Št. točk: TRETJI KOLOKVIJ IZ TEMELJEV EKONOMIJE 1 (december 2004)

Transcript

1 Temelj ekonomje 1 kolokvj 3 Š. očk: TRETJI KOLOKVIJ IZ TEMELJEV EKONOMIJE 1 (december 004) IME IN RIIMEK: VISNA ŠTEVILKA: Usrezno obkrož: REDNI - IZREDNI šudj rvč vpsan v šolskem leu: 004/005, 003/004, 00/003 Maksmalno ševlo očk je 10. r posameznem vprašanju je lahko pravlnh ud več odgovorov. Na vprašanja odgovarjaj krako n jedrnao. Odgovor morajo b le v označenh pravokonkh. Uporaba nedovoljenh prpomočkov n prepsovanje se kaznuje z odvzemom kolokvja. SREČNO! 1 NALOGA ( očk) Na predavanjh s spoznal, da s parcpavnm podjejem razumemo podjeje, k uveljavlja parcpacjo zaposlenh pr odločanju. a) Zapš funkcjo clja parcpavnega podjeja! ojasn vse uporabljene spremenljvke. y1 y y3 U = U1 U U 3, kjer je U funkcja korsnos kapala (=1), managerjev (=) oz. zaposlenh (=3), y pa so pogajalske moč lasnkov kapala, managerjev oz. zaposlenh b) ojasn, kdaj se model parcpavnega podjeja spremen v model največjega dobčka. y=y3=0 c) Na podlag funkcje pod (a) defnraj japonsko podjeje. y>y1 n y>y3 d) Kdaj govormo o samoupravljanju? Kako se zapše funkcja clja za o vrso podjej? y=y1=0, en človek en glas 1

2 Temelj ekonomje 1 kolokvj 3. NALOGA ( očk) odjeje Sam d.o.o ma monopol pr prozvodnj posebnh vjakov. Tržno povpraševanje po posebnh vjakh je podano z enačbo = Sroškovna funkcja podjeja Sam d.o.o. je TC = a) Izračunaj opmaln obseg prozvodnje, ceno er dobček, če podjeje Sam.d.o.o srem k največjemu dobčku. MC = dtc / d = = 00 4 TR = = 00 4 MR = dtr / d = MR = MC 00 8 = m = 0 m = = 10 Πm = 10 0 ( ) = 1600 b) Opmaln položaj monopolsa prkaž v usreznem grafu MR DWL MC 40 D c) Kolko znaša mrva zguba? Le o ud prkaž v grafu pod (b). DWL=(10-80)( )/= d) Kolko pa b monopols prozvajal, če b sremel k največjemu celonemu dohodku? Kakšno ceno b posavl v em prmeru? Celon dohodek je maksmalen, ko je mejn dohodek enak nč MR=00-8=0 =5 =00-45=100

3 Temelj ekonomje 1 kolokvj 3 3. NALOGA ( očk) V popolnokonkurenčn panog nasopa večje ševlo denčnh podjej. Enačba dolgoročne krvulje vsakega podjeja je podana z enačbo LTC 3 = Trenuno ržno povpraševanje je = a) Napš enačb krvulj dolgoročnh povprečnh n mejnh sroškov. LAC LMC = LTC / = / = dltc / d = 6 b) V usrezn slk prkaž začeno dolgoročno ravnoežje, ako z vdka pčnega podjeja ko panoge. odjeje: anoga: LMC = A=D LAC A D SL =. A=začeno ravnoežje, D=končno ravnoežje 3

4 Temelj ekonomje 1 kolokvj 3 c) Izračunaj začeno dolgoročno ravnoežje. OOMBA: Vsako dolgoročno ravnoežje je določeno s ceno (), kolčno, k jo prozvaja vsako podjeje (), kolčno, k jo prozvaja panoga () n ševlom podjej v panog (n). dolgoročno ravnoežje: =LACmn LAC mn LAC = LMC 3 n + 43 / = /1 = 7 = = 400 = / = 6 = 400 /1 = 00 = 144 = 1 d) V naslednjem obdobju prde do spremembe povpraševanja n scer je novo ržno povpraševanje podano z enačbo = Zarad spremembe povpraševanja se cene npuov, k jh uporabljajo podjeja v proučevan panog ne spremenjo. Izračunaj novo dolgoročno ravnoežje n ga v zgornjem grafkonu označ s očko D. Ker se zarad spremembe povpraševanja nso spremenle cene npuov, osanejo krvulje dolgoročnh sroškov pčnega podjeja nespremenjene. = = 1 n = = 7 = = 610 = / = 610 /1 = 510 e) V slk pod (b) narš dolgoročno krvuljo ponudbe panoge. Označ jo s SL 4

5 Temelj ekonomje 1 kolokvj 3 4. NALOGA (1 očka) Obkrož pravlno rdev! Funkcja povprečnh sroškov popolnokonkurenčnega podjeja Onesnaževalec je podana z enačbo AC = /. Na rgu se je oblkovala cena v všn 50 denarnh eno. Ker podjeje Onesnaževalec preveč onesnažuje okolje, se je vlada odločla, da ga bo obdavčla v všn 10 denarnh eno na vsako prozvedeno enoo. Zarad davka se bo za Onesnaževalca, k maksmra dobček, dobček: a) povečal za 45 b) zmanjšal za 45 c) povečal za 60 d) zmanjšal za 60 e) zmanjšal za 105 ravln odgovor je b. pred davkom: TC = MC = dtc / d = 10 max Π = MC 50 = 10 = 5 Π = 550 (55 po uvedb davka: TC = MC = dtc / d = maxπ = MC 50 = = 4 Π = 450 ( ) = ) = 60 Π = = 45 5

6 Temelj ekonomje 1 kolokvj 3 5. NALOGA (1 očka) redposav, da sa na rgu dobrne X dva pa porošnkov (A n B), pr čemer vsak p vor 100 porošnkov. Vsak porošnk lahko kup kvečjemu eno enoo. orošnk pa A je prpravljen plača za dobrno največ 50 denarnh eno, porošnk pa B pa je prpravljen plača za dobrno največ 80 denarnh eno. Trg oskrbuje monopols, k ma konsanne mejne sroške v všn 30 denarnh eno. Fksnh sroškov prozvajalec nma. Monopols, k maksmra dobček, je do sedaj zaračunaval enako ceno obema poma porošnkov. o končanem predavanju z Temeljev ekonomje o cenovn dskrmnacj, se je monopols odločl, da bo prakcral cenovno dskrmnacjo reje vrse, kar pomen, da bo zaračunal razlčno ceno vsakemu pu porošnka. Kakšen bo učnek cenovne dskrmnacje na monopolsov dobček? Obkrož pravlno rdev! a) Monopolsov dobček se bo povečal za 000 denarnh eno. b) Monopolsov dobček se bo povečal za 3000 denarnh eno. c) Monopolsov dobček se bo povečal za 7000 denarnh eno. d) Monopolsov dobček se bo zmanjšal za 3000 denarnh eno. e) Monopolsov dobček se bo zmanjšal za 000 denarnh eno. ravlen odgovor je a. Monopols, k NE more cenovno dskrmnra se mora odloč, al bo prodajal obema poma porošnkov al pa porošnkom pa B. Izbral bo so možnos, k mu prnaša največj dobček. Možnos 1: prodaja obema poma: π=(-ac)=(50-30)00=4000 Možnos : prodaja le pu B π=(-ac)=(80-30)100=5000 Ker je dobček večj pr možnos, bo monopols, k ne more cenovno dskrmnra prodajal le pu B n mel dobček v všn 5000 denarnh eno. Monopols, k cenovno dskrmnra, bo vsakemu pu porošnkov prodajal po razlčn cen. πa=(a-ac)=(50-30)100=000 πa=(b-ac)=(80-30)100=5000 π=πa+πb= =7000 V prmeru cenovne dskrmnacje bo orej mel dobček v všn 7000 denarnh eno. π = =000 6

7 Temelj ekonomje 1 kolokvj 3 6. NALOGA (1 očka) Določ pravlnos oz. napačnos naslednje rdve n podaj krako uemeljev za voj odgovor. Za monopolsa lahko zpeljemo ržno krvuljo ponudbe. Odgovor n kraka uemeljev: Odgovor n pravlen. Razlčne krvulje povpraševanja vodjo do enak ravnoežne kolčne monopolsa a razlčne cene. 7. NALOGA ( 1 očka) Določ pravlne rdve! a) V prmeru naravnega monopola, k je regulran na načn, da se cena zenač z mejnm srošk, je porebno za preprečev zgube uves subvencjo. b) Krakoročna panožna krvulja popolnokonkurenčne panoge je naraščajoča zarad naraščajočh donosov obsega. c) Z nakupom delnc posane nvesor solasnk sorazmernega deleža podjeja n ako odgovarja za dejanja podjeja z vsem svojm premoženjem. d) V japonskem podjeju je sopnja koordnacje, sodelovanja delavcev n zmenjava medsebojnh zkušenj zaposlenh znoraj skupn vsoka. e) Vrednos Lernerjevega ndeksa je za popolno konkurenco enaka nč. ravlne rdve so a, d n e. 7