r 1 všna prosora h > 4 m: lej očko al η skupn fakor učnkovos prenosa oploe hem h > 4 m η 1 [-] (53) 4 h em [ ( η + η + η )] Z R N η Z fakor učnkovos zarad vplva verkalnea emperaurnea profla η R fakor učnkovos zarad vplva reulacje emperaure prosora η fakor učnkovos zarad vplva namesve orevala specfčne zube skoz zunanje N površne Fakor učnkovos za proso soječa orevala; všna prosora h 4 m Fakorj učnkovos so podan v Tabela 2. Fakor vplva verkalnea emperaurnea profla je določen ko armečna sredna med fakorjem učnkovos zarad nademperaure orevala n fakorjem učnkovos zarad specfčnh oplonh zub skoz zunanje sene: η Z ηz 1 + ηz 2 [-] 2 Tabela 2: Fakorj učnkovos za prososoječa orevala ; všna prosora h 4 m Reulacja emperaure prosora Nademperaura ( 20 C) Specfčne oplone zube skoz zunanje sene nereulrana samo cenralna reulacja vsopne vode preko referenčnea prosora P-reulaor (2 K) P-reulaor (1 K) PI-reulaor PI-reulaor s funkcjo opmranja 60 K (npr: 90/70) 425 K (npr: 70/55) 30 K (npr: 55/45) orevala ob noranj sen orevala ob zunanj sen: - razdeljena površna brez sevalne zašče - zasekljena površna s sevalno zaščo - normalna zunanja okna η Z η Z η R η N 080 η Z

20 Prmer: Orevalo nameščeno ob zunanj sen orevaln ssem 70/55 (nademperaura 425 K) na orevalu nameščen ermosan venl (P-reulaor proporconalno področje 2 K) ηz1 + ηz ηz 2 η 093 R η 1 N η h em 4 1 ( ) Fakorj učnkovos za vrajena površnska orevala; všna prosora h 4 m Fakorj učnkovos so podan v Tabela 3. Fakor vplva učnkovos zarad vplva namesve orevala je določen lede na ssem zvedbe ploskovnea orevala n specfčne oplone zube konsrukcje orevala ko armečna sredna obeh fakorjev: η N ηn1 + ηn 2 [-] 2 Tabela 3: Fakorj učnkovos za vrajena površnska orevala ; všna prosora h 4 m Reulacja emperaure prosora Ssem Specfčne oplone zube konsrukcje orevala nereulrana nereulrana samo cenralna reulacja emperaure vsopne vode nereulrana z vzposavvjo ( V R ) preko referenčnea prosora dvoočkovna / P-reulacja PI-reulaor mokr ssem suh ssem suh ssem z majhno alno obloo sensk ssem sropn ssem ploskovno orevanje brez oplone zolacje po SIST EN 1264 ploskovno orevanje s oplono zolacjo skladno z SIST EN 1264 ploskovno orevanje s povečano oplono zolacjo lede na zaheve SIST EN 1264 η Z η R η N η N η N

21 Prmer: Talno orevanje (mokr ssem polaanja) dvoočkovna reulacja ssem alnea orevanja s povečano oplono zolacjo. η 1 Z η 093 R η η N N 1 + η 2 N η h em 4 1 ( ) Fakor učnkovos orevalnea ssema za prosore vsoke od 4 m do 10 m Fakorj učnkovos so podan v Tabela 4. Tabela 4: Fakorj učnkovos za prosore vsoke od 4m do 10m Reulacja emperaure prosora Orevaln ssem nereulrana dvoočkovn reulaor P-reulaor (2 K) P-reulaor (1 K) PI-reulaor PI-reulaor s funkcjo opmzacje oplozračno orevanje razporedev zraka z norm. ndukcjskm razmerjem oplozračno orevanje razporedev zraka z reulrano navpčno recrkulacjo dovod zraka s sran dovod zraka od zoraj dovod zraka s sran dovod zraka od zoraj η Z 4 m 6 m 8 m 10 m η R sropna sevala (vodn ssem) sropna sevala (cevna) sevala alno orevanje nerrano v konsrukcjo oplono ločeno η N Fakor učnkovos za oplozračno orevanje s povečanm ndukcjskm razmerjem je določeno z armečno sredno med vrednosm za ssem z dovodom zraka s sran n od zoraj.

22 Prmer: Všna prosora h 8 m oplozračno orevanje z dovodom zraka od zoraj P reulacja (1K) η 091 Z η 095 R η 1 N η 4 1 ( ) h em 088 Fakor za vplv sevanja: f r 0 85 za sropna sevala vodn ssem cevna sevala drekna sevala er alno orevanje Fakor učnkovos orevalnea ssema za prosora všje od 10 m (h > 10 m) Tabela 5: Fakorj učnkovos za prosore všje od 10 m ( h > 10 m ) Reulacja emperaure prosora Orevaln ssem nereulrana dvoočkovn reulaor P-reulaor (2K) P-reulaor (1K) PI-reulaor PI-reulaor s funkcjo opmzacje oplozračno orevanje dovod zraka razporedev zraka z s sran norm. dovod zraka ndukcjskm razmerjem od zoraj oplozračno orevanje dovod zraka razporedev zraka z s sran reulrano navpčno dovod zraka od recrkulacjo zoraj η Z η R 12m 15m 20m sropna sevala (vodn ssem) sropna sevala (cevna) sevala alno orevanje nerrano v konsrukcjo oplono ločeno η N Prmer: Všna prosora 12 m sevalno orevanje P reulacja (2K) ηz 094 ηr 093 η 1 N η 4 1 ( ) h em 088

23 Fakor za vplv sevanja: f r 0 85 za sropna sevala vodn ssem cevna sevala drekna sevala er alno orevanje. W 5.3 Dodana (pomožna) elekrčna enerja h em Všna prosora h 4 m Dodana (pomožna) elekrčna enerja predsavlja del enerje k je namenjena zboljšanju prenosa oploe v prosoru W h em C + V P [kwh] (54) W h em dodana (pomožna) elekrčna enerja [kwh] C dodane elekrčna enerja za reulaorje [kwh] dodane elekrčna enerja za venlaorje n dodane črpalke [kwh] V P PC dm 24 C [kwh] (55) 1000 V P ( P n + P n ) V V P P h roh [kwh] (56) 1000 P C nazvna elekrčna moč reulaorja [W] podaek prozvajalca al vrednos z Tabela 6 d M ševlo dn v mesecu P nazvna elekrčna moč venlaorja [W] podaek prozvajalca al vrednos V Tabela 7 n ševlo venlaorjev [-] V P nazvna elekrčna moč črpalke [W] podaek prozvajalca al po enačb: P 008 P 50 & LH [W] & LH nazvna elekrčna moč relnka zraka [kw] n ševlo črpalk P mesečne računske obraovalne ure [h] (enačba 48) h roh

24 Tabela 6: Nazvna elekrčna moč reulaorjev [W] elekrčn reulaor z elekromoornm poonom 01 (na poon) P C elekrčn reulaor z elekroermčnm poonom 10 (na poon) elekrčn reulaor z elekromanenm poonom 10 (na poon) Tabela 7: Nazvna moč venlaorjev za prosore z všno h 4m P V [W] venlaorsk konvekor 10 neposredno elekrčno orevanje z venlaorskm konvekorjem 10 ermoakumulacjsko orevanje z dnamčnm odjemom 12 ermoakumulacjsko orevanje s sopenjskm odjemom 12

25 5.3.2 Všna prosora h > 4 m Pr prosorh z všno h > 4 m (npr. dvorane) so uporabljena predvsem orevala pr kaerh n ločene prozvodnje n oddaje oploe er so nameščena v orevanem prosoru (npr. plnsk sevaln relnk) zao je skupna dodana elekrčna enerja dovedena v prosor. Dodana elekrčna enerja je določena ko: W h em Ph h roh [kwh] (57) 1000 al W h em Ph em h roh [kwh] (58) 1000 P h nazvna elekrčna moč venlaorjev n reulaorjev ssem z neposrednm orevanjem (podaek prozvajalca al vrednos z Tabela 8) P h em nazvna elekrčna moč venlaorjev n reulaorjev ssem s posrednm orevanjem (podaek prozvajalca al vrednos z Tabela 8) mesečne računske obraovalne ure [h] (enačba 48) h roh Tabela 8: Nazvna elekrčna moč venlaorjev n reulaorjev za prosore z všno h > 4 m Neposredno orevanje P h Posredno orevanje P h em neposredno sevalno orevanje cevn sevaln relnk do 50kW (reulacja n venlaor za zorevaln zrak) cevn sevaln relnk nad 50kW (reulacja n venlaor za zorevaln zrak) relnk zraka z amosferskm relnkom n aksalnm venlaorjem za obočn zrak (reulacja n venlaor za obočn zrak) relnk zraka z venlaorskm relnkom n aksalnm venlaorjem za obočn zrak (reulacja n venlaorja za obočn n zorevaln zrak) relnk zraka v prosoru (h < 8m) (cenraln relnk s posrednm relnkom zraka) relnk zraka v prosoru (h > 8m) (cenraln relnk s posrednm relnkom zraka) navpčn recrkulacjsk venlaor (h < 8m) navpčn recrkulacjsk venlaor (h > 8m) [W] 25 (za napravo) 80 (za napravo) 100 (za napravo) 0014 NH 0022 NH 0012 NH 0016 NH 0002 NH 0013 NH Vrnjena dodana elekrčna enerja rhhem Če so pomožne naprave (poon reulacja) nameščen v orevanh prosorh je vrnjena oploa enaka elekrčn enerj: rhh em Wh em [kwh] (59)

26 W h em dodana (pomožna) elekrčna enerja [kwh] (enačba 57 enačba 54 h 4 m al enačba 58 za h > 4 m) V orevala vnesena oploa hnem h n em NH + Wh em rhh em [kwh] (60) NH porebna oploa za orevanje določena skladno s SIST EN [kwh] W h em dodana (pomožna) elekrčna enerja [kwh] (enačba 54 al 57 al 58) vrnjena dodana elekrčna enerja [kwh] (enačba 59) rhh em 6. Podssem razvod orevalnea ssema 6.1 Porebna elekrčna enerja za razvodn podssem Nepreknjeno obraovanje [kwh] (61) W h d e Wh d hydr eh d e W hde porebna elekrčna enerja [kwh]. Če je znano ševlo lenh obraovalnh ur ( ha ) n lena obremenev razvodnea omrežja β hda uporabmo enačbo 62; če ea podaka n uporabmo enačbo 61 n posopek v nadaljevanju. W hdhydr porebna hdravlčna enerja [kwh] (enačba 64) e hde fakor rabe elekrčne enerje črpalke [-] (enačba 68) Za mesečn nerval: W β W β hdem hdea hdm h hda ha [-] (62) β hdm povprečna mesečna obremenev razvodnea omrežja ( β hd ) [-] (enačba 39) β hda povprečna lena obremenev razvodnea omrežja [-] h mesečne obraovalne ure čas [h/m] (enačba 43) ha lene obraovalne ure čas [h/a] β hdm & h n em N h [-] (63) h n em - porebna dovedena oploa v orevala [kwh] (enačba 60) h mesečne obraovalne ure čas [h/m] (enačba 43) Phydr Wh d hydr βh d M h fsch fabl [kwh] (64) 1000 P hydr hdravlčna moč v načrovan obraovaln očk [W] (enačba 65)

27 f sch korekcjsk fakor za hdravlčno omrežje [-] za dvocevn ssem: f sch 1 za enocevn ssem: f sch 8 6 m m delež masnea preoka skoz orevalo f abl korekcjsk fakor za hdravlčno uravnoeženje [-] za hdravlčno uravnoežene sseme: 1 za hdravlčno neuravnoežene sseme: 11 Hdravlčna moč v načrovan obraovaln očk P hydr Δp V& [W] (65) Δp lačn padec [kpa] V & volumsk preok orevnea medja [m 3 /h] Volumsk preok orevnea medja & V& N [m 3 /h] (66) 1 15 Δ HK & N sandardna porebna oplona moč za orevanje (cone) moč oreval skladno s SIST EN al z drum enakovrednm v srok prznanm računskm meodam [kw] Δ HK emperaurna razlka pr sandardnem emperaurnem režmu orevalnea ssema [ C] (enačba 38) Tlačn padec Δp 013 Lmax Δp FBH + Δp WE [kpa] (67) L max B 2 L + + ng hg + lc 2 L dolžna cone (savbe) [m] B šrna cone (savbe) [m] n G ševlo orevanh eaž v con (delu savbe) [-] h G povprečna všna eaže v con (delu savbe) [m] l c : l c 10 za dvocevn ssem l c L+B za enocevn ssem Δp FBH dodaek pr ploskovnem orevanju če n prozvajalčevea podaka je 25 kpa vključno z venl n razvodom (kpa) Δp WE lačn padec eneraorja oploe: sandardn koel: 1 kpa sensk koel: 20 kpa kondenzacjsk koel: 20 kpa

28 Fakor rabe elekrčne enerje črpalke e hde e h d e f e C P1 C + β P2 h d M [-] (68) β hdm povprečna mesečna obremenev razvodnea omrežja ( β hd ) [-] (enačba 63 oz. 42) 05 neznana črpalka: f 200 e b P hydr b 1 nova savba b 2 obsoječa savba pr Phydr v W. znana črpalka: f e P P pump hydr C P1 C P2 reulacja črpalke: C P1 C P2 n reulacje: Δp kons.: Δp var.: Preknjeno obraovanje W f ( ) h nop P A h h nop h d e Wh d hydr eh d e [kwh] (69) h W h d hydr e h d e porebna hdravlčna enerja [kwh] (enačba 64) fakor rabe elekrčne enerje črpalke [-] (enačba 68) h nop mesečne obraovalne ure pr normalnem orevanju [h] (enačba 43a al 43b) h mesečne ure orevanja [h] (enačba 43) f korekurn fakor pr znžanju emp. orevanja al preknv orevanja [-] P A znžanje emp. orevanja: f P A 0 6 (prevzea vrednos) preknev orevanja: f 0 P A 6.2 Vračljva n vrnjena elekrčna enerja Vračljva elekrčna enerja hdrhh h d rhh 0 5 Wh d e [kwh] (70) h d rhh - vračljva elekrčna enerja [kwh] W hde porebna elekrčna enerja [kwh] (enačba 69)

29 Vrnjena elekrčna enerja v orevn medj hdrhhd 0 25 [kwh] (71) h d rhh d Wh d e h d rhh d - vrnjena elekrčna enerja v orevn medj [kwh] W hde porebna elekrčna enerja [kwh] (enačba 69) Vračljva elekrčna enerja v okolšk zrak hdrhh 0 25 [kwh] (72) h d rhh Wh d e h d rhh - vračljva elekrčna enerja v okolco [kwh] W hde porebna elekrčna enerja [kwh] (enačba 69) 6.3 Toplone zube razvodnea podssema Splošno h d h d rhh + h d uhh [kwh] (73) h d celone oplone zube [kwh] vrnjene oplone zube [kwh] h d rhh h d uhh nevrnjene oplone zube (oplone zube v neorevanem prosoru) [kwh] Aproksmacja dolžne razvodnea podssema L V horzonaln razvod [m] L S dvžn vod [m] L A prključn vod [m] n G ševlo nadsropj [-] h G všna nadsropja [-] L dolžna cone (savbe) [m] B šrna cone (savbe) [m]

30 L A L S L V Slka 2: Elemen razvodnea cevovoda Dvocevn ssem: Cev v zunanjem zdu: 2 L V L + L [m] L L S B L B h n [m] A n G G 0 55 L B [m] G Cev v noranjem zdu: L V 2 L L B + 6 [m] L L S L B h n [m] A n G G 0 55 L B [m] G Enocevn ssem: B 2 L V L + L [m] L L S G G ( L + B) ng L B h n + 2 [m] 0 1 L B [m] A n G Toplona oddaja v časovnem nervalu hdl U ( ) L ' m a h 1000 [kwh] (74) U' U-vrednos na dolžno [W/mK] - povprečna emperaura orevnea medja [ C] (enačba 39) m - emperaura okolce v - con kjer so nameščene cev razreda V S al A [ C] a L dolžna cev v - con; ndeks se nanaša na ndekse V S n A [m] ndeks za cev z enakm robnm pooj h čas orevanja [h]

31 Za odseke razdellnea podssema z enakm U-vrednosm enako emperauro medja n okolce se enačba za oplono oddajo poenosav: hdl q hd L h 1000 [kwh] (75) kjer je specfčna oplona oddaja: ' ( β ) U ( ( β ) ) & [W/m] (76) q h d h d m h d a β hd povprečna mesečna obremenev razvodnea omrežja v - con (enačba 63) Toplone zube v neorevanem prosoru ' ( ) ( ) UU ' Δu q& h d U βh d q& h d βh d + UU [W/m] (77) ' U q& h d q h d U ( β ) h d & - specfčna oplona oddaja cev v neorevanh prosorh [W/m] Δ u - emperaurna razlka med orevanm n neorevanm prosorom [K] Δ u a u U' U-vrednos na dolžno za cev v orevanem prosoru [W/mK] U U-vrednos na dolžno za cev v neorevanem prosoru [W/mK] ' U Tabela 9: Toplona prehodnos U za posamezne odseke orevalnea ssema [W/(mK)] horzonaln L V V zunanjem zdu dvžn prključn L S L SL V noranj sen dvžn prključn L S L SL Izolrano Nezolrano L B m L L G G 500 m 2 G BG m 2 G BG > V zunanjem zdu (ZZ) skupaj/korsno* ZZ nezolran 135 / 080 ZZ zunaj zolran 100 / 090 ZZ (U 04 W/m 2 K) 075 / 055 * skupno celona oplona oddaja korsno v prosor korsno oddana oploa

32 Toplona oddaja armaur n opreme Ko prblžek se upoševa oplono oddajo držal ko dodano ekvvalenno dolžno 15%. Ekvvalenna dolžna armaur n prrobnc je odvsna od zolacje n dmenzje cev: ekvvalenna dolžna [m] ekvvalenna dolžna [m] venl n prrobnce: d 100 mm d > 100 mm nezolrano zolrano Vrnjena n nevrnjena oplona oddaja Vrnjena oplona oddaja je enaka oplonm zubam v orevanh prosorh h d rhh q& L h d H H h 1000 [kwh] (78) L H dolžna cev v orevanh prosorh (- con) [m] Nevrnjena oplona oddaja hduhh je določena z upoševanjem dolžne cev v neorevanem prosoru. h d uhh q& L h d U U h 1000 [kwh] (79) L U dolžna cev v neorevanh prosorh (- con) [m] 6.4 Vrnjena oploa V razvodn ssem vrnjena oploa drhh d rhh h d rhh d [kwh] (80) - v razvodn ssem vrnjena oploa [kwh] d rhh h d rhh d - vrnjena elekrčna enerja v orevn medj [kwh] (enačba 71) V okolco korsno vrnjena oploa rhhd rhh d h d rhh + h d rhh [kwh] (81) - v okolco korsno vrnjen del oplonh zub [kwh] rhh d h d rhh h d rhh - vrnjena oplona oddaja razvodnea ssema [kwh] (enačba 78) - vrnjena elekrčna enerja razvodnea ssema [kwh] (enačba 72)

33 V razvodn ssem vnesena oploa hnd h n d h n em + h d d rhh [kwh] (82) h n d h n em - v razvodn ssem vnesena oploa [kwh] - v orevala vnesena oploa [kwh] (enačba 60) - oplone zube razvodnea ssema [kwh] (enačba 73) h d - v razvodn ssem vrnjena oploa [kwh] (enačba 80) d rhh 7. Podssem kurlna naprava Pr zračunu enerjske blance kurlne naprave se upoševajo naslednj paramer: porebna oploa za orevaln ssem v prmeru kombnranea kola porebna oploa za oplo vodo dmnčne zube n oplone zube skoz ovoj kola v času obraovanja n sanja obraovalne prpravljenos er pomožna elekrčna enerja. Za zračun kurlne naprave porebn podak: vrsa n karakerska kurlne naprave reulacja kurlne naprave porebna oploa za orevaln ssem določena po meodoloj prsist EN n po posopkh določenh v nadaljevanju. Izračun rabe enerje emelj na karakerskah k so predpsane v Odredb o zahevanh zkorskh za nove oplovodne orevalne kole na ekoče al plnaso orvo Pravlnku o enerjsk učnkovos kurlnh naprav za orevanje prosorov n prpravo ople vode v nendusrjskh savbah n v SIST EN 304 SIST EN SIST EN 297 SIST EN 483 SIST EN 656 SIST EN 625 n SIST EN 677. Izračun podaja porebno vneseno oploo z orvom celone oplone zube kurlne naprave porebno elekrčno enerjo vračljvo n vrnjeno porebno elekrčno enerjo er vračljvo oplono zubo kurlne naprave. 7.1 Obraovalna emperaura eneraorja oploe ( ) [ C] (83) h max h mn h em h - obraovalna emperaura eneraorja oploe [ C] hmn omejev obraovalne emperaure posameznea eneraorja oploe [ C]. Vrednos v naconalnem dodaku sandarda al vrednos z Tabela 13. emperaura razvodnea podssema v opazovanem časovnem nervalu [ C]. hem Določena v odvsnos od vrse reulacje a) V odvsnos od noranje emperaure (v odvsnos od vrse reulacje): Toplona moč oreval: & h ou d h em [kw] (84) h h ou d - povprečna porebna dovedena enerja v orevala [kwh] h ou d h n em - enačba 60 h mesečne obraovalne ure [h] (enačba 43)

34 Povprečna emperaura oreval: 1 & n h em h em + Δh em n & h em n [ C] (85) hem - povprečna emperaura oreval [ C] noranja emperaura orevanea prosora (brez upoševanja oplonh dobkov) [ C] & oplona moč oreval [kw] (enačba 84) h em & nazvna oplona moč oreval (OSIST 12831) ( & h em n & N ) [kw] Δ nazvna nademperaura oreval (50 K) h em n h em n n karakersčn eksponen oplone oddaje oreval Tabela 10. Tabela 10: Eksponen oplone oddaje oreval n. Vrsa oreval n Radaorj 130 Konvekorj 140 Ploskovna orevala 113 Venlaorsk konvekorj 100 b) V odvsnos od zunanje emperaure n konsanne noranje emperaure (v odvsnos od vrse reulacje) ( ) h em h d n + f c h d n [ C] (86) sandardna (projekna) emperaura razvodnea podssema. Vrednos so podane v h d n Tabela 11 noranja emperaura orevanea prosora (brez upoševanja oplonh dobkov) [ C] f c korekcjsk fakor za upoševanje vrse reulacje n vrednos med časom delovanja. Vrednos so podane v Tabela 12. Tabela 11: Vrsa orevalnea ssema n prpadajoča sandardna (projekna) emperaura razvodnea podssema h dn. Vrsa orevalnea h dn ssema Nzkoemperaurn 35 C Srednjeemperaurn 50 C Vsokoemperaurn 70 C

35 Tabela 12: Korekcjsk fakor za upoševanje vrse reulacje f c. Vrsa reulacje kola f c Konsanna emperaura 0 Spremenljva emperaura ( e e desn ) ( ) e desn e zunanja emperaura [ C] projekna zunanja emperaura [ C] edesn 7.2 Porebna oploa za kurlno napravo h ou β & [kwh] (87) h h Pn h h ou - z kurlne naprave odvedena oploa [kwh] β h - obremenev kola [-] (enačba 95) & nazvna oplona moč eneraorja oploe [kw] (podaek al enačba 98) h Pn h - mesečne obraovalne ure [h] (enačba 43) Večje ševlo eneraorjev oploe: + [kwh] (88) h ou j h n d h ou k j k Ševec: h ou j j ševlo eneraorjev oploe ševlo zank razvodnea ssema k ševlo zank relnkov HVAC ssema. - z j-ea eneraorja odvedena oploa [kwh] h n d - v -o zanko razvodnea ssema vnesena oploa [kwh] (enačba 82) - v k-o zanko relnka HVAC ssema dovedena oploa [kwh] (enačba 386) h ou k V prmeru razlčnh vrs eneraorjev oploe (npr. koel v kombnacj s solarnm ssemom oplono črpalko) upoševamo proreo posameznh ssemov. V em prmeru je porebna dodana oplona moč kola: h ou [kwh] (89) bu bu - porebna oploa dodanea relnka: v prmeru solarnea ssema: bu bu sol (enačba 208) (enačba 209) bu bu bu w sol (enačba 210) bu h sol

36 v prmeru oplone črpalke: bu (enačba 268) bu TČ (enačba 271) bu bu bu TČ h (enačba 272) bu TČ w Toplone zube podssema kurlne naprave & oplone zube pr 100% obremenv [kw] h l Pn & oplone zube pr vmesn (občajno 30%) obremenv [kw] h l P n & oplone zube pr 0% obremenv [kw] h l P0 Toplone zube pr 100% obremenv Izkorsek kola pr 100% obremenv: η ( ) h Pn cor ηh Pn + f cor Pn h es Pn h [-] (90) η - korran zkorsek kola pr 100% obremenv [-] h Pn cor η hpn zkorsek kola pr 100% obremenv n esnh poojh če n znane vrednos upoševamo vrednos z Tabela 13. f corpn korekcjsk fakor zarad spremembe zkorska v odvsnos od povprečne emperaure orevnea medja. Naconaln dodaek sandarda al vrednos z Tabela 14. povprečna emp. kola pr esnh poojh (100% obremenv) [ C] (Tabela 14) h es Pn h - obraovalna emperaura eneraorja oploe [ C] (enačba 83) Tabela 13: Paramer za zračun zkorska kola n emperaurne omejve Vrsa kola η hpn [-] η hpn [-] h mn [ C] Sandardn koel ( lo h Pn & h )/100 Pn 45 Nzkoemperaurn ( lo h Pn & h )/100 Pn 35 Kondenzacjsk ( lo h Pn & h )/100 Pn 20 & nazvna moč kola v kw omejena na največ 400 kw. Če je moč večja od 400 kw h Pn uporabmo vrednos 400 kw v usrezn enačb z Tabela 13. Tabela 14: Korekcjsk fakor f corpn pr 100% obremenv Vrsa kola Povprečna emp. kola pr esnh poojh / 100% obremenv h es Pn f corpn [-] Sandardn koel 70 C 0 Nzkoemperaurn 70 C Kondenzacjsk (plnasa.) 70 C 0002 Kondenzacjsk (ekoča.) 70 C Bomasa (sandardn koel) 70 C 0

37 Toplone zube pr 100% obremenv: & 1 η η h Pn cor h l Pn cor h Pn h Pn cor & [kw] (91) & nazvna oplona moč eneraorja oploe [kw] h Pn Toplone zube pr vmesn (30%) obremenv Izkorsek kola pr vmesn (30%) obremenv: η ( ) h P n cor ηh P n + f cor P n h es P n h [-] (92) η - korran zkorsek kola pr vmesn (30%) obremenv [-] h P n cor η hpn zkorsek kola pr 30% obremenv n esnh poojh če n znane vrednos upoševamo vrednos z Tabela 13. f corpn korekcjsk fakor zarad spremembe zkorska v odvsnos od povprečne emperaure orevnea medja. Naconaln dodaek sandarda al vrednos z Tabela obraovalna emperaura eneraorja oploe [ C] (enačba 83) h Tabela 15: Korekcjsk fakor f corpn pr vmesn obremenv Vrsa kola Povprečna emp. kola pr esnh poojh / vmesn obremenv h es P n f corpn [-] Sandardn koel 50 C Nzkoemperaurn 40 C Kondenzacjsk (plnasa.) 35 C 0002 Kondenzacjsk (ekoča.) 35 C 0001 Bomasa (sandardn koel) 70 C Za kole na plnasa n ekoča orva: & h P n 3 h Pn 0 & Toplone zube pr vmesn obremenv: & h l P n cor 1 η η h P n cor h P n cor & h P n [kw] (93) & oplone zube pr vmesn obremenv [kw] h l P n

38 Toplone zube pr 0% obremenv Toplone zube pr 0% obremenv so določene za emperaurno razlko 30 K. Korrane oplone zube (upoševajoč razlčno emperaurno razlko) so določene z: 125 & 0 & h l P cor h l P0 [kw] (94) h 30 & oplone zube v času obraovalne prpravljenos (sand-by) [kw]. Če je prozvod h l P0 cerfcran je a podaek znan. Če vrednos n znana upoševamo vrednos Tabela obraovalna emperaura eneraorja oploe [ C] (enačba 83) h emperaura prosora v kaerem je koel nameščen [ C] Tabela 16: Toplone zube kola v času obraovalne prpravljenos & h l P0 [kw] Vrsa kola Sandardn koel & h Pn ( 25 8 lo ( & h Pn )) & hlp Nzkoemperaurn & hpn ( lo ( & hpn )) & hlp Kondenzacjsk & hpn ( lo ( & hpn )) & hlp & nazvna moč kola v kw. h Pn Toplone zube pr vmesnem razmerju obremenve β n oplona moč & h Pn h Razmerje oplone obremenve posameznea (-ea) eneraorja oploe β pr paraleln prključv j eneraorjev. Vs eneraorj delujejo sočasno: obremenev posameznea eneraorja usreza razmerju skupne povprečne oplone obremenve: h & β [-] (95) h n d h & h Pn j j & povprečna oplona moč oddana v razvodn orevaln podssem [kw] h n d h n d & h n d [kw] (96) h h n d - v razvodn ssem vnesena oploa [kwh] (lej očko 7.2) h - mesečne obraovalne ure [h] (enačba 43) & nazvna oplona moč j-ea eneraorja oploe [kw] h Pn j

39 Če moč kola n znana jo lahko ocenmo s pomočjo enačbe: & 1 3 & [kw] (97) h Pn hmax res & - porebna oplona moč za orevanje s funkcjo dorevanja v prmeru mehanskea hmax res prezračevanja [kw] (enačba 309) Če je več eneraorjev oploe prključeno zaporedno je porazdelev razmerja obremenve med eneraorj oploe odvsna od vrse reulacje: a) brez proree: & h n d β h [-] ( & h 1 Pn + & h 2 Pn +...) b) s proreo: & & 1 Pn β [-] h n d h h & h Pn & nazvna moč (-1) eneraorjev k obraujejo pr 100% obremenv [kw] h 1 Pn & nazvna moč -ea eneraorja k ne obrauje pr 100% obremenv [kw] h Pn Toplone zube eneraorja oploe v odvsnos od razmerja obremenve β h : β - obremenev kola pr esnh poojh za vmesno obremenev. Za kole na h es P n plnasa n ekoča orva je β 0 3 n za kole na bomaso z avomaskm h es P n 03 < h es P n < podajanjem orva je β < β h < h es P n β : ( & h l P n cor & h l P cor ) & 0 h l P0 cor & β + β h h l h es P n [kw] (98a) & h l P n cor oplone zube pr vmesn obremenv [kw] (enačba 93) & oplone zube pr sanju obraovalne prpravljenos [kw] (enačba 94) h l P0 cor

40 β h es P n < h β < 1: ( & h l Pn cor & h l P cor ) & n h l P n cor & h h es P n h l 1 β + h es P n β β [kw] (98b) & oplone zube pr nazvn moč [kw] (enačba 91) h l Pn cor & oplone zube pr vmesn obremenv [kw] (enačba 93) h l P n cor Skupne oplone zube v času opazovanea časovnea nervala: ( ) & [kwh] (99) h l h.. l h rod w100% hrod dnevne računske obraovalne ure orevanja [h] (enačba 49) - časovn nerval poreben za prpravo ople vode [h] (enačba 158) w100% Generaorj oploe s funkcjo prprave ople vode: & & + & [kw] (100) hw hnd w & w ou w [kw] (101) w100% & h n d - povprečna oplona moč kola oddana v razvodn orevaln podssem [kwh] (enačba 96) w ou - porebna oploa za prpravo ople vode [kwh] (enačba 114) w100% - časovn nerval poreben za prpravo ople vode [h] (enačba 158) 7.3 Pomožna elekrčna enerja w100% dm d a Wh P h roh + P P0 ( 24 dm h roh ) [kwh] (102) 365[ d ] P moč pomožnh elekrčnh naprav za koel pr deln obremenv [kw]. (enačba 103a al 103b) P P0 moč pomožnh elekrčnh naprav za koel pr 0% obremenv sanje obraovalne prpravljenos [kw]. Če vrednos nso znane upoševamo vrednos z Tabela 17. mesečne računske obraovalne ure orevanja [h] (enačba 48) h roh w100% - časovn nerval poreben za prpravo ople vode [h] (enačba 158) d M ševlo dn v mesecu [d] d a ševlo dn korščenja cone v leu (čas rajanja orevanja) [d]

41 Moč pomožnh elekrčnh naprav za koel v odvsnos od obremenve kola 0 < β h < β h es P n : ( P P n P P0 ) P 0 β P + β h P h es P n [kw] (103a) P moč pomožnh elekrčnh naprav pr vmesn obremenv [kw] (podaek P n prozvajalca al Tabela 17) P moč pomožnh elekrčnh naprav pr sanju obraovalne prpravljenos [kw] P0 (podaek prozvajalca al Tabela 17) β h es P n < h β < 1: β β ( P Pn P P n ) P P n es P n P h h + 1 βh es P n [kw] (103b) P Pn moč pomožnh elekrčnh naprav pr nazvn moč (100% obremenv) [kw] (podaek prozvajalca al Tabela 17) P moč pomožnh elekrčnh naprav pr vmesn obremenv [kw] (podaek P n prozvajalca al Tabela 17) Tabela 17: Moč pomožnh elekrčnh naprav P [kw] Vrsa kola n orlnka Koel z venlaorskm P Pn P P n P P0 048 orlnkom ( 45 & h Pn ) Koel z amosferskm orlnkom do 250 kw Koel z amosferskm orlnkom od 250 kw Koel na pelee z avomaskm dodajanjem P P Pn Pn P Pn P Pn 1000 P P n 048 ( 15 & ) h Pn 1000 ( 35 & + 40) ( ) 0 h Pn 1000 P P n 0 h Pn 1000 ( 7 & + 80) ( ) 0 h Pn 1000 P P n P P & h Pn 1000 ( 0 & + 40) ( ) 2 h Pn P P n P P0 & h Pn Koel na sekance ( & + 60) ( ) P Pn 2 h Pn 1000 P P n P P0 & P P & h Pn 1000 P P0

42 Sandardn koel: Specaln plnsk koel ( 148 & + 40) ( 148 & + 40) 0 Pn h P Pn 1000 Venlaorsk koel P Pn 045 & h (olje/pln) Nzkoemperaur n koel: Specaln plnsk 0 h Pn koel P Pn 1000 Obočn relnk 0 48 P Pn & Pn Venlaorsk koel 048 P Pn & Pn (olje/pln) Kondenzacjsk 048 P Pn & Pn koel (olje/pln) Pn 0 Pn h P P n 1000 P P n 015 & h Pn ( 148 & + 40) ( 148 & + 40) P P P P 0 Pn h n 1000 P n 015 & P n 015 & Pn Pn 048 P n Pn P & 7.4 Vračljve n vrnjene oplone zube Porebna dodana elekrčna enerja Vrnjena dodana elekrčna enerja ( bh ) p W h rhh Wh 1 [kwh] (104) p del nazvne elekrčne moč prenesene v okolco. Vrednos v naconalnem dodaku sandarda al po naslednj enačb: p 1 η hydraulc [-] Predposavljena vrednos za hdravlčn zkorsek je η hydraulc 04 b h fakor redukcje k upoševa vplv okolce. Vrednos v naconalnem dodaku sandarda al predposavljena vrednos orevanem prosoru) b 0 (eneraor nameščen v h b 03 (eneraor nameščen v kolovnc). h h rhh Wh rhh [kwh] (105) h rhh vrnjena elekrčna enerja [kwh] Toplone zube skoz ovoj eneraorja oploe ( k ) ph env h & [kwh] (106) h rhh env h l P0 cor 1 & Korrane oplone zube [kw] (enačba 94) h l P0 cor

TOPNOST, HITROST RAZTAPLJANJA

TOPNOST, HITROST RAZTAPLJANJA OPNOS, HIOS AZAPLJANJA Denja: onos (oz. nasčena razona) redsavlja sanje, ko je oljene (rdn, ekoč, lnas) v ravnoežju z razono (oljenem, razoljenm v olu). - kvanavn zraz - r določen - homogena molekularna

Διαβάστε περισσότερα

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke

Διαβάστε περισσότερα

Poglavje 5. Poglavje 5. Poglavje 5. c = 1! SPOMNIMO SE!!! Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi

Poglavje 5. Poglavje 5. Poglavje 5. c = 1! SPOMNIMO SE!!! Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi Reglacjsk ssem lka 5. : Vekorja saorskega n roorskega oka v prosor Faklea za elekroehnko Reglacjsk ssem POMNIMO E!!! lka. 5: Kompleksn vekor saorskega oka γ jγ ( e ) j0 j ( ) c ( ) e ( ) e ( ) c! Faklea

Διαβάστε περισσότερα

Logatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013

Logatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013 WP 14 R T d 9 10 11 53 d 2015 811/2013 WP 14 R T 2015 811/2013 WP 14 R T Naslednji podatki o izdelku izpolnjujejo zahteve uredb U 811/2013, 812/2013, 813/2013 in 814/2013 o dopolnitvi smernice 2010/30/U.

Διαβάστε περισσότερα

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja

Διαβάστε περισσότερα

!"!# ""$ %%"" %$" &" %" "!'! " #$!

!!# $ %% %$ & % !'!  #$! " "" %%"" %" &" %" " " " % ((((( ((( ((((( " %%%% & ) * ((( "* ( + ) (((( (, (() (((((* ( - )((((( )((((((& + )(((((((((( +. ) ) /(((( +( ),(, ((((((( +, 0 )/ (((((+ ++, ((((() & "( %%%%%%%%%%%%%%%%%%%(

Διαβάστε περισσότερα

ΓΗ ΚΑΙ ΣΥΜΠΑΝ. Εικόνα 1. Φωτογραφία του γαλαξία μας (από αρχείο της NASA)

ΓΗ ΚΑΙ ΣΥΜΠΑΝ. Εικόνα 1. Φωτογραφία του γαλαξία μας (από αρχείο της NASA) ΓΗ ΚΑΙ ΣΥΜΠΑΝ Φύση του σύμπαντος Η γη είναι μία μονάδα μέσα στο ηλιακό μας σύστημα, το οποίο αποτελείται από τον ήλιο, τους πλανήτες μαζί με τους δορυφόρους τους, τους κομήτες, τα αστεροειδή και τους μετεωρίτες.

Διαβάστε περισσότερα

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,

Διαβάστε περισσότερα

Το άτομο του Υδρογόνου

Το άτομο του Υδρογόνου Το άτομο του Υδρογόνου Δυναμικό Coulomb Εξίσωση Schrödinger h e (, r, ) (, r, ) E (, r, ) m ψ θφ r ψ θφ = ψ θφ Συνθήκες ψ(, r θφ, ) = πεπερασμένη ψ( r ) = 0 ψ(, r θφ, ) =ψ(, r θφ+, ) π Επιτρεπτές ενέργειες

Διαβάστε περισσότερα

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge Vektorji Naloge 1. V koordinatnem sistemu so podane točke A(3, 4), B(0, 2), C( 3, 2). a) Izračunaj dolžino krajevnega vektorja točke A. (2) b) Izračunaj kot med vektorjema r A in r C. (4) c) Izrazi vektor

Διαβάστε περισσότερα

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.

Διαβάστε περισσότερα

Νόµοςπεριοδικότητας του Moseley:Η χηµική συµπεριφορά (οι ιδιότητες) των στοιχείων είναι περιοδική συνάρτηση του ατοµικού τους αριθµού.

Νόµοςπεριοδικότητας του Moseley:Η χηµική συµπεριφορά (οι ιδιότητες) των στοιχείων είναι περιοδική συνάρτηση του ατοµικού τους αριθµού. Νόµοςπεριοδικότητας του Moseley:Η χηµική συµπεριφορά (οι ιδιότητες) των στοιχείων είναι περιοδική συνάρτηση του ατοµικού τους αριθµού. Περιοδικός πίνακας: α. Είναι µια ταξινόµηση των στοιχείων κατά αύξοντα

Διαβάστε περισσότερα

1. VAJA IZ TRDNOSTI. (linearna algebra - ponovitev, Kroneckerjev δ i j, permutacijski simbol e i jk )

1. VAJA IZ TRDNOSTI. (linearna algebra - ponovitev, Kroneckerjev δ i j, permutacijski simbol e i jk ) VAJA IZ TRDNOSTI (lnearna algebra - ponovtev, Kroneckerev δ, permutacsk smbol e k ) NALOGA : Zapš vektor a = [, 2,5,] kot lnearno kombnaco vektorev e = [,,,], e 2 = [,2,3,], e 3 = [2,,, ] n e 4 = [,,,]

Διαβάστε περισσότερα

ARHITEKTURA DETAJL 1, 1:10

ARHITEKTURA DETAJL 1, 1:10 0.15 0.25 3.56 0.02 0.10 0.12 0.10 SESTV S2 polimer-bitumenska,dvoslojna(po),... 1.0 cm po zahtevah SIST DIN 52133 in nadstandardno, (glej opis v tehn.poročilu), npr.: PHOENIX STR/Super 5 M * GEMINI P

Διαβάστε περισσότερα

ΠΕΡΙΟΔΙΚΟΣ ΠΙΝΑΚΑΣ ΣΤΟΙΧΕΙΩΝ

ΠΕΡΙΟΔΙΚΟΣ ΠΙΝΑΚΑΣ ΣΤΟΙΧΕΙΩΝ ΠΕΡΙΟΔΙΚΟΣ ΠΙΝΑΚΑΣ ΣΤΟΙΧΕΙΩΝ Περίοδοι περιοδικού πίνακα Ο περιοδικός πίνακας αποτελείται από 7 περιόδους. Ο αριθμός των στοιχείων που περιλαμβάνει κάθε περίοδος δεν είναι σταθερός, δηλ. η περιοδικότητα

Διαβάστε περισσότερα

Tretja vaja iz matematike 1

Tretja vaja iz matematike 1 Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +

Διαβάστε περισσότερα

!!" #7 $39 %" (07) ..,..,.. $ 39. ) :. :, «(», «%», «%», «%» «%». & ,. ). & :..,. '.. ( () #*. );..,..'. + (# ).

!! #7 $39 % (07) ..,..,.. $ 39. ) :. :, «(», «%», «%», «%» «%». & ,. ). & :..,. '.. ( () #*. );..,..'. + (# ). 1 00 3 !!" 344#7 $39 %" 6181001 63(07) & : ' ( () #* ); ' + (# ) $ 39 ) : : 00 %" 6181001 63(07)!!" 344#7 «(» «%» «%» «%» «%» & ) 4 )&-%/0 +- «)» * «1» «1» «)» ) «(» «%» «%» + ) 30 «%» «%» )1+ / + : +3

Διαβάστε περισσότερα

PROCESIRANJE SIGNALOV

PROCESIRANJE SIGNALOV Rešive pisega izpia PROCESIRANJE SIGNALOV Daum: 7... aloga Kolikša je ampliuda reje harmoske kompoee arisaega periodičega sigala? f() - -3 - - 3 Rešiev: Časova fukcija a iervalu ( /,/) je lieara fukcija:

Διαβάστε περισσότερα

ΝΟΜΟΣ ΤΗΣ ΠΕΡΙΟ ΙΚΟΤΗΤΑΣ : Οι ιδιότητες των χηµικών στοιχείων είναι περιοδική συνάρτηση του ατοµικού τους αριθµού.

ΝΟΜΟΣ ΤΗΣ ΠΕΡΙΟ ΙΚΟΤΗΤΑΣ : Οι ιδιότητες των χηµικών στοιχείων είναι περιοδική συνάρτηση του ατοµικού τους αριθµού. 1. Ο ΠΕΡΙΟ ΙΚΟΣ ΠΙΝΑΚΑΣ Οι άνθρωποι από την φύση τους θέλουν να πετυχαίνουν σπουδαία αποτελέσµατα καταναλώνοντας το λιγότερο δυνατό κόπο και χρόνο. Για το σκοπό αυτό προσπαθούν να οµαδοποιούν τα πράγµατα

Διαβάστε περισσότερα

Elementi energetske elektronike

Elementi energetske elektronike ELEKTRIČNE MAŠINE Elemen energeske elekronke Uvod Čme se bav energeska elekronka? Energeska elekronka se bav konverzjom (prevaranjem) razlčh oblka elekrčne energje. Uvod Gde se kors? Elemen energeske elekronke

Διαβάστε περισσότερα

ΜΕΛΕΤΗ ΤΗΣ ΥΝΑΤΟΤΗΤΑΣ ΑΞΙΟΠΟΙΗΣΗΣ ΤΟΥ ΓΕΩΘΕΡΜΙΚΟΥ ΠΕ ΙΟΥ ΘΕΡΜΩΝ ΝΙΓΡΙΤΑΣ (Ν. ΣΕΡΡΩΝ)

ΜΕΛΕΤΗ ΤΗΣ ΥΝΑΤΟΤΗΤΑΣ ΑΞΙΟΠΟΙΗΣΗΣ ΤΟΥ ΓΕΩΘΕΡΜΙΚΟΥ ΠΕ ΙΟΥ ΘΕΡΜΩΝ ΝΙΓΡΙΤΑΣ (Ν. ΣΕΡΡΩΝ) ελτίο της Ελληνικής Γεωλογικής Εταιρίας τοµ. XXXVI, 2004 Πρακτικά 10 ου ιεθνούς Συνεδρίου, Θεσ/νίκη Απρίλιος 2004 Bulletin of the Geological Society of Greece vol. XXXVI, 2004 Proceedings of the 10 th

Διαβάστε περισσότερα

PRESECI SA PRSLINOM - VELIKI EKSCENTRICITET

PRESECI SA PRSLINOM - VELIKI EKSCENTRICITET TEORJA ETONSKH KONSTRUKCJA 1 PRESEC SA PRSLNO - VELK EKSCENTRCTET ČSTO SAVJANJE - SLOODNO DENZONSANJE Poznato: Nepoznato: - statčk tcaj za pojedna opterećenja ( ) - sračnato - kvaltet materjala (, σ v

Διαβάστε περισσότερα

Ι ΙΟΤΗΤΕΣ ΤΩΝ ΑΤΟΜΩΝ. Παππάς Χρήστος Επίκουρος Καθηγητής

Ι ΙΟΤΗΤΕΣ ΤΩΝ ΑΤΟΜΩΝ. Παππάς Χρήστος Επίκουρος Καθηγητής ΗΛΕΚΤΡΟΝΙΚΗ ΟΜΗ ΚΑΙ Ι ΙΟΤΗΤΕΣ ΤΩΝ ΑΤΟΜΩΝ Παππάς Χρήστος Επίκουρος Καθηγητής ΤΟ ΜΕΓΕΘΟΣ ΤΩΝ ΑΤΟΜΩΝ Ατομική ακτίνα (r) : ½ της απόστασης μεταξύ δύο ομοιοπυρηνικών ατόμων, ενωμένων με απλό ομοιοπολικό δεσμό.

Διαβάστε περισσότερα

www.absolualarme.com met la disposition du public, via www.docalarme.com, de la documentation technique dont les rιfιrences, marques et logos, sont

www.absolualarme.com met la disposition du public, via www.docalarme.com, de la documentation technique dont les rιfιrences, marques et logos, sont w. ww lua so ab me lar m.co t me la sit po dis ion du c, bli pu via lar ca do w. ww me.co m, de la ion nta t do cu me on t ed hn iqu tec les en ce s, rι fιr ma rq ue se t lo go s, so nt la pr op riι tι

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx

Διαβάστε περισσότερα

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d) Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma

Διαβάστε περισσότερα

τροχιακά Η στιβάδα καθορίζεται από τον κύριο κβαντικό αριθµό (n) Η υποστιβάδα καθορίζεται από τους δύο πρώτους κβαντικούς αριθµούς (n, l)

τροχιακά Η στιβάδα καθορίζεται από τον κύριο κβαντικό αριθµό (n) Η υποστιβάδα καθορίζεται από τους δύο πρώτους κβαντικούς αριθµούς (n, l) ΑΤΟΜΙΚΑ ΤΡΟΧΙΑΚΑ Σχέση κβαντικών αριθµών µε στιβάδες υποστιβάδες - τροχιακά Η στιβάδα καθορίζεται από τον κύριο κβαντικό αριθµό (n) Η υποστιβάδα καθορίζεται από τους δύο πρώτους κβαντικούς αριθµούς (n,

Διαβάστε περισσότερα

Sarò signor io sol. α α. œ œ. œ œ œ œ µ œ œ. > Bass 2. Domenico Micheli. Canzon, ottava stanza. Soprano 1. Soprano 2. Alto 1

Sarò signor io sol. α α. œ œ. œ œ œ œ µ œ œ. > Bass 2. Domenico Micheli. Canzon, ottava stanza. Soprano 1. Soprano 2. Alto 1 Sarò signor io sol Canzon, ottava stanza Domenico Micheli Soprano Soprano 2 Alto Alto 2 Α Α Sa rò si gnor io sol del mio pen sie io sol Sa rò si gnor io sol del mio pen sie io µ Tenor Α Tenor 2 Α Sa rò

Διαβάστε περισσότερα

SEMINAR IZ KOLEGIJA ANALITIČKA KEMIJA I. Studij Primijenjena kemija

SEMINAR IZ KOLEGIJA ANALITIČKA KEMIJA I. Studij Primijenjena kemija SEMINAR IZ OLEGIJA ANALITIČA EMIJA I Studij Primijenjena kemija 1. 0,1 mola NaOH je dodano 1 litri čiste vode. Izračunajte ph tako nastale otopine. NaOH 0,1 M NaOH Na OH Jak elektrolit!!! Disoira potpuno!!!

Διαβάστε περισσότερα

HONDA. Έτος κατασκευής

HONDA. Έτος κατασκευής Accord + Coupe IV 2.0 16V (CB3) F20A2-A3 81 110 01/90-09/93 0800-0175 11,00 2.0 16V (CB3) F20A6 66 90 01/90-09/93 0800-0175 11,00 2.0i 16V (CB3-CC9) F20A8 98 133 01/90-09/93 0802-9205M 237,40 2.0i 16V

Διαβάστε περισσότερα

Bipolarni transistor se sestoji iz treh polprevodniških slojev različne prevodnosti. Glede na njihovo zaporedje ločimo NPN in PNP tranzistorje.

Bipolarni transistor se sestoji iz treh polprevodniških slojev različne prevodnosti. Glede na njihovo zaporedje ločimo NPN in PNP tranzistorje. polarn ranzsor polarn ranssor se sesoj z reh polprevodnškh slojev razlčne prevodnos. Glede na njhovo zaporedje ločmo NPN n PNP ranzsorje. Slka: Zgradba n smbol NPN n PNP ranzsorja NPN ranzsor je orej sesavljen

Διαβάστε περισσότερα

Odvode odvisnih spremenljivk po neodvisni spremenljivki bomo označevali s piko: Sistem navadnih diferencialnih enačb prvega reda ima obliko:

Odvode odvisnih spremenljivk po neodvisni spremenljivki bomo označevali s piko: Sistem navadnih diferencialnih enačb prvega reda ima obliko: 4 Sisemi diferencialnih enačb V prakičnih primerih večkra naleimo na več diferencialnih enačb, ki opisujejo določen pojav in so medsebojno povezane edaj govorimo o sisemih diferencialnih enačb V eh enačbah

Διαβάστε περισσότερα

ПРАВИЛА О РАДУ ДИСТРИБУТИВНОГ СИСТЕМА

ПРАВИЛА О РАДУ ДИСТРИБУТИВНОГ СИСТЕМА ПРАВИЛА О РАДУ ДИСТРИБУТИВНОГ СИСТЕМА Верзија 1.0 децембар 2009. године На основу члана 107. Закона о енергетици (''Службени гласник Републике Србије'' број 84/04) и чл. 32. ст. 1. т. 9. Одлуке о измени

Διαβάστε περισσότερα

Αλληλεπίδραση ακτίνων-χ με την ύλη

Αλληλεπίδραση ακτίνων-χ με την ύλη Άσκηση 8 Αλληλεπίδραση ακτίνων-χ με την ύλη Δ. Φ. Αναγνωστόπουλος Τμήμα Μηχανικών Επιστήμης Υλικών Πανεπιστήμιο Ιωαννίνων Ιωάννινα 2013 Άσκηση 8 ii Αλληλεπίδραση ακτίνων-χ με την ύλη Πίνακας περιεχομένων

Διαβάστε περισσότερα

Parts Manual. Trio Mobile Surgery Platform. Model 1033

Parts Manual. Trio Mobile Surgery Platform. Model 1033 Trio Mobile Surgery Platform Model 1033 Parts Manual For parts or technical assistance: Pour pièces de service ou assistance technique : Für Teile oder technische Unterstützung Anruf: Voor delen of technische

Διαβάστε περισσότερα

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK 1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24

Διαβάστε περισσότερα

ΠΕΡΙΟΔΙΚΟ ΣΥΣΤΗΜΑ ΤΩΝ ΣΤΟΙΧΕΙΩΝ (1) Ηλία Σκαλτσά ΠΕ ο Γυμνάσιο Αγ. Παρασκευής

ΠΕΡΙΟΔΙΚΟ ΣΥΣΤΗΜΑ ΤΩΝ ΣΤΟΙΧΕΙΩΝ (1) Ηλία Σκαλτσά ΠΕ ο Γυμνάσιο Αγ. Παρασκευής ΠΕΡΙΟΔΙΚΟ ΣΥΣΤΗΜΑ ΤΩΝ ΣΤΟΙΧΕΙΩΝ (1) Ηλία Σκαλτσά ΠΕ04.01 5 ο Γυμνάσιο Αγ. Παρασκευής Όπως συμβαίνει στη φύση έτσι και ο άνθρωπος θέλει να πετυχαίνει σπουδαία αποτελέσματα καταναλώνοντας το λιγότερο δυνατό

Διαβάστε περισσότερα

Appendix B Table of Radionuclides Γ Container 1 Posting Level cm per (mci) mci

Appendix B Table of Radionuclides Γ Container 1 Posting Level cm per (mci) mci 3 H 12.35 Y β Low 80 1 - - Betas: 19 (100%) 11 C 20.38 M β+, EC Low 400 1 5.97 13.7 13 N 9.97 M β+ Low 1 5.97 13.7 Positrons: 960 (99.7%) Gaas: 511 (199.5%) Positrons: 1,199 (99.8%) Gaas: 511 (199.6%)

Διαβάστε περισσότερα

Zakonitosti hitrosti reakcije in konstante hitrosti (Rate laws)

Zakonitosti hitrosti reakcije in konstante hitrosti (Rate laws) Zakonioi hiroi reakcije in konane hiroi (Rae law) Merjena hiro reakcije je odvina od koncenracije reakanov na neko poenco. v k [A] [B] k konana hiroi reakcije (neodvina od koncenracije) (odvina od T) Ekperimenalno

Διαβάστε περισσότερα

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre

Διαβάστε περισσότερα

Št. točk: TRETJI KOLOKVIJ IZ TEMELJEV EKONOMIJE 1 (december 2004)

Št. točk: TRETJI KOLOKVIJ IZ TEMELJEV EKONOMIJE 1 (december 2004) Temelj ekonomje 1 kolokvj 3 Š. očk: TRETJI KOLOKVIJ IZ TEMELJEV EKONOMIJE 1 (december 004) IME IN RIIMEK: VISNA ŠTEVILKA: Usrezno obkrož: REDNI - IZREDNI šudj rvč vpsan v šolskem leu: 004/005, 003/004,

Διαβάστε περισσότερα

SONATA D 295X245. caza

SONATA D 295X245. caza SONATA D 295X245 caza 01 Γωνιακός καναπές προσαρμόζεται σε όλα τα μέτρα σε όλους τους χώρους με μηχανισμούς ανάκλησης στα κεφαλάρια για περισσότερή αναπαυτικότητα στην χρήση του-βγαίνει με κρεβάτι η χωρίς

Διαβάστε περισσότερα

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2 Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a

Διαβάστε περισσότερα

A N A L I S I S K U A L I T A S A I R D I K A L I M A N T A N S E L A T A N S E B A G A I B A H A N C A M P U R A N B E T O N

A N A L I S I S K U A L I T A S A I R D I K A L I M A N T A N S E L A T A N S E B A G A I B A H A N C A M P U R A N B E T O N I N F O T E K N I K V o l u m e 1 5 N o. 1 J u l i 2 0 1 4 ( 61-70) A N A L I S I S K U A L I T A S A I R D I K A L I M A N T A N S E L A T A N S E B A G A I B A H A N C A M P U R A N B E T O N N o v i

Διαβάστε περισσότερα

ELABORAT GRADBENE FIZIKE ZA PODROČJE UČINKOVITE RABE ENERGIJE V STAVBAH

ELABORAT GRADBENE FIZIKE ZA PODROČJE UČINKOVITE RABE ENERGIJE V STAVBAH ELABORAT GRADBENE FIZIKE ZA PODROČJE UČINKOVITE RABE ENERGIJE V STAVBAH izelan za stavbo 16-08-06-1 Knjižnica Izračun je narejen v sklau po»pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah 2010«in Tehnični

Διαβάστε περισσότερα

Energija magnetnega polja, prvič

Energija magnetnega polja, prvič ENERGIJA POLJA_1(13).doc 1/11.6.6 Energija magnenega polja, prvič Izhajamo iz moči na uljavi, ki je enaka produku oka in napeosi na uljavi p = ul il. To so sedaj časovno spreminjajoče veličine, lahko bi

Διαβάστε περισσότερα

VILJUŠKARI. 1. Viljuškar se koristi za utovar standardnih euro-pool paleta na drumsko vozilo u sistemu prikazanom na slici.

VILJUŠKARI. 1. Viljuškar se koristi za utovar standardnih euro-pool paleta na drumsko vozilo u sistemu prikazanom na slici. VILJUŠKARI 1. Viljuškar e korii za uoar andardnih euro-pool palea na druko ozilo u ieu prikazano na lici. PALETOMAT a) Koliko reba iljuškara da bi ree uoara kaiona u koji aje palea bilo anje od 6 in, ako

Διαβάστε περισσότερα

5. vaja: MSU OMEJITEV ŠIRINE RAZPOK in OMEJITEV POMIKOV

5. vaja: MSU OMEJITEV ŠIRINE RAZPOK in OMEJITEV POMIKOV 5. vaa MSU OMJTV ŠRN RAZPOK n OMJTV POMKOV. NALOA Za armranoton nolc, prazan na pon l, zračunat - računo šrno razpo n - navč navpčn pom fn!. PODATK O OMTRJ, OBTŽB N UPORABLJNH MATRALH q = + 8.0 m Prcn

Διαβάστε περισσότερα

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:

Διαβάστε περισσότερα

p Prema tome nadpritisak u sudu je p= Pretvaranje J-kWh, BTU-kWh

p Prema tome nadpritisak u sudu je p= Pretvaranje J-kWh, BTU-kWh Prmjer. Kolk o je prsak u Pa-mm VS U cjev na slc pokazuje nadprsak od 50 mmvs (vodenog suba. Kolko je o Paskala? Hdrosačk prsak je funkcja suba ečnos, odnosno p = ρ g h. Ako se rad o vodenom subu (ρ=000

Διαβάστε περισσότερα

TOPLOTNA ČRPALKA ZRAK-VODA - BUDERUS LOGATHERM WPL 7/10/12/14/18/25/31

TOPLOTNA ČRPALKA ZRAK-VODA - BUDERUS LOGATHERM WPL 7/10/12/14/18/25/31 TOPLOTN ČRPLK ZRK-VOD - BUDERUS LOGTHERM WPL 7/0//4/8/5/ Tip Moč (kw) nar. št. EUR (brez DDV) WPL 7 7 8 7 700 95 5.6,00 WPL 0 0 7 78 600 89 8.9,00 WPL 7 78 600 90 9.78,00 WPL 4 4 7 78 600 9 0.88,00 WPL

Διαβάστε περισσότερα

Prezračevanje - dejstva in dileme

Prezračevanje - dejstva in dileme Prezračevanje in ogrevanje pasivnih in nizkoenergijskih hiš dr. Peter Gašperšič EKOAKTIV d.o.o. info@ekoaktiv.si Prezračevanje - dejstva in dileme Visoka zrakotesnost ne omogoča več zadostne naravne izmenjave

Διαβάστε περισσότερα

Antene. Srednja snaga EM zračenja se dobija na osnovu intenziteta fluksa Pointingovog vektora kroz sferu. Gustina snage EM zračenja:

Antene. Srednja snaga EM zračenja se dobija na osnovu intenziteta fluksa Pointingovog vektora kroz sferu. Gustina snage EM zračenja: Anene Transformacija EM alasa u elekrični signal i obrnuo Osnovne karakerisike anena su: dijagram zračenja, dobiak (Gain), radna učesanos, ulazna impedansa,, polarizacija, efikasnos, masa i veličina, opornos

Διαβάστε περισσότερα

Znižanje parnega tlaka Parni tlak idealnih raztopin neelektrolitov podamo z Raoultovim zakonom.(1).

Znižanje parnega tlaka Parni tlak idealnih raztopin neelektrolitov podamo z Raoultovim zakonom.(1). . vaja: IZOTONIČNE IN UFRNE RAZTOINE. Uvod Človeško telo je sestavljeno z 66 % vode n scer 4 % kot ntracelularna tekočna (ICT) n 6 % kot ekstracelularna tekočna (ECT). K ECT sodjo nterstcjska tekočna (

Διαβάστε περισσότερα

pismeni br.4 4.2: Izračunati yds, gdje je K luk parabole y 2 = 2 px od ishodišta to točke

pismeni br.4 4.2: Izračunati yds, gdje je K luk parabole y 2 = 2 px od ishodišta to točke Prakkm Maemaka III Prredo DJočć smen br : Raz Forero red nkc eroda dan ormom za < za < : Izračna ds gde e k araboe od shodša o očke M : Izračna koordnae ežsa homogenog ka ckode a sn a ; : Izračna I e [

Διαβάστε περισσότερα

SUPPLEMENTAL INFORMATION. Fully Automated Total Metals and Chromium Speciation Single Platform Introduction System for ICP-MS

SUPPLEMENTAL INFORMATION. Fully Automated Total Metals and Chromium Speciation Single Platform Introduction System for ICP-MS Electronic Supplementary Material (ESI) for Journal of Analytical Atomic Spectrometry. This journal is The Royal Society of Chemistry 2018 SUPPLEMENTAL INFORMATION Fully Automated Total Metals and Chromium

Διαβάστε περισσότερα

6. ΤΕΛΙΚΗ ΙΑΘΕΣΗ ΤΑΦΗ. 6.1. Γενικά

6. ΤΕΛΙΚΗ ΙΑΘΕΣΗ ΤΑΦΗ. 6.1. Γενικά 6. ΤΕΛΙΚΗ ΙΑΘΕΣΗ ΤΑΦΗ 6.1. Γενικά Είναι γεγονός ότι ανέκαθεν ο τελικός αποδέκτης των υπολειµµάτων της κατανάλωσης και των καταλοίπων της παραγωγικής διαδικασίας υπήρξε το περιβάλλον. Στις παλιότερες κοινωνίες

Διαβάστε περισσότερα

TEHNIČKI FAKULTET SVEUČILIŠTA U RIJECI Zavod za elektroenergetiku. Prijelazne pojave. Osnove elektrotehnike II: Prijelazne pojave

TEHNIČKI FAKULTET SVEUČILIŠTA U RIJECI Zavod za elektroenergetiku. Prijelazne pojave. Osnove elektrotehnike II: Prijelazne pojave THNIČKI FAKUTT SVUČIIŠTA U IJI Zavod za elekroenergek Sdj: Preddplomsk srčn sdj elekroehnke Kolegj: Osnove elekroehnke II Noselj kolegja: v. pred. mr.sc. Branka Dobraš, dpl. ng. el. Prjelazne pojave Osnove

Διαβάστε περισσότερα

Magneti opis i namena Opis: Napon: Snaga: Cena:

Magneti opis i namena Opis: Napon: Snaga: Cena: Magneti opis i namena Opis: Napon: Snaga: Cena: Magnet fi 9x22x28x29,5 mm 12 V DC 9 Magnet fi 9x22x28x29,5 mm 24 V DC 9 Magnet fi 9x22x28x29,5 mm 24 V AC 9 Magnet fi 9x22x28x29,5 mm 110 V DC 15 Magnet

Διαβάστε περισσότερα

Estimation of grain boundary segregation enthalpy and its role in stable nanocrystalline alloy design

Estimation of grain boundary segregation enthalpy and its role in stable nanocrystalline alloy design Supplemental Material for Estimation of grain boundary segregation enthalpy and its role in stable nanocrystalline alloy design By H. A. Murdoch and C.A. Schuh Miedema model RKM model ΔH mix ΔH seg ΔH

Διαβάστε περισσότερα

Magneti opis i namena Opis: Napon: Snaga: Cena:

Magneti opis i namena Opis: Napon: Snaga: Cena: Magneti opis i namena Opis: Napon: Snaga: Cena: Magnet fi 9x22x28x29,5 mm 12 V DC 9 Magnet fi 9x22x28x29,5 mm 24 V DC 9 Magnet fi 9x22x28x29,5 mm 24 V AC 9 Magnet fi 9x22x28x29,5 mm 110 V DC 15 Magnet

Διαβάστε περισσότερα

Lastnosti in zakonitosti osnovnih električnih tokokrogov v energetski elektroniki

Lastnosti in zakonitosti osnovnih električnih tokokrogov v energetski elektroniki asnosi in zakoniosi osnovnih elekričnih okokrogov v energeski elekroniki Zbirka nalog v em poglavju je namenjena osveživi osnovnih pojmov ko so: - izračun srednje vrednosi napeosi in okov, - izračun efekivne

Διαβάστε περισσότερα

PREDSTAVITEV SPTE SISTEMOV GOSPEJNA IN MERCATOR CELJE

PREDSTAVITEV SPTE SISTEMOV GOSPEJNA IN MERCATOR CELJE TOPLOTNO ENERGETSKI SISTEMI TES d.o.o. GREGORČIČEVA 3 2000 MARIBOR IN PREDSTAVITEV SPTE SISTEMOV GOSPEJNA IN MERCATOR CELJE Saša Rodošek December 2011, Hotel BETNAVA, Maribor TES d.o.o. Energetika Maribor

Διαβάστε περισσότερα

())*+,-./0-1+*)*2, *67()(,01-+4(-8 9 0:,*2./0 30 ;+-7 3* *),+*< 7+)0 3* (=24(-) 04(-() 18(4-3-) 3-2(>*+)(3-3*

())*+,-./0-1+*)*2, *67()(,01-+4(-8 9 0:,*2./0 30 ;+-7 3* *),+*< 7+)0 3* (=24(-) 04(-() 18(4-3-) 3-2(>*+)(3-3* ! " # $ $ %&&' % $ $! " # ())*+,-./0-1+*)*2,-3-4050+*67()(,01-+4(-8 9 0:,*2./0 30 ;+-7 3* *),+*< 7+)0 3* *),+-30 *5 35(2(),+-./0 30 *,0+ 3* (=24(-) 04(-() 18(4-3-) 3-2(>*+)(3-3* *3*+-830-+-2?< +(*2,-30+

Διαβάστε περισσότερα

C M. V n: n =, (D): V 0,M : V M P = ρ ρ V V. = ρ

C M. V n: n =, (D): V 0,M : V M P = ρ ρ V V. = ρ »»...» -300-0 () -300-03 () -3300 3.. 008 4 54. 4. 5 :.. ;.. «....... :. : 008. 37.. :....... 008.. :. :.... 54. 4. 5 5 6 ... : : 3 V mnu V mn AU 3 m () ; N (); N A 6030 3 ; ( ); V 3. : () 0 () 0 3 ()

Διαβάστε περισσότερα

1. Trikotniki hitrosti

1. Trikotniki hitrosti . Trikotniki hitrosti. Z radialno črpalko želimo črpati vodo pri pogojih okolice z nazivnim pretokom 0 m 3 /h. Notranji premer rotorja je 4 cm, zunanji premer 8 cm, širina rotorja pa je,5 cm. Frekvenca

Διαβάστε περισσότερα

UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Katedra za energetsko strojništvo VETRNICA. v 2. v 1 A 2 A 1. Energetski stroji

UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Katedra za energetsko strojništvo VETRNICA. v 2. v 1 A 2 A 1. Energetski stroji Katedra za energetsko strojništo VETRNICA A A A Katedra za energetsko strojništo Katedra za energetsko strojništo VETRNICA A A A Δ Δp p p Δ Katedra za energetsko strojništo Teoretična moč etrnice Določite

Διαβάστε περισσότερα

! " #$% & '()()*+.,/0.

!  #$% & '()()*+.,/0. ! " #$% & '()()*+,),--+.,/0. 1!!" "!! 21 # " $%!%!! &'($ ) "! % " % *! 3 %,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,0 %%4,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,5

Διαβάστε περισσότερα

! "#" "" $ "%& ' %$(%& % &'(!!")!*!&+ ,! %$( - .$'!"

! #  $ %& ' %$(%& % &'(!!)!*!&+ ,! %$( - .$'! ! "#" "" $ "%& ' %$(%&!"#$ % &'(!!")!*!&+,! %$( -.$'!" /01&$23& &4+ $$ /$ & & / ( #(&4&4!"#$ %40 &'(!"!!&+ 5,! %$( - &$ $$$".$'!" 4(02&$ 4 067 4 $$*&(089 - (0:;

Διαβάστε περισσότερα

OM2 V3 Ime i prezime: Index br: I SAVIJANJE SILAMA TANKOZIDNIH ŠTAPOVA

OM2 V3 Ime i prezime: Index br: I SAVIJANJE SILAMA TANKOZIDNIH ŠTAPOVA OM V me i preime: nde br: 1.0.01. 0.0.01. SAVJANJE SLAMA TANKOZDNH ŠTAPOVA A. TANKOZDN ŠTAPOV PROZVOLJNOG OTVORENOG POPREČNOG PRESEKA Preposavka: Smičući napon je konsanan po debljini ida (duž pravca upravnog

Διαβάστε περισσότερα

k k ΚΕΦΑΛΑΙΟ 1 G = (V, E) V E V V V G E G e = {v, u} E v u e v u G G V (G) E(G) n(g) = V (G) m(g) = E(G) G S V (G) S G N G (S) = {u V (G)\S v S : {v, u} E(G)} G v S v V (G) N G (v) = N G ({v}) x V (G)

Διαβάστε περισσότερα

Najprej zapišemo 2. Newtonov zakon za cel sistem v vektorski obliki:

Najprej zapišemo 2. Newtonov zakon za cel sistem v vektorski obliki: NALOGA: Po cesi vozi ovornjak z hirosjo 8 km/h. Tovornjak je dolg 8 m, širok 2 m in visok 4 m in ima maso 4 on. S srani začne pihai veer z hirosjo 5 km/h. Ob nekem času voznik zaspi in ne upravlja več

Διαβάστε περισσότερα

МЕХАНИКА НА ФЛУИДИ (AFI, TI, EE)

МЕХАНИКА НА ФЛУИДИ (AFI, TI, EE) Zada~i za program 2 po predmetot МЕХАНИКА НА ФЛУИДИ (AFI, TI, EE) Предметен наставник: Проф. д-р Методија Мирчевски Асистент: Виктор Илиев (rok za predavawe na programot - 07. i 08. maj 2010) (во термини

Διαβάστε περισσότερα

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu. Kontrolne karte KONTROLNE KARTE Kontrolne karte uporablamo za sprotno spremlane kakovosti izdelka, ki ga izdeluemo v proizvodnem procesu. Izvaamo stalno vzorčene izdelkov, npr. vsako uro, vsake 4 ure.

Διαβάστε περισσότερα

Reverzibilni procesi

Reverzibilni procesi Reverzbln proces Reverzbln proces: proces pr koja sste nkada nje vše od beskonačno ale vrednost udaljen od ravnoteže, beskonačno ala proena spoljašnjh uslova ože vratt sste u blo koju tačku, proena ože

Διαβάστε περισσότερα

FTN Novi Sad Katedra za motore i vozila. Teorija kretanja drumskih vozila Vučno-dinamičke performanse vozila: MAKSIMALNA BRZINA

FTN Novi Sad Katedra za motore i vozila. Teorija kretanja drumskih vozila Vučno-dinamičke performanse vozila: MAKSIMALNA BRZINA : MAKSIMALNA BRZINA Maksimalna brzina kretanja F O (N) F OI i m =i I i m =i II F Oid Princip određivanja v MAX : Drugi Njutnov zakon Dokle god je: F O > ΣF otp vozilo ubrzava Kada postane: F O = ΣF otp

Διαβάστε περισσότερα

(... )..!, ".. (! ) # - $ % % $ & % 2007

(... )..!, .. (! ) # - $ % % $ & % 2007 (! ), "! ( ) # $ % & % $ % 007 500 ' 67905:5394!33 : (! ) $, -, * +,'; ), -, *! ' - " #!, $ & % $ ( % %): /!, " ; - : - +', 007 5 ISBN 978-5-7596-0766-3 % % - $, $ &- % $ % %, * $ % - % % # $ $,, % % #-

Διαβάστε περισσότερα

'( )*(((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((( +

'( )*(((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((( + ! " # $ %&&' '( )*(((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((( + %( ((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((('& %('(,,

Διαβάστε περισσότερα

8. Prevoz satelita v tirnico Izstrelitev satelita v tirnico. Perigej se nahaja na r = R 6378 km. μ =

8. Prevoz satelita v tirnico Izstrelitev satelita v tirnico. Perigej se nahaja na r = R 6378 km. μ = bosjan.baaelj@fe.un-lj.s 8. Preoz saela rnco 8.1. Izsrele saela rnco Predosao najbolj enosaen rer, ko za zsrele saela rnco uorabljao o. Sael, k je zsreljen se začne ba o sožnc. a rnco banja a šr ožnos,

Διαβάστε περισσότερα

S t r a n a 1. 1.Povezati jonsku jačinu rastvora: a) MgCl 2 b) Al 2 (SO 4 ) 3 sa njihovim molalitetima, m. za so tipa: M p X q. pa je jonska jačina:

S t r a n a 1. 1.Povezati jonsku jačinu rastvora: a) MgCl 2 b) Al 2 (SO 4 ) 3 sa njihovim molalitetima, m. za so tipa: M p X q. pa je jonska jačina: S t r a n a 1 1.Povezati jonsku jačinu rastvora: a MgCl b Al (SO 4 3 sa njihovim molalitetima, m za so tipa: M p X q pa je jonska jačina:. Izračunati mase; akno 3 bba(no 3 koje bi trebalo dodati, 0,110

Διαβάστε περισσότερα

*M * MEHANIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Četrtek, 1. junij Državni izpitni center SPLOŠNA MATURA

*M * MEHANIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Četrtek, 1. junij Državni izpitni center SPLOŠNA MATURA Držani izpini cener *M7743* SPOMLDSKI IZPITI ROK MEHIK VODIL Z OCEJEVJE Čerek,. junij 07 SPLOŠ MTUR Držani izpini cener Ve praice pridržane. M7-74--3 IZPIT POL. naloga...3.4 3 F 7000 7000 0 k 7 k Izražena

Διαβάστε περισσότερα

Τιμοκατάλογος αυτοκινήτων NISSAN

Τιμοκατάλογος αυτοκινήτων NISSAN 1 / 6 NEW MICRA (K14) 5dr 1.0lt 73hp Βενζίνη (Euro 6) 1.0lt 5dr Energy Z1E 103 0,98 101 12.690 450 1.0lt 5dr Acenta Z1A 103 0,98 101 13.690 450 1.0lt 5dr Acenta Εσωτερικό ΜΠΛΕ Z1AB 103 0,98 101 13.990

Διαβάστε περισσότερα

Διαστασιολόγησηοριζόντιου γεωθερμικούεναλλάκτη

Διαστασιολόγησηοριζόντιου γεωθερμικούεναλλάκτη Πρόγραμμα Διά Βίου Μάθηση ΚαινοτόμεςΤεχνολογίεςΕφαρμογώνΑ.Π.Ε. και εξοικονόμησης ενέργειας Δημήτρης Αλ. Κατσαπρακάκης Διαστασιολόγησηοριζόντιου γεωθερμικούεναλλάκτη Συνδιοργάνωση: Τμήμα Μηχανολόγων Μηχανικών

Διαβάστε περισσότερα

ΣΕΜΙΝΑΡΙΟ ΤΕΧΝΙΚΟΥ ΕΠΙΜΕΛΗΤΗΡΙΟΥ ΕΛΛΑ ΑΣ / ΤΜΗΜΑ ΚΕΝΤΡΙΚΗΣ ΜΑΚΕ ΟΝΙΑΣ

ΣΕΜΙΝΑΡΙΟ ΤΕΧΝΙΚΟΥ ΕΠΙΜΕΛΗΤΗΡΙΟΥ ΕΛΛΑ ΑΣ / ΤΜΗΜΑ ΚΕΝΤΡΙΚΗΣ ΜΑΚΕ ΟΝΙΑΣ ΣΕΜΙΝΑΡΙΟ ΤΕΧΝΙΚΟΥ ΕΠΙΜΕΛΗΤΗΡΙΟΥ ΕΛΛΑ ΑΣ / ΤΜΗΜΑ ΚΕΝΤΡΙΚΗΣ ΜΑΚΕ ΟΝΙΑΣ ΙΚΤΥΑ Υ ΡΕΥΣΗΣ ΑΠΟΧΕΤΕΥΣΗΣ ΜΙΚΡΩΝ ΟΙΚΙΣΜΩΝ ΘΕΣΣΑΛΟΝΙΚΗ, 28 ΣΕΠΤΕΜΒΡΙΟΥ 2 ΟΚΤΩΒΡΙΟΥ 2009 Φύλλα Εργασίας-Συνοπτική παρουσίαση Ύλης Σεµιναρίου

Διαβάστε περισσότερα

Ponovitev predavanja 12

Ponovitev predavanja 12 Ponovtv prdavanja Msto lnarnh transformacj v ksprmntalnm stavku: X( H Y( Fzkaln procs/ pojav nzor/ stm X( X(t Procs/ Vzorčnj gnal X(t Krak. / Analza Y( H[X(] X(. naključn procs, (vhodn sgnal, vhodna sprmnljvka,

Διαβάστε περισσότερα

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.

Διαβάστε περισσότερα

a,b a f a = , , r = = r = T

a,b a f a = , , r = = r = T !" #$%" &' &$%( % ) *+, -./01/ 234 5 0462. 4-7 8 74-9:;:; < =>?@ABC>D E E F GF F H I E JKI L H F I F HMN E O HPQH I RE F S TH FH I U Q E VF E WXY=Z M [ PQ \ TE K JMEPQ EEH I VF F E F GF ]EEI FHPQ HI E

Διαβάστε περισσότερα

INŽENIRSKA ZBORNICA SLOVENIJE. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo LJUBLJANA, 2011

INŽENIRSKA ZBORNICA SLOVENIJE. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo LJUBLJANA, 2011 INŽENIRSKA ZBORNICA SLOVENIJE GNSS IZMERA Boan Sopar Unverza v Lublan, Fakulea za gradbenšvo n geodezo LJUBLJANA, 211 VSEBINA GNSS ssem GPS, GLONASS, GALILEO, BEIDOU, Koordnan ssem, pomembn za GNSS ITRS,

Διαβάστε περισσότερα

ΓΕΝΙΚΗ ΦΥΣΙΚΗ IV: ΚΥΜΑΤΙΚΗ - ΟΠΤΙΚΗ

ΓΕΝΙΚΗ ΦΥΣΙΚΗ IV: ΚΥΜΑΤΙΚΗ - ΟΠΤΙΚΗ Τμήμα Φυσικής Αριστοτέλειο Πανεπιστήμιο Θεσσαλονίκης ΓΕΝΙΚΗ ΦΥΣΙΚΗ IV: ΚΥΜΑΤΙΚΗ - ΟΠΤΙΚΗ Ι. ΑΡΒΑΝΙΤΙ ΗΣ jarvan@physcs.auth.gr 2310 99 8213 ΘΕΜΑΤΙΚΕΣ ΕΝΟΤΗΤΕΣ ΓΕΩΜΕΤΡΙΚΗ ΟΠΤΙΚΗ ΠΟΛΩΣΗ ΣΥΜΒΟΛΗ ΠΕΡΙΘΛΑΣΗ

Διαβάστε περισσότερα

!"#!"!"# $ "# '()!* '+!*, -"*!" $ "#. /01 023 43 56789:3 4 ;8< = 7 >/? 44= 7 @ 90A 98BB8: ;4B0C BD :0 E D:84F3 B8: ;4BG H ;8

Διαβάστε περισσότερα

ΠΡΟΕΙΔΟΠΟΙΗΣΗ ΑΣΦΑΛΕΙΑΣ (Μόνο για μοντέλα με R600a)

ΠΡΟΕΙΔΟΠΟΙΗΣΗ ΑΣΦΑΛΕΙΑΣ (Μόνο για μοντέλα με R600a) ΠΡΟΕΙΔΟΠΟΙΗΣΗ ΑΣΦΑΛΕΙΑΣ (Μόνο για μοντέλα με R600a) Αυτή η συσκευή περιέχει συγκεκριμένη ποσότητα ψυκτικού ισοβουτανίου (R600a), ένα φυσικό αέριο με υψηλή περιβαλλοντική συμβατότητα, το οποίο είναι όμως

Διαβάστε περισσότερα

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON ENROPIJSKI ZAKON REERZIBILNA srememba: moža je obrjea srememba reko eakih vmesih staj kot rvota srememba. Po obeh sremembah e sme biti obeih trajih srememb v bližji i dalji okolici. IREERZIBILNA srememba:

Διαβάστε περισσότερα

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA Državni izpitni center *M15143113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA RIC 2015 M151-431-1-3 2 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor

Διαβάστε περισσότερα

41. Jednačine koje se svode na kvadratne

41. Jednačine koje se svode na kvadratne . Jednačine koje se svode na kvadrane Simerične recipročne) jednačine Jednačine oblika a n b n c n... c b a nazivamo simerične jednačine, zbog simeričnosi koeficijenaa koeficijeni uz jednaki). k i n k

Διαβάστε περισσότερα

Η ιπταμένη τέφρα ως υλικό υποβάσεων οδοστρωμάτων

Η ιπταμένη τέφρα ως υλικό υποβάσεων οδοστρωμάτων Πρακτικά 2ου Πανελληνίου Συνεδρίου για την Αξιοποίηση των Βιομηχανικών Παραπροϊόντων στη Δόμηση, ΕΒΙΠΑΡ, Αιανή Κοζάνης, 1-3 Ιουνίου 2009 Η ιπταμένη τέφρα ως υλικό υποβάσεων οδοστρωμάτων Ι. Παπαγιάννη,

Διαβάστε περισσότερα

Tokovni transformator z elektronskim ojačevalnikom

Tokovni transformator z elektronskim ojačevalnikom Tokovn transformator z elektronskm ojačevalnkom Tokovn transformator se sestoj z prmarnega navtja skoz katerga teče merjen tok n sekundarnega navtja. a sekundarno navtje je prklopljen merln upor s kompleksno

Διαβάστε περισσότερα

Bilance procesov brez reakcije. Kemijsko inženirstvo 2 Snovne in energijske bilance

Bilance procesov brez reakcije. Kemijsko inženirstvo 2 Snovne in energijske bilance Blance procesov brez reakcje Kemjsko nženrstvo 2 Snovne n energjske blance Izračun lastnost stanj Izračun lastnost stanj v smslu sprememb notranje energje n entalpje, povezanh s procesom: spremembe v P

Διαβάστε περισσότερα

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki

Διαβάστε περισσότερα

#%" )*& ##+," $ -,!./" %#/%0! %,!

#% )*& ##+, $ -,!./ %#/%0! %,! -!"#$% -&!'"$ & #("$$, #%" )*& ##+," $ -,!./" %#/%0! %,! %!$"#" %!#0&!/" /+#0& 0.00.04. - 3 3,43 5 -, 4 $ $.. 04 ... 3. 6... 6.. #3 7 8... 6.. %9: 3 3 7....3. % 44 8... 6.4. 37; 3,, 443 8... 8.5. $; 3

Διαβάστε περισσότερα