Delovni zvezek za 9. razred osnovne πole. Jurij SenegaËnik, Marta OtiË REŠITVE VAJ

Transcript

1 Delovni zvezek za 9. razred osnovne πole Jurij SenegaËnik, Marta OtiË REŠITVE VAJ

2 2 nnn NARAVNOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI Vaja 1: Velikost Slovenije v primerjavi z nekaterimi evropskimi državami a) 1 Luksemburg 2 Slovenija 3 Slovaška b) 4 Slovenija 5 Hrvaška 6 Madžarska Vaja 2: Geografska lega Slovenije med različnimi geografskimi enotami Evrope Pravilni odgovori so 3, 4 in 5. Vaja 3: Značilnosti Slovenije v rebusih RAZNOLIKOST PREHODNOST Vaja 4: Slovenija na stiku različnih jezikovnih skupin ugrofinski narodi severovzhod južnoslovanski narodi jug in jugovzhod germanski narodi sever romanski narodi zahod Vaja 5: Raznolikost naših naravnogeografskih enot Slika št. 1: Alpske pokrajine Slika št. 2: Obsredozemske pokrajine Slika št. 3: Predalpske pokrajine Slika št. 4: Obpanonske pokrajine Slika št. 5: Dinarskokraške pokrajine Vaja 6: Površje naravnogeografskih enot 5 Dinarskokraške pokrajine 6 Obpanonske pokrajine 1 Alpske pokrajine 2 Predalpske pokrajine 4 Obsredozemske pokrajine

3 Vaja 7: Imena in vrste kamnin a) Ime kamnine: tonalit Vrsta kamnin: magmatske b) Ime kamnine: prod Vrsta kamnin: sedimentne kamnine c) Ime kamnine: apnenec Vrsta kamnin: sedimentne kamnine č) Ime kamnine:fliš Vrsta kamnin: sedimentne kamnine Vaja 8: Kamninska sestava in površje v križanki PEŠČENJAK Vaja 9: Nastanek današnjega površja 2 paleozoik 1 kvartar 4 alpidsko gubanje Vaja 10: Značilnosti podnebja Večino padavin prinesejo k nam zahodni vetrovi. V jugozahodnem delu države se kažejo močni vplivi Sredozemlja, na preostalem delu ozemlja pa so bolj izraziti vplivi evropske celine. Večina Slovenije ima zato zmerno celinsko podnebje. V gorah so temperature nižje kot v nižinah. V gorskem svetu pade tudi več padavin kot v nižinah. Tamkajšnje podnebje imenujemo gorsko podnebje. Zlasti v hladni polovici leta se na dno kotlin, dolin in kraških polj uleže hladnejši zrak, ki od tam izpodrine toplejši zrak. Ta pojav imenujemo temperaturni obrat. Nanj pogosto opozarja plast megle, ki leži na dnu kotline. Vaja 11: Tipi podnebja I a) C b) B c) A č) C d) C e) A f ) zmerno celinsko podnebje g) obsredozemsko podnebje h) gorsko podnebje Vaja 12: Tipi podnebja II Desno zgoraj: Kredarica, gorsko podnebje Levo spodaj: Murska Sobota, zmerno celinsko podnebje Desno spodaj: Portorož, obsredozemsko podnebje 3

4 4 Vaja 13: Rastlinstvo Številke pravilnih trditev so 3, 4, 5 in 7. Vaja 14: Vodovje v križanki PODTALNICA Vaja 15: Značilnosti vodovja a) V Sloveniji je pod površjem celo več vode kot na njem zaradi kamninske sestave. Skoraj polovi ca našega ozemlja je kraško površje, kjer ni površinskih tekočih voda, ampak se voda pretaka pod površjem. b) Naše največje zaloge podzemeljske vode so skrite v apnencih na kraškem površju in v nesprije tih usedlinah (produ, pesku). c) Naša najpomembnejša območja podtalnice so na dnu kotlin in ravnin. č) Naša najbolj vodnata reka je Drava. d) Tri naša največja naravna jezera so Cerkniško, Bohinjsko in Blejsko. nnn DRUŽBENOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI Vaja 16: Družbeni procesi v zvezi s prebivalstvom Slovenije 3 suburbanizacija 5 industrializacija 6 zdomci 1 izseljenci 2 urbanizacija Vaja 17: Priselitve in odselitve a) Slovenija je kot industrijsko najbolj razviti del Jugoslavije tedaj najbolj množično pritegovala delovno silo iz drugih delov nekdanje države. b) Takoj po osamosvojitvi se je del priseljencev vrnil v republike, iz katerih so prišli. Vaja 18: Starostne piramide 1991, 1948, 2002, 1971 Vaja 19: Izobrazbena, zaposlitvena, verska in narodna sestava prebivalstva 1, 3, 4, 5 Vaja 20: Delež slovenskega prebivalstva a) Delež Slovencev je višji na podeželju. b) Zato, ker je na tem območju zelo močno zastopano prebivalstvo madžarske narodnosti.

5 5 Vaja 21: Slovenci v zamejstvu Večino Slovencev na Hrvaškem uvrščamo med izseljence ( ). Na Madžarskem ( ) živijo Slovenci v pokrajini z imenom Slovensko ( ) Porabje. Kulturno in gospodarsko središče porabskih ( ) Slovencev je mesto Debrecen (Monošter). Koroški ( ) Slovenci živijo predvsem na obrobju Graške (Celovške) kotline. Večina njihovih ustanov je v Beljaku (Celovcu). Največja slovenska zamejska skup nost živi v sosednji Avstriji (Italiji), kjer šteje skoraj ljudi. V Italiji so Slovenci dolgo uživali največ pravic na Tržaškem ( ) in Goriškem ( ). Vaja 22: Razlike med mestom in vasjo Kriteriji Mesto Vas število prebivalcev veliko majhno gospodarske dejavnosti nekmetijske kmetijske navezanost na okoliška zemljišča da ne način življenja mestni podeželski Vaja 23: Spreminjanje podeželskih naselij a) V zadnjih desetletjih se je prebivalstvo na podeželju množično preslojevalo iz kmečkega v ne kmečko. b) Zunanji videz podeželskih naselij se je spremenil v tem, da so začeli graditi hiše, zelo podobne mestnim. c) Svojo funkcijo in podobo so najbolj spremenila tista vaška naselja, ki ležijo v bližini mest ali ob glavnih prometnicah. č) Izraz urbanizacija podeželja pomeni naseljevanje nekmečkega prebivalstva in širjenje mestnega načina življenja na podeželje. d) Nekdanja vaška naselja, ki so prevzela številne mestne značilnosti, imenujemo urbanizirana podeželska naselja. Vaja 24: Tipi podeželskih naselij a) Tip naselja: zaselek Tip površja: hribovje b) Tip naselja: obcestno naselje Tip površja: ravnina c) Tip naselja: razloženo naselje Tip površja: gričevje č) Tip naselja: samotna kmetija Tip površja: hribovje d) Tip naselja: gručasto naselje Tip površja: več tipov površja

6 6 Vaja 25: Tipi slovenskih hiš in kmečkih gospodarskih poslopij Slika 1: a) Tip hiše: primorska hiša b) Osnovni gradbeni material: kamen c) Material za pokrivanje ostrešja: kamnite plošče Slika 2: a) Tip hiše: alpska hiša b) Gradbeni material spodnjega dela hiše: kamen, beton c) Gradbeni material zgornjega dela hiše: les č) Material za pokrivanje ostrešja: skodle Slika 3: a) Ime gospodarskega poslopja: enojni kozolec b) Osnovni gradbeni material: les c) Material za pokrivanje ostrešja: les Slika 4: a) Ime gospodarskega poslopja: toplar b) Osnovni gradbeni material: les c) Material za pokrivanje ostrešja: les Slika 5: a) Tip hiše: panonska hiša b) Osnovni gradbeni material: glina, šibje, les c) Material za pokrivanje ostrešja: slama Vaja 26: Značilnosti slovenskih mest 1, 2, 5 Vaja 27: Problemi slovenskega kmetijstva ostarela kmečka delovna sila pomanjkanje nasledstva na kmetiji veliko število parcel zemljiška razdrobljenost spreminjanje njiv v travnike ozelenjevanje zaraščanje zemljišč z gozdom ogozdovanje nepovratna izguba obdelovalnih zemljišč zazidava in gradnja prometnic močvirna ali sušna zemljišča melioracije Vaja 28: Specializacija kmetijstva slika levo specializirano kmetijstvo, slika desno nespecializirano kmetijstvo Vaja 29: Gozdarstvo a) DA b) NE V Sloveniji so najbolj gozdnate Dinarskokraške pokrajine. c) DA č) DA d) NE Iglavci so zaradi onesnaženega zraka bolj prizadeti od listavcev. e) NE Po osamosvojitvi se je delež ne dovolj premišljene sečnje povečal.

7 Vaja 30: Rudarstvo in energetika Učenec na nemo karto naše države s kvadratki, krožci in trikotniki različnih barv vriše najpomemb nejše rudarske in energetske objekte ter zraven napiše njihova imena: rudnik rjavega premoga Trbovlje Hrastnik, rudnik lignita v Velenju, črpališče nafte in zemeljskega plina pri Lendavi, termo elektrarni Trbovlje in Šoštanj ter jedrska elektrarna v Krškem. Vaja 31: Hidroelektrarne Formin, Zlatoličje, Mariborski otok, Fala, Ožbolt, Vuhred, Vuzenica, Dravograd, Krško, Blanca, Boštanj, Vrhovo, Medvode, Mavčiče, Moste, Solkan, Plave, Doblar Vaja 32: Industrijski razvoj 2 in 4. Vaja 33: Industrijska proizvodnja v križanki VELENJE Vaja 34: Slovenski prometni križ a) prva karta glavne železniške povezave, druga karta glavne cestne povezave b) Omrežje glavnih cest se križa v Ljubljani, omrežje glavnih železnic pa v Ljubljani in Zidanem Mostu. c) Krak cestnega križa, ki poteka v smeri jugozahod severovzhod, se imenuje Slovenika. Je del V. evropskega koridorja. č) Krak cestnega križa, ki poteka v smeri severozahod jugovzhod, se imenuje Ilirika. Je del X. evrop skega koridorja. Vaja 35: Promet v rebusih BRNIK Vaja 36: Slovenski prometni okni v svet a) Leva slika prikazuje Luko Koper. b) Pomen tega pristanišča se je še posebej povečal po osamosvojitvi in vključitvi v Evropsko unijo. c) Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana č) v Mariboru in Portorožu Vaja 37: Značilnosti slovenskega turizma 2 počitniška bivališča 3 poslovni turizem 4 temelji slovenskega turizma Vaja 38: Zdraviliški, obmorski in gorski turizem a) Oblika turizma: gorski turizem b) Oblika turizma: zdraviliški turizem Naravnogeografska enota: Alpske pokrajine Naravnogeografska enota: Obpanonske pokrajine c) Oblika turizma: obmorski turizem Naravnogeografska enota: Obsredozemske pokrajine 7

8 8 Vaja 39: Turistična potovanja po Sloveniji in drugih državah Po Sloveniji sta potovala Valerij iz Sankt Peterburga in Victoria iz Barcelone. Vaja 40: Notranja in zunanja trgovina a) DA b) NE Notranja trgovina zajema trgovanje znotraj države. c) NE Velika nakupovalna središča so značilne predvsem za večja naselja. č) DA Vaja 41: Okoljski problemi v križanki SMRAD Vaja 42: Okoljski problemi v rebusih EMISIJE ODPADKI Vaja 43: Varstvo okolja in zavarovana območja a) To je razvoj, ki omogoča zadovoljevanje potreb današnjih generacij na tak način, da s tem ne ogrozimo možnosti naslednjih generacij, da bodo ravno tako lahko zadovoljevale svoje potrebe. b) Onesnaženost zraka se je po osamosvojitvi zmanjšala predvsem zaradi zapiranja tehnološko zastarelih obratov in projektov odžveplevanja. c) Onesnaženost zraka je največja v nekaterih kotlinah in dolinah zaradi vetrovne zatišnosti in večje zgostitve virov onesnaževanja. č) Ko rečemo, da imajo reke samočistilno sposobnost, imamo v mislih, da se kakovost rek ob toku navzdol počasi zboljšuje. d) Razlikujemo narodne, regijske in krajinske parke. e) Namen teh območij je varovanje življenjskih prostorov ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, še posebej ptic. nnn SLOVENSKE POKRAJINE Vaja 44: Nemi karti Alpskih pokrajin a) 1 Julijske Alpe 2 Kamniško Savinjske Alpe 3 Karavanke

9 A Soča B Sava Bohinjka C Sava Dolinka Č Kokra D Kamniška Bistrica E Savinja F Meža G Bohinjsko jezero H Triglavska jezera b) 4 Bohinj 5 Pokljuka 6 Jelovica 7 Mežakla 8 Velika planina 9 Predel 10 Vršič 11 Korensko sedlo 12 Ljubelj 13 Jezerski vrh 14 Trenta 15 Logarska dolina 16 Bovec 17 Kranjska Gora 18 Jesenice 19 Tržič 20 Jezersko Vaja 45: Prečenje Alpskih pokrajin a) visokogorski kras b) Trenta c) Triglav č) Pokljuka d) Bohinjsko jezero e) Jesenice f ) Stol g) Velika planina h) Logarska dolina 9

10 10 Vaja 46: Površje Alpskih pokrajin a) vintgar b) korita c) melišče č) kotlič d) škraplje e) žlebiči Vaja 47: Podnebje Alpskih pokrajin a) klimogram levo Stara Fužina, klimogram desno Planina pod Golico b) Temperature so v Stari Fužini nižje tedaj, ko nastane temperaturni obrat. Hladen zrak se v Bohinju uleže na dno kotline, na pobočju Karavank z naseljem Planina pod Golico, ki leži nad plastjo hladnega zraka, pa je topleje. c) V Stari Fužini pade več padavin zato, ker leži sredi gorate okolice bolj zahodno od Planine pod Golico. Količina padavin namreč pojema od zahoda proti vzhodu. Vaja 48: Pogovor s Francijem iz Bohinja FRANCI: V Bohinju je pomembnejša dejavnost živinoreja MIJA: Ali se vaša živina pase le v dolini? FRANCI: Ne, danes se na bohinjskih planinah pase manj živine kot pred desetletji. MIJA: Kdaj ženete živino na nižje senožetne planine? FRANCI: Živina gre na visoke planine poleti. FRANCI: Spremenili so jih v počitniška bivališča. FRANCI: Ta prireditev se imenuje»kravji bal«. Vaja 49: Prvine Alpskih pokrajin a) gručasta naselja b) živinoreja c) pas listnatega gozda č) senožeti d) seniki e) pas iglastega gozda f ) 1000 m g) planina h) v počitniška bivališča i) 1700 m j) pas ruševja k) pas grušča in golega skalovja

11 Vaja 50: Športne in rekreacijske dejavnosti v Alpskih pokrajinah a) Ime dejavnosti: kajakaštvo b) Ime dejavnosti: jadralno padalstvo Množičnost: ni množična Množičnost: ni množična Letni čas: poletje Letni čas: poletje c) Ime dejavnosti: planinstvo č) Ime dejavnosti: smučanje Množičnost: zelo množična Množičnost: zelo množična Letni čas: poletje Letni čas: zima d) Ime dejavnosti: gorsko kolesarstvo e) Ime dejavnosti: alpinizem (plezanje) Množičnost: zelo množična Množičnost: ni množična Letni čas: poletje Letni čas: poletje Vaja 51: Alpske pokrajine v križanki NARODNI PARK Vaja 52: Podnebje Predalpskih pokrajin klimogram levo Celje, klimogram desno Brnik Vaja 53: Potovanje po Predalpskih pokrajinah a) Idrija b) Bolnišnica Franja c) Škofja Loka č) Ljubljansko barje d) Celje e) Termoelektrarna Šoštanj f ) Dravska dolina Vaja 54: Pogovor z Dušanom iz Črnega revirja DUŠAN: Črni revir sodi v Posavsko hribovje. DUŠAN: Ne, v Črnem revirju so slabe možnosti za poljedelstvo. MIRJAM; Kaj sta bila po poklicu tvoj oče in tvoj dedek? DUŠAN: Rudarstvo v Črnem revirju je danes v upadanju. MIRJAM: Katera so tri nekdanja rudarska mesta v Črnem revirju? MIRJAM: Ali je ozračje v Črnem revirju še tako onesnaženo kot pred desetletji? DUŠAN: Vzrok za to je zgraditev 360 m visokega dimnika na TE Trbovlje, ki omogoča, da vetrovi raznašajo emisije na širšo okolico. Vaja 55: Prvine Predalpskih pokrajin a) zaselek b) samotna kmetija c) v naselju A č) prod 11

12 12 d) na glinavcih in peščenjakih e) iz paleozoika f ) iz apnenca g) iz mezozoika h) Padavinska voda ponikne. i) v kraju C Vaja 56: Nemi karti Predalpskih pokrajin a) 1 Idrijsko hribovje 2 Cerkljansko hribovje 3 Škofjeloško hribovje 4 Polhograjsko hribovje 5 Posavsko hribovje 6 Zgornja Savinjska dolina 7 Velenjska kotlina 8 Vitanjske Karavanke 9 Pohorsko Podravje 10 Dežela in Blejski kot 11 Dobrave 12 Kranjsko Sorško polje 13 Kamniškobistriško polje 14 Ljubljansko polje 15 Ljubljansko barje 16 Celjska kotlina A Soča B Idrijca C Bača Č Poljanska Sora D Sava E Ljubljanica F Savinja G Paka H Mislinja I Meža J Drava K Blejsko jezero b) 17 Pohorje 18 Kozjak

13 19 Trojane 20 Kobarid 21 Tolmin 22 Cerkno 23 Idrija 24 Železniki 25 Bled 26 Radovljica 27 Kranj 28 Škofja Loka 29 Kamnik 30 Domžale 31 Ljubljana 32 Vrhnika 33 Litija 34 Zagorje 35 Trbovlje 36 Hrastnik 37 Laško 38 Celje 39 Žalec 40 Velenje 41 Slovenj Gradec 42 Ravne na Koroškem 43 Dravograd Vaja 57: Predalpske pokrajine v križanki POHORJE Vaja 58: Površinski kraški pojavi a) uvala b) suha dolina c) kraško polje č) vrtača Vaja 59: Podzemeljski kraški pojavi a) vodna jama b) suha jama c) B č) stalagmit 13

14 14 d) stalaktit e) kapniški steber f ) siga g) brezno h) koliševka, ta pojav je nastal tako, da se je udrl jamski strop. Vaja 60: Prvine Dinarskokraških pokrajin a) kraško polje b) z glino in ilovico c) ponikalnica č) požiralnik d) Vasi so umaknjene na rob ravnega površja zaradi nevarnosti poplav. e) kraška planota f ) iz apnenca g) gozdarstvo Vaja 61: Podnebje Dinarskokraških pokrajin levi klimogram Nanos, desni klimogram Postojna a) Na Nanosu pade več padavin kot v Postojni zato, ker je Nanos gora, Postojna pa leži v kotlini. b) Temperature so na Nanosu nižje zaradi večje nadmorske višine. Vaja 62: Nemi karti Dinarskokraškokraških pokrajin a) 1 Pivka 2 Notranjsko podolje 3 Bloke 4 Krimsko hribovje 5 Ribniško Kočevsko podolje 6 Suha krajina 7 Dolenjsko podolje 8 Gorjanci 9 Bela krajina A Krka B Kolpa C Cerkniško jezero b) 10 Banjšice 11 Trnovski gozd 12 Nanos

15 13 Javorniki 14 Snežnik 15 Kočevski rog 16 Planinsko polje 17 Cerkniško polje 18 Babno polje 19 Postojnska vrata 20 Logatec 21 Postojna 22 Cerknica 23 Grosuplje 24 Trebnje 25 Ribnica 26 Kočevje 27 Črnomelj 28 Metlika Vaja 63: Pogovor z Metko iz Bele krajine METKA: Običaj se imenuje jurjevanje. METKA: Drugi dve najbolj znani etnološki posebnosti Bele krajine so pisanice in bela narodna noša. IGOR: Ali je podnebje v Beli krajini tudi tako ostro kot na visokih dinarskokraških planotah? METKA: Podnebje ni tako ostro zaradi manjše nadmorske višine. IGOR: Kam pa se hodite Belokranjci poleti kopat? Vaja 64: Potovanje po Dinarskokraških pokrajinah a) Trnovski gozd b) Postojnska vrata c) Cerkniško polje č) Babno polje d) suha roba e) Krka f ) Kočevski rog g) steljniki Vaja 65: Dinarskokraške pokrajine v križanki GOZDNATOST 15

16 16 Vaja 66: Delitev Obsredozemskih pokrajin Značilnosti Kraške pokrajine Flišne pokrajine kamnina apnenec fliš tekoče vode pod površjem na površju prsti manj rodovitne bolj rodovitne slika levo flišna pokrajina, slika desno kraška pokrajina Vaja 67: Podnebje Obsredozemskih pokrajin klimogram levo Ilirska Bistrica, klimogram desno Portorož a) V Ilirski Bistrici pade več padavin kot v Portorožu zato, ker leži v vznožju masiva Snežnika, ki prejema zelo veliko padavin. b) Temperature so poleti in pozimi v Portorožu višje kot v Ilirski Bistrici zato, ker leži Portorož ob morju in ima manjšo nadmorsko višino. Vaja 68: Gospodarstvo Obsredozemskih pokrajin slika levo pristaniške dejavnosti, slika desno turizem slika levo vinogradništvo, slika desno solinarstvo slika levo oljkarstvo, slika desno cvetličarstvo Od prikazanih dejavnosti so samo za Koprsko primorje značilne pristaniške dejavnosti, solinarstvo in oljkarstvo. Vaja 69: Razgovor z Renatom iz Kopra TANJA: Kaj so tvoji starši po narodnosti? TANJA: Ali se je tvoja mama rodila v Kopru? RENATO: Glavni razlog, da se je Koper po drugi svetovni vojni tako razširil, je izgradnja Luke Koper. TANJA: Od katerih dejavnosti pa danes pri vas živi večina prebivalstva? RENATO: Ne, ribolov ima danes pri nas zelo majhen gospodarski pomen. Vaja 70: Prvine Obsredozemskih pokrajin a) iz fliša b) soline c) vinogradništvo č) turizem d) gručasto naselje Vaja 71: Potovanje po Obsredozemskih pokrajinah a) Goriška brda b) burja c) jerovica č) Lipica

17 d) Notranjska Reka e) Brkini f ) Luka Koper g) Sečoveljske soline Vaja 72: Nema karta Obsredozemskih pokrajin 1 Koprsko gričevje 2 Vipavska dolina (z Goriškim poljem) 3 Goriška brda 4 Brkini (z dolino Reke) 5 Kras 6 Nova Gorica 7 Ajdovščina 8 Vipava 9 Sežana 10 Koper 11 Izola 12 Piran 13 Portorož 14 Ilirska Bistrica A Dragonja B Notranjska Reka C Vipava Č Tržaški zaliv Vaja 73: Obsredozemske pokrajine v križanki OBMEJNA LEGA Vaja 74: Podnebje Obpanonskih pokrajin klimogram levo Veliki Dolenci, klimogram desno Novo mesto Vaja 75: Vodovje Obpanonskih pokrajin a) mrtvica b) V takih jezerih in močvirjih se je ohranil edinstven rastlinski in živalski svet. c) Rečno strugo na desni sliki so utrdili s kamenjem in zgradili zaščitne nasipe. Človek je v naravno okolje posegel zato, ker je reka poplavljala. Vaja 76: Gospodarstvo Obpanonskih pokrajin Pravilne so trditve št. 2, 3, 5 in 6. 17

18 18 Vaja 77: Prvine Obpanonskih pokrajin a) prod, pesek in glina b) Gričevje, označeno s črko B, označujemo kot terciarno zato, ker ga sestavljajo kamnine terciarne starosti. c) poljedelstvo in živinoreja č) vinogradništvo d) sadjarstvo e) obcestno naselje f ) razloženo naselje Vaja 78: Razgovor z Gezo iz Prekmurja METKA: Ali je Goričko je res bolj gozdnato od ravninskega dela Prekmurja? GEZA: Takšne cerkve imajo pripadniki evangeličanske veroizpovedi. GEZA: Ne, na Goričkem ni veliko industrijskih obratov. METKA: Ali so prsti na Goričkem bolj rodovitne kot v nižinskem delu Prekmurja? GEZA: Vse te velike in nove hiše v našem kraju so zgradili zdomci. Vaja 79: Nemi karti Obpanonskih pokrajin a) 1 Goričko 2 Pomurska ravnina 3 Slovenske gorice 4 Dravsko in Ptujsko polje 5 Haloze 6 Vzhodna Krška kotlina 7 Novomeška pokrajina A Ledava B Mura C Ščavnica Č Pesnica D Drava E Dravinja F Voglajna G Sotla H Krka b) 8 Lendava 9 Murska Sobota 10 Gornja Radgona 11 Ljutomer

19 12 Ormož 13 Ptuj 14 Maribor 15 Slovenska Bistrica 16 Slovenske Konjice 17 Krško 18 Brežice 19 Novo mesto 20 Radenci 21 Terme 3000 (Moravske toplice) 22 Rogaška Slatina 23 Terme Olimia 26 Terme Čatež Vaja 80: Potovanje po Obpanonskih pokrajinah a) Novo mesto b) Terme Olimia c) Haloze d) Ptuj e) Maribor f ) klopotec g) Ledava Vaja 81: Obpanonske pokrajine v križanki ZDOMSTVO 19