Delovni zvezek za 9. razred osnovne πole. Jurij SenegaËnik, Marta OtiË REŠITVE VAJ
|
|
- Κυρία Μήτζου
- 7 χρόνια πριν
- Προβολές:
Transcript
1 Delovni zvezek za 9. razred osnovne πole Jurij SenegaËnik, Marta OtiË REŠITVE VAJ
2 2 nnn NARAVNOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI Vaja 1: Velikost Slovenije v primerjavi z nekaterimi evropskimi državami a) 1 Luksemburg 2 Slovenija 3 Slovaška b) 4 Slovenija 5 Hrvaška 6 Madžarska Vaja 2: Geografska lega Slovenije med različnimi geografskimi enotami Evrope Pravilni odgovori so 3, 4 in 5. Vaja 3: Značilnosti Slovenije v rebusih RAZNOLIKOST PREHODNOST Vaja 4: Slovenija na stiku različnih jezikovnih skupin ugrofinski narodi severovzhod južnoslovanski narodi jug in jugovzhod germanski narodi sever romanski narodi zahod Vaja 5: Raznolikost naših naravnogeografskih enot Slika št. 1: Alpske pokrajine Slika št. 2: Obsredozemske pokrajine Slika št. 3: Predalpske pokrajine Slika št. 4: Obpanonske pokrajine Slika št. 5: Dinarskokraške pokrajine Vaja 6: Površje naravnogeografskih enot 5 Dinarskokraške pokrajine 6 Obpanonske pokrajine 1 Alpske pokrajine 2 Predalpske pokrajine 4 Obsredozemske pokrajine
3 Vaja 7: Imena in vrste kamnin a) Ime kamnine: tonalit Vrsta kamnin: magmatske b) Ime kamnine: prod Vrsta kamnin: sedimentne kamnine c) Ime kamnine: apnenec Vrsta kamnin: sedimentne kamnine č) Ime kamnine:fliš Vrsta kamnin: sedimentne kamnine Vaja 8: Kamninska sestava in površje v križanki PEŠČENJAK Vaja 9: Nastanek današnjega površja 2 paleozoik 1 kvartar 4 alpidsko gubanje Vaja 10: Značilnosti podnebja Večino padavin prinesejo k nam zahodni vetrovi. V jugozahodnem delu države se kažejo močni vplivi Sredozemlja, na preostalem delu ozemlja pa so bolj izraziti vplivi evropske celine. Večina Slovenije ima zato zmerno celinsko podnebje. V gorah so temperature nižje kot v nižinah. V gorskem svetu pade tudi več padavin kot v nižinah. Tamkajšnje podnebje imenujemo gorsko podnebje. Zlasti v hladni polovici leta se na dno kotlin, dolin in kraških polj uleže hladnejši zrak, ki od tam izpodrine toplejši zrak. Ta pojav imenujemo temperaturni obrat. Nanj pogosto opozarja plast megle, ki leži na dnu kotline. Vaja 11: Tipi podnebja I a) C b) B c) A č) C d) C e) A f ) zmerno celinsko podnebje g) obsredozemsko podnebje h) gorsko podnebje Vaja 12: Tipi podnebja II Desno zgoraj: Kredarica, gorsko podnebje Levo spodaj: Murska Sobota, zmerno celinsko podnebje Desno spodaj: Portorož, obsredozemsko podnebje 3
4 4 Vaja 13: Rastlinstvo Številke pravilnih trditev so 3, 4, 5 in 7. Vaja 14: Vodovje v križanki PODTALNICA Vaja 15: Značilnosti vodovja a) V Sloveniji je pod površjem celo več vode kot na njem zaradi kamninske sestave. Skoraj polovi ca našega ozemlja je kraško površje, kjer ni površinskih tekočih voda, ampak se voda pretaka pod površjem. b) Naše največje zaloge podzemeljske vode so skrite v apnencih na kraškem površju in v nesprije tih usedlinah (produ, pesku). c) Naša najpomembnejša območja podtalnice so na dnu kotlin in ravnin. č) Naša najbolj vodnata reka je Drava. d) Tri naša največja naravna jezera so Cerkniško, Bohinjsko in Blejsko. nnn DRUŽBENOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI Vaja 16: Družbeni procesi v zvezi s prebivalstvom Slovenije 3 suburbanizacija 5 industrializacija 6 zdomci 1 izseljenci 2 urbanizacija Vaja 17: Priselitve in odselitve a) Slovenija je kot industrijsko najbolj razviti del Jugoslavije tedaj najbolj množično pritegovala delovno silo iz drugih delov nekdanje države. b) Takoj po osamosvojitvi se je del priseljencev vrnil v republike, iz katerih so prišli. Vaja 18: Starostne piramide 1991, 1948, 2002, 1971 Vaja 19: Izobrazbena, zaposlitvena, verska in narodna sestava prebivalstva 1, 3, 4, 5 Vaja 20: Delež slovenskega prebivalstva a) Delež Slovencev je višji na podeželju. b) Zato, ker je na tem območju zelo močno zastopano prebivalstvo madžarske narodnosti.
5 5 Vaja 21: Slovenci v zamejstvu Večino Slovencev na Hrvaškem uvrščamo med izseljence ( ). Na Madžarskem ( ) živijo Slovenci v pokrajini z imenom Slovensko ( ) Porabje. Kulturno in gospodarsko središče porabskih ( ) Slovencev je mesto Debrecen (Monošter). Koroški ( ) Slovenci živijo predvsem na obrobju Graške (Celovške) kotline. Večina njihovih ustanov je v Beljaku (Celovcu). Največja slovenska zamejska skup nost živi v sosednji Avstriji (Italiji), kjer šteje skoraj ljudi. V Italiji so Slovenci dolgo uživali največ pravic na Tržaškem ( ) in Goriškem ( ). Vaja 22: Razlike med mestom in vasjo Kriteriji Mesto Vas število prebivalcev veliko majhno gospodarske dejavnosti nekmetijske kmetijske navezanost na okoliška zemljišča da ne način življenja mestni podeželski Vaja 23: Spreminjanje podeželskih naselij a) V zadnjih desetletjih se je prebivalstvo na podeželju množično preslojevalo iz kmečkega v ne kmečko. b) Zunanji videz podeželskih naselij se je spremenil v tem, da so začeli graditi hiše, zelo podobne mestnim. c) Svojo funkcijo in podobo so najbolj spremenila tista vaška naselja, ki ležijo v bližini mest ali ob glavnih prometnicah. č) Izraz urbanizacija podeželja pomeni naseljevanje nekmečkega prebivalstva in širjenje mestnega načina življenja na podeželje. d) Nekdanja vaška naselja, ki so prevzela številne mestne značilnosti, imenujemo urbanizirana podeželska naselja. Vaja 24: Tipi podeželskih naselij a) Tip naselja: zaselek Tip površja: hribovje b) Tip naselja: obcestno naselje Tip površja: ravnina c) Tip naselja: razloženo naselje Tip površja: gričevje č) Tip naselja: samotna kmetija Tip površja: hribovje d) Tip naselja: gručasto naselje Tip površja: več tipov površja
6 6 Vaja 25: Tipi slovenskih hiš in kmečkih gospodarskih poslopij Slika 1: a) Tip hiše: primorska hiša b) Osnovni gradbeni material: kamen c) Material za pokrivanje ostrešja: kamnite plošče Slika 2: a) Tip hiše: alpska hiša b) Gradbeni material spodnjega dela hiše: kamen, beton c) Gradbeni material zgornjega dela hiše: les č) Material za pokrivanje ostrešja: skodle Slika 3: a) Ime gospodarskega poslopja: enojni kozolec b) Osnovni gradbeni material: les c) Material za pokrivanje ostrešja: les Slika 4: a) Ime gospodarskega poslopja: toplar b) Osnovni gradbeni material: les c) Material za pokrivanje ostrešja: les Slika 5: a) Tip hiše: panonska hiša b) Osnovni gradbeni material: glina, šibje, les c) Material za pokrivanje ostrešja: slama Vaja 26: Značilnosti slovenskih mest 1, 2, 5 Vaja 27: Problemi slovenskega kmetijstva ostarela kmečka delovna sila pomanjkanje nasledstva na kmetiji veliko število parcel zemljiška razdrobljenost spreminjanje njiv v travnike ozelenjevanje zaraščanje zemljišč z gozdom ogozdovanje nepovratna izguba obdelovalnih zemljišč zazidava in gradnja prometnic močvirna ali sušna zemljišča melioracije Vaja 28: Specializacija kmetijstva slika levo specializirano kmetijstvo, slika desno nespecializirano kmetijstvo Vaja 29: Gozdarstvo a) DA b) NE V Sloveniji so najbolj gozdnate Dinarskokraške pokrajine. c) DA č) DA d) NE Iglavci so zaradi onesnaženega zraka bolj prizadeti od listavcev. e) NE Po osamosvojitvi se je delež ne dovolj premišljene sečnje povečal.
7 Vaja 30: Rudarstvo in energetika Učenec na nemo karto naše države s kvadratki, krožci in trikotniki različnih barv vriše najpomemb nejše rudarske in energetske objekte ter zraven napiše njihova imena: rudnik rjavega premoga Trbovlje Hrastnik, rudnik lignita v Velenju, črpališče nafte in zemeljskega plina pri Lendavi, termo elektrarni Trbovlje in Šoštanj ter jedrska elektrarna v Krškem. Vaja 31: Hidroelektrarne Formin, Zlatoličje, Mariborski otok, Fala, Ožbolt, Vuhred, Vuzenica, Dravograd, Krško, Blanca, Boštanj, Vrhovo, Medvode, Mavčiče, Moste, Solkan, Plave, Doblar Vaja 32: Industrijski razvoj 2 in 4. Vaja 33: Industrijska proizvodnja v križanki VELENJE Vaja 34: Slovenski prometni križ a) prva karta glavne železniške povezave, druga karta glavne cestne povezave b) Omrežje glavnih cest se križa v Ljubljani, omrežje glavnih železnic pa v Ljubljani in Zidanem Mostu. c) Krak cestnega križa, ki poteka v smeri jugozahod severovzhod, se imenuje Slovenika. Je del V. evropskega koridorja. č) Krak cestnega križa, ki poteka v smeri severozahod jugovzhod, se imenuje Ilirika. Je del X. evrop skega koridorja. Vaja 35: Promet v rebusih BRNIK Vaja 36: Slovenski prometni okni v svet a) Leva slika prikazuje Luko Koper. b) Pomen tega pristanišča se je še posebej povečal po osamosvojitvi in vključitvi v Evropsko unijo. c) Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana č) v Mariboru in Portorožu Vaja 37: Značilnosti slovenskega turizma 2 počitniška bivališča 3 poslovni turizem 4 temelji slovenskega turizma Vaja 38: Zdraviliški, obmorski in gorski turizem a) Oblika turizma: gorski turizem b) Oblika turizma: zdraviliški turizem Naravnogeografska enota: Alpske pokrajine Naravnogeografska enota: Obpanonske pokrajine c) Oblika turizma: obmorski turizem Naravnogeografska enota: Obsredozemske pokrajine 7
8 8 Vaja 39: Turistična potovanja po Sloveniji in drugih državah Po Sloveniji sta potovala Valerij iz Sankt Peterburga in Victoria iz Barcelone. Vaja 40: Notranja in zunanja trgovina a) DA b) NE Notranja trgovina zajema trgovanje znotraj države. c) NE Velika nakupovalna središča so značilne predvsem za večja naselja. č) DA Vaja 41: Okoljski problemi v križanki SMRAD Vaja 42: Okoljski problemi v rebusih EMISIJE ODPADKI Vaja 43: Varstvo okolja in zavarovana območja a) To je razvoj, ki omogoča zadovoljevanje potreb današnjih generacij na tak način, da s tem ne ogrozimo možnosti naslednjih generacij, da bodo ravno tako lahko zadovoljevale svoje potrebe. b) Onesnaženost zraka se je po osamosvojitvi zmanjšala predvsem zaradi zapiranja tehnološko zastarelih obratov in projektov odžveplevanja. c) Onesnaženost zraka je največja v nekaterih kotlinah in dolinah zaradi vetrovne zatišnosti in večje zgostitve virov onesnaževanja. č) Ko rečemo, da imajo reke samočistilno sposobnost, imamo v mislih, da se kakovost rek ob toku navzdol počasi zboljšuje. d) Razlikujemo narodne, regijske in krajinske parke. e) Namen teh območij je varovanje življenjskih prostorov ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, še posebej ptic. nnn SLOVENSKE POKRAJINE Vaja 44: Nemi karti Alpskih pokrajin a) 1 Julijske Alpe 2 Kamniško Savinjske Alpe 3 Karavanke
9 A Soča B Sava Bohinjka C Sava Dolinka Č Kokra D Kamniška Bistrica E Savinja F Meža G Bohinjsko jezero H Triglavska jezera b) 4 Bohinj 5 Pokljuka 6 Jelovica 7 Mežakla 8 Velika planina 9 Predel 10 Vršič 11 Korensko sedlo 12 Ljubelj 13 Jezerski vrh 14 Trenta 15 Logarska dolina 16 Bovec 17 Kranjska Gora 18 Jesenice 19 Tržič 20 Jezersko Vaja 45: Prečenje Alpskih pokrajin a) visokogorski kras b) Trenta c) Triglav č) Pokljuka d) Bohinjsko jezero e) Jesenice f ) Stol g) Velika planina h) Logarska dolina 9
10 10 Vaja 46: Površje Alpskih pokrajin a) vintgar b) korita c) melišče č) kotlič d) škraplje e) žlebiči Vaja 47: Podnebje Alpskih pokrajin a) klimogram levo Stara Fužina, klimogram desno Planina pod Golico b) Temperature so v Stari Fužini nižje tedaj, ko nastane temperaturni obrat. Hladen zrak se v Bohinju uleže na dno kotline, na pobočju Karavank z naseljem Planina pod Golico, ki leži nad plastjo hladnega zraka, pa je topleje. c) V Stari Fužini pade več padavin zato, ker leži sredi gorate okolice bolj zahodno od Planine pod Golico. Količina padavin namreč pojema od zahoda proti vzhodu. Vaja 48: Pogovor s Francijem iz Bohinja FRANCI: V Bohinju je pomembnejša dejavnost živinoreja MIJA: Ali se vaša živina pase le v dolini? FRANCI: Ne, danes se na bohinjskih planinah pase manj živine kot pred desetletji. MIJA: Kdaj ženete živino na nižje senožetne planine? FRANCI: Živina gre na visoke planine poleti. FRANCI: Spremenili so jih v počitniška bivališča. FRANCI: Ta prireditev se imenuje»kravji bal«. Vaja 49: Prvine Alpskih pokrajin a) gručasta naselja b) živinoreja c) pas listnatega gozda č) senožeti d) seniki e) pas iglastega gozda f ) 1000 m g) planina h) v počitniška bivališča i) 1700 m j) pas ruševja k) pas grušča in golega skalovja
11 Vaja 50: Športne in rekreacijske dejavnosti v Alpskih pokrajinah a) Ime dejavnosti: kajakaštvo b) Ime dejavnosti: jadralno padalstvo Množičnost: ni množična Množičnost: ni množična Letni čas: poletje Letni čas: poletje c) Ime dejavnosti: planinstvo č) Ime dejavnosti: smučanje Množičnost: zelo množična Množičnost: zelo množična Letni čas: poletje Letni čas: zima d) Ime dejavnosti: gorsko kolesarstvo e) Ime dejavnosti: alpinizem (plezanje) Množičnost: zelo množična Množičnost: ni množična Letni čas: poletje Letni čas: poletje Vaja 51: Alpske pokrajine v križanki NARODNI PARK Vaja 52: Podnebje Predalpskih pokrajin klimogram levo Celje, klimogram desno Brnik Vaja 53: Potovanje po Predalpskih pokrajinah a) Idrija b) Bolnišnica Franja c) Škofja Loka č) Ljubljansko barje d) Celje e) Termoelektrarna Šoštanj f ) Dravska dolina Vaja 54: Pogovor z Dušanom iz Črnega revirja DUŠAN: Črni revir sodi v Posavsko hribovje. DUŠAN: Ne, v Črnem revirju so slabe možnosti za poljedelstvo. MIRJAM; Kaj sta bila po poklicu tvoj oče in tvoj dedek? DUŠAN: Rudarstvo v Črnem revirju je danes v upadanju. MIRJAM: Katera so tri nekdanja rudarska mesta v Črnem revirju? MIRJAM: Ali je ozračje v Črnem revirju še tako onesnaženo kot pred desetletji? DUŠAN: Vzrok za to je zgraditev 360 m visokega dimnika na TE Trbovlje, ki omogoča, da vetrovi raznašajo emisije na širšo okolico. Vaja 55: Prvine Predalpskih pokrajin a) zaselek b) samotna kmetija c) v naselju A č) prod 11
12 12 d) na glinavcih in peščenjakih e) iz paleozoika f ) iz apnenca g) iz mezozoika h) Padavinska voda ponikne. i) v kraju C Vaja 56: Nemi karti Predalpskih pokrajin a) 1 Idrijsko hribovje 2 Cerkljansko hribovje 3 Škofjeloško hribovje 4 Polhograjsko hribovje 5 Posavsko hribovje 6 Zgornja Savinjska dolina 7 Velenjska kotlina 8 Vitanjske Karavanke 9 Pohorsko Podravje 10 Dežela in Blejski kot 11 Dobrave 12 Kranjsko Sorško polje 13 Kamniškobistriško polje 14 Ljubljansko polje 15 Ljubljansko barje 16 Celjska kotlina A Soča B Idrijca C Bača Č Poljanska Sora D Sava E Ljubljanica F Savinja G Paka H Mislinja I Meža J Drava K Blejsko jezero b) 17 Pohorje 18 Kozjak
13 19 Trojane 20 Kobarid 21 Tolmin 22 Cerkno 23 Idrija 24 Železniki 25 Bled 26 Radovljica 27 Kranj 28 Škofja Loka 29 Kamnik 30 Domžale 31 Ljubljana 32 Vrhnika 33 Litija 34 Zagorje 35 Trbovlje 36 Hrastnik 37 Laško 38 Celje 39 Žalec 40 Velenje 41 Slovenj Gradec 42 Ravne na Koroškem 43 Dravograd Vaja 57: Predalpske pokrajine v križanki POHORJE Vaja 58: Površinski kraški pojavi a) uvala b) suha dolina c) kraško polje č) vrtača Vaja 59: Podzemeljski kraški pojavi a) vodna jama b) suha jama c) B č) stalagmit 13
14 14 d) stalaktit e) kapniški steber f ) siga g) brezno h) koliševka, ta pojav je nastal tako, da se je udrl jamski strop. Vaja 60: Prvine Dinarskokraških pokrajin a) kraško polje b) z glino in ilovico c) ponikalnica č) požiralnik d) Vasi so umaknjene na rob ravnega površja zaradi nevarnosti poplav. e) kraška planota f ) iz apnenca g) gozdarstvo Vaja 61: Podnebje Dinarskokraških pokrajin levi klimogram Nanos, desni klimogram Postojna a) Na Nanosu pade več padavin kot v Postojni zato, ker je Nanos gora, Postojna pa leži v kotlini. b) Temperature so na Nanosu nižje zaradi večje nadmorske višine. Vaja 62: Nemi karti Dinarskokraškokraških pokrajin a) 1 Pivka 2 Notranjsko podolje 3 Bloke 4 Krimsko hribovje 5 Ribniško Kočevsko podolje 6 Suha krajina 7 Dolenjsko podolje 8 Gorjanci 9 Bela krajina A Krka B Kolpa C Cerkniško jezero b) 10 Banjšice 11 Trnovski gozd 12 Nanos
15 13 Javorniki 14 Snežnik 15 Kočevski rog 16 Planinsko polje 17 Cerkniško polje 18 Babno polje 19 Postojnska vrata 20 Logatec 21 Postojna 22 Cerknica 23 Grosuplje 24 Trebnje 25 Ribnica 26 Kočevje 27 Črnomelj 28 Metlika Vaja 63: Pogovor z Metko iz Bele krajine METKA: Običaj se imenuje jurjevanje. METKA: Drugi dve najbolj znani etnološki posebnosti Bele krajine so pisanice in bela narodna noša. IGOR: Ali je podnebje v Beli krajini tudi tako ostro kot na visokih dinarskokraških planotah? METKA: Podnebje ni tako ostro zaradi manjše nadmorske višine. IGOR: Kam pa se hodite Belokranjci poleti kopat? Vaja 64: Potovanje po Dinarskokraških pokrajinah a) Trnovski gozd b) Postojnska vrata c) Cerkniško polje č) Babno polje d) suha roba e) Krka f ) Kočevski rog g) steljniki Vaja 65: Dinarskokraške pokrajine v križanki GOZDNATOST 15
16 16 Vaja 66: Delitev Obsredozemskih pokrajin Značilnosti Kraške pokrajine Flišne pokrajine kamnina apnenec fliš tekoče vode pod površjem na površju prsti manj rodovitne bolj rodovitne slika levo flišna pokrajina, slika desno kraška pokrajina Vaja 67: Podnebje Obsredozemskih pokrajin klimogram levo Ilirska Bistrica, klimogram desno Portorož a) V Ilirski Bistrici pade več padavin kot v Portorožu zato, ker leži v vznožju masiva Snežnika, ki prejema zelo veliko padavin. b) Temperature so poleti in pozimi v Portorožu višje kot v Ilirski Bistrici zato, ker leži Portorož ob morju in ima manjšo nadmorsko višino. Vaja 68: Gospodarstvo Obsredozemskih pokrajin slika levo pristaniške dejavnosti, slika desno turizem slika levo vinogradništvo, slika desno solinarstvo slika levo oljkarstvo, slika desno cvetličarstvo Od prikazanih dejavnosti so samo za Koprsko primorje značilne pristaniške dejavnosti, solinarstvo in oljkarstvo. Vaja 69: Razgovor z Renatom iz Kopra TANJA: Kaj so tvoji starši po narodnosti? TANJA: Ali se je tvoja mama rodila v Kopru? RENATO: Glavni razlog, da se je Koper po drugi svetovni vojni tako razširil, je izgradnja Luke Koper. TANJA: Od katerih dejavnosti pa danes pri vas živi večina prebivalstva? RENATO: Ne, ribolov ima danes pri nas zelo majhen gospodarski pomen. Vaja 70: Prvine Obsredozemskih pokrajin a) iz fliša b) soline c) vinogradništvo č) turizem d) gručasto naselje Vaja 71: Potovanje po Obsredozemskih pokrajinah a) Goriška brda b) burja c) jerovica č) Lipica
17 d) Notranjska Reka e) Brkini f ) Luka Koper g) Sečoveljske soline Vaja 72: Nema karta Obsredozemskih pokrajin 1 Koprsko gričevje 2 Vipavska dolina (z Goriškim poljem) 3 Goriška brda 4 Brkini (z dolino Reke) 5 Kras 6 Nova Gorica 7 Ajdovščina 8 Vipava 9 Sežana 10 Koper 11 Izola 12 Piran 13 Portorož 14 Ilirska Bistrica A Dragonja B Notranjska Reka C Vipava Č Tržaški zaliv Vaja 73: Obsredozemske pokrajine v križanki OBMEJNA LEGA Vaja 74: Podnebje Obpanonskih pokrajin klimogram levo Veliki Dolenci, klimogram desno Novo mesto Vaja 75: Vodovje Obpanonskih pokrajin a) mrtvica b) V takih jezerih in močvirjih se je ohranil edinstven rastlinski in živalski svet. c) Rečno strugo na desni sliki so utrdili s kamenjem in zgradili zaščitne nasipe. Človek je v naravno okolje posegel zato, ker je reka poplavljala. Vaja 76: Gospodarstvo Obpanonskih pokrajin Pravilne so trditve št. 2, 3, 5 in 6. 17
18 18 Vaja 77: Prvine Obpanonskih pokrajin a) prod, pesek in glina b) Gričevje, označeno s črko B, označujemo kot terciarno zato, ker ga sestavljajo kamnine terciarne starosti. c) poljedelstvo in živinoreja č) vinogradništvo d) sadjarstvo e) obcestno naselje f ) razloženo naselje Vaja 78: Razgovor z Gezo iz Prekmurja METKA: Ali je Goričko je res bolj gozdnato od ravninskega dela Prekmurja? GEZA: Takšne cerkve imajo pripadniki evangeličanske veroizpovedi. GEZA: Ne, na Goričkem ni veliko industrijskih obratov. METKA: Ali so prsti na Goričkem bolj rodovitne kot v nižinskem delu Prekmurja? GEZA: Vse te velike in nove hiše v našem kraju so zgradili zdomci. Vaja 79: Nemi karti Obpanonskih pokrajin a) 1 Goričko 2 Pomurska ravnina 3 Slovenske gorice 4 Dravsko in Ptujsko polje 5 Haloze 6 Vzhodna Krška kotlina 7 Novomeška pokrajina A Ledava B Mura C Ščavnica Č Pesnica D Drava E Dravinja F Voglajna G Sotla H Krka b) 8 Lendava 9 Murska Sobota 10 Gornja Radgona 11 Ljutomer
19 12 Ormož 13 Ptuj 14 Maribor 15 Slovenska Bistrica 16 Slovenske Konjice 17 Krško 18 Brežice 19 Novo mesto 20 Radenci 21 Terme 3000 (Moravske toplice) 22 Rogaška Slatina 23 Terme Olimia 26 Terme Čatež Vaja 80: Potovanje po Obpanonskih pokrajinah a) Novo mesto b) Terme Olimia c) Haloze d) Ptuj e) Maribor f ) klopotec g) Ledava Vaja 81: Obpanonske pokrajine v križanki ZDOMSTVO 19
Tretja vaja iz matematike 1
Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +
Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki
Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2
Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a
Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,
Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx
Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci
Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja
Delovni zvezek za 6. razred osnovne πole. Jurij SenegaËnik REŠITVE VAJ
Delovni zvezek za 6. razred osnovne πole Jurij SenegaËnik REŠITVE VAJ 2 MOJA PR VA GEOGR AFIJA UVOD Vaja 1: Predmet geografije določanje smeri neba, načrti in zemljevidi, lega domačega kraja, skrb za okolje,
Delovni zvezek za 7. razred osnovne πole. Jurij SenegaËnik, Borut Drobnjak REŠITVE VAJ
Delovni zvezek za 7. razred osnovne πole Jurij SenegaËnik, Borut Drobnjak REŠITVE VAJ GEOGRAFIJA EVROPE IN AZIJE nnn NAŠA CELINA EVROPA Vaja 1: Otoki in polotoki Evrope 1 Islandija, Sicilija, Sardinija,
Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma
KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK
1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24
SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK
SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi
Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev
KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.
Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)
Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2
Osnove elektrotehnike uvod
Osnove elektrotehnike uvod Uvod V nadaljevanju navedena vprašanja so prevod testnih vprašanj, ki sem jih našel na omenjeni spletni strani. Vprašanja zajemajo temeljna znanja opredeljenega strokovnega področja.
Ελευθερία ή Θάνατος SVOBODA ALI SMRT ANJA JAZBINŠEK I. GIMNAZIJA V CELJU
GRČIJA Ελευθερία ή Θάνατος SVOBODA ALI SMRT ANJA JAZBINŠEK I. GIMNAZIJA V CELJU HELENSKA REPUBLIKA opulacija 11.305.118 (2010) DP $29.059 / preb. (2010) Slovenija $23.009 članica EU (1981) denarna valuta
1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...
ΑΠΟΖΗΜΙΩΣΗ ΘΥΜΑΤΩΝ ΕΓΚΛΗΜΑΤΙΚΩΝ ΠΡΑΞΕΩΝ ΣΛΟΒΕΝΙΑ 1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου... 3 1 1. Έντυπα αιτήσεων
CENIK PLOČEVINASTIH KRITIN IN FASAD
PLOČEVINASTE KRITINE VSE ZA KROVSKA I N KLEPARSKA DELA CENIK PLOČEVINASTIH KRITIN IN FASAD 1 PLOČEVINASTE KRITINE KRITINA OPIS ŠIRINA PLOŠČE LATANJE Trapez 40 industrijska trapezna oblika, višina valja
PREDSTAVITEV SPTE SISTEMOV GOSPEJNA IN MERCATOR CELJE
TOPLOTNO ENERGETSKI SISTEMI TES d.o.o. GREGORČIČEVA 3 2000 MARIBOR IN PREDSTAVITEV SPTE SISTEMOV GOSPEJNA IN MERCATOR CELJE Saša Rodošek December 2011, Hotel BETNAVA, Maribor TES d.o.o. Energetika Maribor
Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena
Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,
Kotne in krožne funkcije
Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete
IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,
Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),
- Geodetske točke in geodetske mreže
- Geodetske točke in geodetske mreže 15 Geodetske točke in geodetske mreže Materializacija koordinatnih sistemov 2 Geodetske točke Geodetska točka je točka, označena na fizični površini Zemlje z izbrano
matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):
4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n
Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke
Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.
Numerično reševanje. diferencialnih enačb II
Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke
21. ŠKOLSKO/OPĆINSKO/GRADSKO NATJECANJE IZ GEOGRAFIJE GODINE 8. RAZRED TOČNI ODGOVORI
21. ŠKOLSKO/OPĆINSKO/GRADSKO NATJECANJE IZ GEOGRAFIJE 2014. GODINE 8. RAZRED TOČNI ODGOVORI Bodovanje za sve zadatke: - boduju se samo točni odgovori - dodatne upute navedene su za pojedine skupine zadataka
1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja
ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost
( ) ( ) 2 UNIVERZITET U ZENICI POLITEHNIČKI FAKULTET. Zadaci za pripremu polaganja kvalifikacionog ispita iz Matematike. 1. Riješiti jednačine: 4
UNIVERZITET U ZENICI POLITEHNIČKI FAKULTET Riješiti jednačine: a) 5 = b) ( ) 3 = c) + 3+ = 7 log3 č) = 8 + 5 ć) sin cos = d) 5cos 6cos + 3 = dž) = đ) + = 3 e) 6 log + log + log = 7 f) ( ) ( ) g) ( ) log
8. Diskretni LTI sistemi
8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z
+105 C (plošče in trakovi +85 C) -50 C ( C)* * Za temperature pod C se posvetujte z našo tehnično službo. ϑ m *20 *40 +70
KAIFLEX ST Tehnični podatki Material Izjemno fleksibilna zaprtocelična izolacija, fleksibilna elastomerna pena (FEF) Opis Uporaba Temperaturno območje Toplotna prevodnost W/(m K ) pri različnih srednjih
Osnovni primer. (Z, +,,, 0, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: množenje je distributivno prema sabiranju
RAČUN OSTATAKA 1 1 Prsten celih brojeva Z := N + {} N + = {, 3, 2, 1,, 1, 2, 3,...} Osnovni primer. (Z, +,,,, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: sabiranje (S1) asocijativnost x + (y + z) = (x + y)
Logatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013
WP 14 R T d 9 10 11 53 d 2015 811/2013 WP 14 R T 2015 811/2013 WP 14 R T Naslednji podatki o izdelku izpolnjujejo zahteve uredb U 811/2013, 812/2013, 813/2013 in 814/2013 o dopolnitvi smernice 2010/30/U.
MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU
I FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Jadranska cesta 19 1000 Ljubljan Ljubljana, 25. marec 2011 MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU KOMUNICIRANJE V MATEMATIKI Darja Celcer II KAZALO: 1 VSTAVLJANJE MATEMATIČNIH
Ime lokacije Jezero Mola (Brkini)
PODVODNI ATLAS SLOVENIJE. POPISNI LIST ŠT. 96 Ime lokacije Jezero Mola (Brkini) Tip Zahtevnost Nočni potop Zemljevid / skica JEZERO P2 opomba: razmeroma globoko umetno jezero. NE opomba: preslaba vidljivost.
MODERIRANA RAZLIČICA
Dr`avni izpitni center *N07143132* REDNI ROK KEMIJA PREIZKUS ZNANJA Maj 2007 NAVODILA ZA VREDNOTENJE NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA b kncu 3. bdbja MODERIRANA RAZLIČICA RIC 2007 2 N071-431-3-2 NAVODILA
IZZIVI DRUŽINSKE MEDICINE. U no gradivo zbornik seminarjev
IZZIVI DRUŽINSKE MEDICINE Uno gradivo zbornik seminarjev študentov Medicinske fakultete Univerze v Mariboru 4. letnik 2008/2009 Uredniki: Alenka Bizjak, Viktorija Janar, Maša Krajnc, Jasmina Rehar, Mateja
DALJINSKO OGREVANJE ŠALEŠKE DOLINE
Energetika in okolje Študijsko leto 2010/2011 DALJINSKO OGREVANJE ŠALEŠKE DOLINE Mentor: prof.dr. Iztok Golobič, prof.dr. Sašo Medved, izr.prof.dr. Andrej Senegačnik Velenje, februar 2011 II III KAZALO
ΠΑΡΑΣΚΕΥΗ 07/07/ η ημέρα Άφιξη: 14:30 στην Αγκόνα. ΣΑΒΒΑΤΟ 08/07/ η ημέρα
ΠΕΜΠΤΗ 06/07/2017(μετά τη δουλειά) Αναχώρηση: 16:00 από Τρίπολη για Ηγουμενίτσα Αναχώρηση: 11:00 από Ηγουμενίτσα για Αγκόνα Διανυκτέρευση στο πλοίο ΠΑΡΑΣΚΕΥΗ 07/07/2017. 1 η ημέρα Άφιξη: 14:30 στην Αγκόνα
Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 15. oktober 2013 Oglejmo si, kako množimo dve kompleksni števili, dani v polarni obliki. Naj bo z 1 = r 1 (cosϕ 1 +isinϕ 1 )
NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE
NEPARAMETRIČNI TESTI pregledovanje tabel hi-kvadrat test as. dr. Nino RODE Parametrični in neparametrični testi S pomočjo z-testa in t-testa preizkušamo domneve o parametrih na vzorcih izračunamo statistike,
OCENA ONESNAŽENOSTI ZRAKA Z DELCI PM10 NA JESENICAH (obdobje meritev: )
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE OCENA ONESNAŽENOSTI ZRAKA Z DELCI PM10 NA JESENICAH (obdobje meritev: 4.12.2013 10.3.2014) OCENA ONESNAŽENOSTI
ΕΠΙΤΡΟΠΗ ΤΩΝ ΕΥΡΩΠΑΪΚΩΝ ΚΟΙΝΟΤΗΤΩΝ ΑΠΟΦΑΣΗΣ ΤΗΣ ΕΠΙΤΡΟΠΗΣ. της 9.12.2008
EL EL EL ΕΠΙΤΡΟΠΗ ΤΩΝ ΕΥΡΩΠΑΪΚΩΝ ΚΟΙΝΟΤΗΤΩΝ Βρυξέλλες, 9.12.2008 E(2008) 7871 τελικό ΑΠΟΦΑΣΗΣ ΤΗΣ ΕΠΙΤΡΟΠΗΣ της 9.12.2008 περί τροποποίησης των παραρτηµάτων των οδηγιών 2004/17/ΕΚ και 2004/18/ΕΚ του Ευρωπαϊκού
Slovenija-Hrvaška Operativni Program
Instrument predpristopne pomoči (IPA) Čezmejno sodelovanje Slovenija-Hrvaška Operativni Program 2007-2013 27 November 2007 odobrenega z Odločbo Komisije št. C(2008)739 z dne 28. februarja 2008 CCI številka:
Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge
Vektorji Naloge 1. V koordinatnem sistemu so podane točke A(3, 4), B(0, 2), C( 3, 2). a) Izračunaj dolžino krajevnega vektorja točke A. (2) b) Izračunaj kot med vektorjema r A in r C. (4) c) Izrazi vektor
ARHITEKTURA DETAJL 1, 1:10
0.15 0.25 3.56 0.02 0.10 0.12 0.10 SESTV S2 polimer-bitumenska,dvoslojna(po),... 1.0 cm po zahtevah SIST DIN 52133 in nadstandardno, (glej opis v tehn.poročilu), npr.: PHOENIX STR/Super 5 M * GEMINI P
1. Trikotniki hitrosti
. Trikotniki hitrosti. Z radialno črpalko želimo črpati vodo pri pogojih okolice z nazivnim pretokom 0 m 3 /h. Notranji premer rotorja je 4 cm, zunanji premer 8 cm, širina rotorja pa je,5 cm. Frekvenca
CM707. GR Οδηγός χρήσης... 2-7. SLO Uporabniški priročnik... 8-13. CR Korisnički priručnik... 14-19. TR Kullanım Kılavuzu... 20-25
1 2 3 4 5 6 7 OFFMANAUTO CM707 GR Οδηγός χρήσης... 2-7 SLO Uporabniški priročnik... 8-13 CR Korisnički priručnik... 14-19 TR Kullanım Kılavuzu... 20-25 ENG User Guide... 26-31 GR CM707 ΟΔΗΓΟΣ ΧΡΗΣΗΣ Περιγραφή
MATRICE I DETERMINANTE - formule i zadaci - (Matrice i determinante) 1 / 15
MATRICE I DETERMINANTE - formule i zadaci - (Matrice i determinante) 1 / 15 Matrice - osnovni pojmovi (Matrice i determinante) 2 / 15 (Matrice i determinante) 2 / 15 Matrice - osnovni pojmovi Matrica reda
Osnovna šola Frana Kranjca GEOGRAFSKI»DUO«V KS POD GRADOM. raziskovalna naloga
Osnovna šola Frana Kranjca GEOGRAFSKI»DUO«V KS POD GRADOM Naravnogeografski značilnosti (kamnine, relief) v Krajevni skupnosti Pod gradom raziskovalna naloga Področje: geologija Avtorji: Urh Končan, 9.b
p 1 ENTROPIJSKI ZAKON
ENROPIJSKI ZAKON REERZIBILNA srememba: moža je obrjea srememba reko eakih vmesih staj kot rvota srememba. Po obeh sremembah e sme biti obeih trajih srememb v bližji i dalji okolici. IREERZIBILNA srememba:
POVRŠINA TANGENCIJALNO-TETIVNOG ČETVEROKUTA
POVRŠIN TNGENIJLNO-TETIVNOG ČETVEROKUT MLEN HLP, JELOVR U mnoštvu mnogokuta zanimljiva je formula za površinu četverokuta kojemu se istoobno može upisati i opisati kružnica: gje su a, b, c, uljine stranica
Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.
Kontrolne karte KONTROLNE KARTE Kontrolne karte uporablamo za sprotno spremlane kakovosti izdelka, ki ga izdeluemo v proizvodnem procesu. Izvaamo stalno vzorčene izdelkov, npr. vsako uro, vsake 4 ure.
NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE OBRAZCA ZA POROČANJE USPEŠNOSTI Z NALOŽBO ZA UKREP»POVEČANJE GOSPODARSKE VREDNOSTI GOZDOV«
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO REPUBLIKA SLOVENIJA www.mkgp.gov.si, e: gp.mkgp@gov.si Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana t: 01 478 90 00, f: 01 478 90 21 NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE OBRAZCA
TIPI PODNEBJA TROPSKA PODNEBJA
TIPI PODNEBJA TROPSKA PODNEBJA EKVATORIALNO PODNEBJE Kongova kotlina, Indonezija, Amazonsko nižavje Tropski deževni gozdovi Rdečkaste prsti Srednja letna temperatura je nad 22 C Padavin je več kot 2000
Splošno o interpolaciji
Splošno o interpolaciji J.Kozak Numerične metode II (FM) 2011-2012 1 / 18 O funkciji f poznamo ali hočemo uporabiti le posamezne podatke, na primer vrednosti r i = f (x i ) v danih točkah x i Izberemo
1. TVORBA ŠIBKEGA (SIGMATNEGA) AORISTA: Največ grških glagolov ima tako imenovani šibki (sigmatni) aorist. Osnova se tvori s. γραψ
TVORBA AORISTA: Grški aorist (dovršnik) izraža dovršno dejanje; v indikativu izraža poleg dovršnosti tudi preteklost. Za razliko od prezenta ima aorist posebne aktivne, medialne in pasivne oblike. Pri
Gospodarjenje z energijo
Sočasna proizvodnja toplote in električne energije Značilnosti: zelo dobra pretvorba primarne energije v sekundarno in končno energijo 75 % - 90 % primarne energije se spremeni v želeno obliko uporaba
4 Nastanek in pomen krajevnega imena Ljubljana. 8 Prispevki uglednih javnih osebnosti za dialog med glavnim mestom in državo
Glasilo Mestne občina Ljubljana, številka 8, 9, letnik XIII, september 2008, ISSN 1318-797X 4 Nastanek in pomen krajevnega imena Ljubljana 8 Prispevki uglednih javnih osebnosti za dialog med glavnim mestom
SKRIVNOSTNI IN TURISTIČNE JAME SLOVENIJE KRAS
SKRIVNOSTNI IN TURISTIČNE JAME SLOVENIJE KRAS Skrivnostni svet kraškega podzemlja Človek se je že od nekdaj zanimal za kraške jame že pračlovek jih je uporabljal kot zatočišče, a tudi od nekdaj je bil
Kazalo Fizikalne osnove klime
Kazalo 1 Fizikalne osnove klime 5 1.1 Opredelitev pojma klima..................... 5 1.2 Fizikalni dejavniki klime..................... 8 1.2.1 Fizikalne in kemijske lastnosti ozračja......... 10 1.2.2
Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M15143113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA RIC 2015 M151-431-1-3 2 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor
Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM
Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Fakulteta za elektrotehniko 1 Slika 7. 2: Principielna shema regulacije AM v KSP Fakulteta za elektrotehniko 2 Slika 7. 3: Merjenje komponent fluksa s
Zadaci sa prethodnih prijemnih ispita iz matematike na Beogradskom univerzitetu
Zadaci sa prethodnih prijemnih ispita iz matematike na Beogradskom univerzitetu Trigonometrijske jednačine i nejednačine. Zadaci koji se rade bez upotrebe trigonometrijskih formula. 00. FF cos x sin x
ČHE AVČE. Konzorcij RUDIS MITSUBISHI ELECTRIC SUMITOMO
ČHE AVČE Konzorcij RUDIS MITSUBISHI ELECTRIC SUMITOMO MONTAŽA IN DOBAVA AGREGATA ČRPALKA / TURBINA MOTOR / GENERATOR S POMOŽNO OPREMO Anton Hribar d.i.s OSNOVNI TEHNIČNI PODATKI ČRPALNE HIDROELEKTRARNE
ΠΡΙΤΣΙΝΑΔΟΡΟΣ ΛΑΔΙΟΥ ΑΕΡΟΣ ΓΙΑ ΠΡΙΤΣΙΝΙΑ M4/M12 ΟΔΗΓΙΕΣ ΧΡΗΣΗΣ - ΑΝΤΑΛΛΑΚΤΙΚΑ
GR ΠΡΙΤΣΙΝΑΔΟΡΟΣ ΛΑΔΙΟΥ ΑΕΡΟΣ ΓΙΑ ΠΡΙΤΣΙΝΙΑ M4/M12 ΟΔΗΓΙΕΣ ΧΡΗΣΗΣ - ΑΝΤΑΛΛΑΚΤΙΚΑ H OLJLAJNYOMÁSÚ SZEGECSELŐ M4/M12 SZEGECSEKHEZ HASZNÁLATI UTASÍTÁS - ALKATRÉSZEK SLO OLJNO-PNEVMATSKI KOVIČAR ZA ZAKOVICE
Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12
Predizpit, Proseminar A, 15.10.2015 1. Točki A(1, 2) in B(2, b) ležita na paraboli y = ax 2. Točka H leži na y osi in BH je pravokotna na y os. Točka C H leži na nosilki BH tako, da je HB = BC. Parabola
KOMUTATIVNI I ASOCIJATIVNI GRUPOIDI. NEUTRALNI ELEMENT GRUPOIDA.
KOMUTATIVNI I ASOCIJATIVNI GRUPOIDI NEUTRALNI ELEMENT GRUPOIDA 1 Grupoid (G, ) je asocijativa akko važi ( x, y, z G) x (y z) = (x y) z Grupoid (G, ) je komutativa akko važi ( x, y G) x y = y x Asocijativa
I.13. Koliki je napon između neke tačke A čiji je potencijal 5 V i referentne tačke u odnosu na koju se taj potencijal računa?
TET I.1. Šta je Kulonova sila? elektrostatička sila magnetna sila c) gravitaciona sila I.. Šta je elektrostatička sila? sila kojom međusobno eluju naelektrisanja u mirovanju sila kojom eluju naelektrisanja
Παρουσίαση χώρας και ποταμού
Παρουσίαση χώρας και ποταμού Η Σλοβενία είναι μία σχετικά νέα χώρα. Για πολλά χρόνια βρισκόταν πίσω από το σιδηρούν παραπέτασμα ως τμήμα της τότε Γιουγκοσλαβίας. Αποσχίστηκε το 1991 μετά από μία «μίνι»
Stabilni izotopi v hidroloških raziskavah v Sloveniji
36. Goljevščkov spominski dan, FGG 23.3.2017, Ljubljana, Slovenija Stabilni izotopi v hidroloških raziskavah v Sloveniji Nejc BEZAK 1, Klaudija SAPAČ 1, Mitja BRILLY 1, Andrej VIDMAR 1, Sonja LOJEN 2,
PROCESIRANJE SIGNALOV
Rešive pisega izpia PROCESIRANJE SIGNALOV Daum: 7... aloga Kolikša je ampliuda reje harmoske kompoee arisaega periodičega sigala? f() - -3 - - 3 Rešiev: Časova fukcija a iervalu ( /,/) je lieara fukcija:
Kotni funkciji sinus in kosinus
Kotni funkciji sinus in kosinus Oznake: sinus kota x označujemo z oznako sin x, kosinus kota x označujemo z oznako cos x, DEFINICIJA V PRAVOKOTNEM TRIKOTNIKU: Kotna funkcija sinus je definirana kot razmerje
IZRAČUNAVANJE POKAZATELJA NAČINA RADA NAČINA RADA (ISKORIŠĆENOSTI KAPACITETA, STEPENA OTVORENOSTI RADNIH MESTA I NIVOA ORGANIZOVANOSTI)
IZRAČUNAVANJE POKAZATELJA NAČINA RADA NAČINA RADA (ISKORIŠĆENOSTI KAPACITETA, STEPENA OTVORENOSTI RADNIH MESTA I NIVOA ORGANIZOVANOSTI) Izračunavanje pokazatelja načina rada OTVORENOG RM RASPOLOŽIVO RADNO
ΣΕΡΒΙΚΗ ΓΛΩΣΣΑ IV. Ενότητα 3: Αντωνυμίες (Zamenice) Μπορόβας Γεώργιος Τμήμα Βαλκανικών, Σλαβικών και Ανατολικών Σπουδών
Ενότητα 3: Αντωνυμίες (Zamenice) Μπορόβας Γεώργιος Τμήμα Βαλκανικών, Σλαβικών και Ανατολικών Σπουδών Άδειες Χρήσης Το παρόν εκπαιδευτικό υλικό υπόκειται σε άδειες χρήσης Creative Commons. Για εκπαιδευτικό
IspitivaƬe funkcija: 1. Oblast definisanosti funkcije (ili domen funkcije) D f
IspitivaƬe funkcija: 1. Oblast definisanosti funkcije (ili domen funkcije) D f IspitivaƬe funkcija: 1. Oblast definisanosti funkcije (ili domen funkcije) D f 2. Nule i znak funkcije; presek sa y-osom IspitivaƬe
Αναχώρηση 08:00 για Λιουμπλιάνα. Στο δρόμο επισκεπτόμαστε τα υπόγεια σπήλαια stokjan
Αναχώρηση 16:00 (μετά τη δουλειά) από Τρίπολη για Ηγουμενίτσα Αναχώρηση πλοίου: 11:00 από Ηγουμενίτσα για Ανγκόνα στο πλοίο Να θυμηθούμε. Στο πλοίο δεν θα κατεβάσουμε βαλίτσες από το λεωφορείο. Πρέπει
L-400 TEHNIČNI KATALOG. Talni konvektorji
30 50 30-00 TEHIČI KATAOG 300 Talni konvektorji TAI KOVEKTORJI Talni konvektorji z naravno konvekcijo TK Talni konvektorji s prisilno konvekcijo TKV, H=105 mm, 10 mm Talni konvektorji s prisilno konvekcijo
Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II
Transformator Transformator je naprava, ki v osnovi pretvarja napetost iz enega nivoja v drugega. Poznamo vrsto različnih izvedb transformatorjev, glede na njihovo specifičnost uporabe:. Energetski transformator.
UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET SIGNALI I SISTEMI. Zbirka zadataka
UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET Goran Stančić SIGNALI I SISTEMI Zbirka zadataka NIŠ, 014. Sadržaj 1 Konvolucija Literatura 11 Indeks pojmova 11 3 4 Sadržaj 1 Konvolucija Zadatak 1. Odrediti konvoluciju
TRIGLAVSKI NARODNI PARK
TRIGLAVSKI NARODNI PARK Časopis za prebivalce obiskovalce prijatelje in podpornike 18 30 LET PARKA 30 let Triglavskega narodnega parka NACˇRT UPRAVLJANJA Ker nam je mar! ŽIVA NARAVA Enostavna mladomesečina
Definicija. definiramo skalarni produkt. x i y i. in razdaljo. d(x, y) = x y = < x y, x y > = n (x i y i ) 2. i=1. i=1
Funkcije več realnih spremenljivk Osnovne definicije Limita in zveznost funkcije več spremenljivk Parcialni odvodi funkcije več spremenljivk Gradient in odvod funkcije več spremenljivk v dani smeri Parcialni
Elementi spektralne teorije matrica
Elementi spektralne teorije matrica Neka je X konačno dimenzionalan vektorski prostor nad poljem K i neka je A : X X linearni operator. Definicija. Skalar λ K i nenula vektor u X se nazivaju sopstvena
Matematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1
Mtemtik 1 Gregor Dolinr Fkultet z elektrotehniko Univerz v Ljubljni 2. jnur 2014 Gregor Dolinr Mtemtik 1 Izrek (Izrek o povprečni vrednosti) Nj bo m ntnčn spodnj mej in M ntnčn zgornj mej integrbilne funkcije
DIMENZIONISANJE PRAVOUGAONIH POPREČNIH PRESEKA NAPREGNUTIH NA PRAVO SLOŽENO SAVIJANJE
TEORIJA ETONSKIH KONSTRUKCIJA T- DIENZIONISANJE PRAVOUGAONIH POPREČNIH PRESEKA NAPREGNUTIH NA PRAVO SLOŽENO SAVIJANJE 3.5 f "2" η y 2 D G N z d y A "" 0 Z a a G - tačka presek koja određje položaj sistemne
Dijagrami: Greda i konzola. Prosta greda. II. Dijagrami unutarnjih sila. 2. Popre nih sila TZ 3. Momenata savijanja My. 1. Uzdužnih sila N. 11.
Dijagrami:. Udužnih sia N Greda i konoa. Popre nih sia TZ 3. Momenata savijanja My. dio Prosta greda. Optere ena koncentriranom siom F I. Reaktivne sie:. M A = 0 R B F a = 0. M B = 0 R A F b = 0 3. F =
Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013
Numerične metode, sistemi linearnih enačb B. Jurčič Zlobec Numerične metode FE, 2. december 2013 1 Vsebina 1 z n neznankami. a i1 x 1 + a i2 x 2 + + a in = b i i = 1,..., n V matrični obliki zapišemo:
IZVODI ZADACI (I deo)
IZVODI ZADACI (I deo) Najpre da se podsetimo tablice i osnovnih pravila:. C`=0. `=. ( )`= 4. ( n )`=n n-. (a )`=a lna 6. (e )`=e 7. (log a )`= 8. (ln)`= ` ln a (>0) 9. = ( 0) 0. `= (>0) (ovde je >0 i a
2 tg x ctg x 1 = =, cos 2x Zbog četvrtog kvadranta rješenje je: 2 ctg x
Zadatak (Darjan, medicinska škola) Izračunaj vrijednosti trigonometrijskih funkcija broja ako je 6 sin =,,. 6 Rješenje Ponovimo trigonometrijske funkcije dvostrukog kuta! Za argument vrijede sljedeće formule:
Kvalifikacije 1/16 1/8 1/4. rezultat uvr.
ifikacije 1/16 1/8 Rezultati Članice UL 1 Umer Ana Ankaran 578 1 7 6 6 141 2 Tomat Najka Škofja Loka 549 3 6 7 2 140 3 Hočevar Nina MINS Postojna 535 5 6 6 6 86 4 Božič Brina Ankaran 553 2 6 3 2 134 5
Zaporedna in vzporedna feroresonanca
Visokonapetostna tehnika Zaporedna in vzporedna feroresonanca delovanje regulacijskega stikala T3 174 kv Vaja 9 1 Osnovni pogoji za nastanek feroresonance L C U U L () U C () U L = U L () U C = ωc V vezju
Predavanje # 5. Vplivi na okolje pri pretvarjanju in oskrbi z energijo
Energija in okolje Predavanje # 5 Vplivi na okolje pri pretvarjanju in oskrbi z energijo Vsebina Kako s pretvarjanjem energij vplivamo na okoljske sfere (atmosfera, hidrosfera), Procesi v okoljskih sferah,
MERITVE LABORATORIJSKE VAJE. Študij. leto: 2011/2012 UNIVERZA V MARIBORU. Skupina: 9
.cwww.grgor nik ol i c NVERZA V MARBOR FAKTETA ZA EEKTROTEHNKO, RAČNANŠTVO N NFORMATKO 2000 Maribor, Smtanova ul. 17 Študij. lto: 2011/2012 Skupina: 9 MERTVE ABORATORJSKE VAJE Vaja št.: 4.1 Določanj induktivnosti
2 Geologija d.o.o. Idrija 2. VSEBINA ELABORATA / Naslovna stran 2 Kazalo vsebine elaborata 3 Tehnično poročilo 4 Priloge
2 Geologija d.o.o. Idrija 2. VSEBINA ELABORATA 3728-133/2017-04 1 Naslovna stran 2 Kazalo vsebine elaborata 3 Tehnično poročilo 4 Priloge Geološko geomehansko poročilo - dopolnitev 3 3. TEHNIČNO POROČILO
S programom SPSS se, glede na število ur, ne bomo ukvarjali. Na izpitu so zastavljena neka vprašanja, zraven pa dobimo računalniški izpis izračunov. T
2. predavanje RVM Kvantitativne metode Borut Kodrič, Koper 21.5.2010 Ključ za dostop do e-učilnice: RMD2009 Tekom srečanj bodo zadeve osvežene v smislu, da bodo okleščene. Morda bo dodan še kak rešen primer.
INTELIGENTNO UPRAVLJANJE
INTELIGENTNO UPRAVLJANJE Fuzzy sistemi zaključivanja Vanr.prof. Dr. Lejla Banjanović-Mehmedović Mehmedović 1 Osnovni elementi fuzzy sistema zaključivanja Fazifikacija Baza znanja Baze podataka Baze pravila
SLOVENIJA-DONOR SLOVENSKI REGISTER NESORODNIH DAROVALCEV KRVOTVORNIH MATIČNIH CELIC. Letno poročilo Ljubljana, marec 2016
SLOVENIJA-DONOR SLOVENSKI REGISTER NESORODNIH DAROVALCEV KRVOTVORNIH MATIČNIH CELIC Letno poročilo 5 Ljubljana, marec 6 Center za tipizacijo tkiv, Zavod RS za transfuzijsko medicino, Šlajmerjeva 6, Ljubljana
vezani ekstremi funkcij
11. vaja iz Matematike 2 (UNI) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 ekstremi funkcij več spremenljivk nadaljevanje vezani ekstremi funkcij Dana je funkcija f(x, y). Zanimajo nas ekstremi nad
Ispitivanje toka i skiciranje grafika funkcija
Ispitivanje toka i skiciranje grafika funkcija Za skiciranje grafika funkcije potrebno je ispitati svako od sledećih svojstava: Oblast definisanosti: D f = { R f R}. Parnost, neparnost, periodičnost. 3