SEPTEMBER RIBNIŠKI SEMENJ V ZNAMENJU KULTURNE DEDIŠČINE PRENOS ZNANJ IN DOBRIH PRAKS S FINSKE V DOMAČE OKOLJE PORTRET MARIJA LOVŠIN

Transcript

1 GLASILO OBČINE RIBNICA 30. SEPTEMBER 2016 / XX SEPTEMBER RIBNIŠKI SEMENJ V ZNAMENJU KULTURNE DEDIŠČINE PRENOS ZNANJ IN DOBRIH PRAKS S FINSKE V DOMAČE OKOLJE PORTRET MARIJA LOVŠIN JOE VALENČIČ PREDSTAVIL SLOVENSKE USTVARJALCE V ZDA JAPONSKA AMBASADA NA LETOŠNJEM FIŽOLOVEM DNEVU RIBNIČANKA URŠKA LAVRIČ POSTALA ZLATA MATURANTKA Alenka in Filip Pakiž, ki sta Rokodelskemu centru podarila zbirko oblačilne dediščine neprecenljive vrednosti, sta bila v letošnjem sprevodu kot češnja na torti. Foto Triša Klobučar

2 Na 14. Fižolovem dnevu letos sodelovala Japonska ambasada Kot že tradicija veleva, je tudi letos na zadnjo avgustovsko soboto pod okriljem Vaškega etnološkega turističnega društva in vaščanov v Hrovači potekala v slovenskem prostoru dobro odmevna etnološko kulinarična prireditev, ki se jo vsakoletno udeležujejo tisti, ki cenijo izvorno in izvirno kulinariko. Vroča poletna sobota, 27. avgusta, je marsikoga privabila na kosilo v Hrovačo pri Ribnici ali v Ribnico pri Hrovači, kot se rad pošali Gornikov France, kjer je letos že 14. leto zapored potekal Fižolov dan. Fižolov dan zadosti še tako zahtevne ljubitelje kulinarike. Na stojnicah smo lahko izbirali med izjemno široko ponudbo doma pripravljenih jedi iz različnih sort fižola, tudi domačega ribn'čana: od tradicionalnih enolončnic, kot sta trojka in pasulj, do polpet, hamburgerjev in čevapčičev, raznovrstnih solat in še in še. Sladokusci so se lahko osvežili s fižolovim sladoledom, letos premierno s palačinkami s sladkim fižolovim nadevom in fižolovo torto, ki jo vsako leto pripravi Andreja Škrabec, ki je zanjo izdala tudi skrivnostni recept. Posebnost letošnjega fižolovega dne so bile zagotovo fižolove jedi iz japonske kulinarike, ki so jih pripravili japonski kuharji, ki so Hrovačo obiskali v sodelovanju z japonsko ambasado v Sloveniji. Čez dan so bile organizirane različne delavnice, kjer je vsakdo lahko našel kaj zase. Na Škrabčevi domačiji je potekala peka fižolovega kruha in fižolovega štruklja. Pod kozolcem so se najmlajši preizkušali v šoli ustvarjalnih delavnic. Le korak naprej smo na vrtu lahko videli razstavo avtohtonih sort fižola Semenarne Ljubljana. Tiste, ki vzgajajo fižol, je strokovnjakinja in specialistka za zelenjavarstvo Ana Ogorelec v skednju domačije podučila o vzgoji fižola. Organiziran je bil voden ogled po vasi, prav tako tudi voden ogled iz Hrovače skozi Ribnico do Rokodelskega centra. Pod vaško lipo so na stojnicah prodajali domače pridelke. Prikazali so delavnico pletenja košar in izdelovanja zobotrebcev, manjkal ni niti fižololov srečelov po hrovaško. Da pa tradicionalni običaji ne bi potonili v pozabo, so prikazali pajtlanje, mlatenje in pobiranje fižola. Prireditev je bila dobro okrepljena tudi z družabnim programom. Vodila ga je znana, že nekaj let fižolovemu dnevu zvesta televizijska voditeljica Katja Tratnik. Nastopila je otroška folklorna skupina Lončki, na domačem terenu je s svojim humorjem znova blestela gledališka improvizacija Radia Mlajku in vse bolj navihani mladi hrovaški talenti. Za glasbeno presenečenje sta poskrbela kantavtorja Žiga Bižal in Stojan Bavdek. Dogodek se je letos zaključil s projekcijo japonskega filma AN* Okus življenja in pogostitvijo s palačinkami in sladkim žolovim finamazom. Tekst in foto Tina Mihelič ZAHVALA IZ HROVAČE! Preveč nas je, ki z dobro voljo pripravljamo Fižolov dan, da bi omenjali vsakega posebej, zato se z veliko hvaležnostjo zahvaljujem vsem kuharicam in kuharjem, prostovoljcem, sponzorjem in donatorjem in vsem, ki ste na kakršenkoli način ponudili roko pri pripravi Fižolovega dne. Ponovno smo dokazali, kako lepo se je družiti na vasi. Hvala vsem! Za VETD Hrovača Ivan Prelesnik Priprava slastnih palačink s sladkim fižolovim nadevom Dobrote iz japonske kuhinje Nepogrešljivi radio Mlajku 2 Rešeto september 2016

3 KOLEDAR DOGODKOV v občini Ribnica - oktober Rokometna tekma RD RIKO RIBNICA : RK DOBOVA ob 19. uri Športni center Ribnica PREDAVANJE: NOVE POSLOVNE PRILOŽNOSTI PRIDELAVA IN PRODAJA KMETIJSKIH PRIDELKOV ob 17. uri Sejna soba Kmetijske zadruge Ribnica LITERARNI VEČER Z ANTICO KNAVS MARIJANAC OB IZIDU ROMANA RAZSUTI CVETOVI ob 18. uri Knjižnica Miklova hiša Ribnica FORTISSIMO BAND Z GOSTI, KONCERT OB 5. OBLETNICI DELOVANJA ob 20. uri Dvorana DC-16, Dolenja vas REGIJSKO SREČANJE LJUDSKIH PEVCEV IN GODCEV OSREDNJE SLOVENIJE ob 18. uri Dvorana Rokodelskega centra Ribnica ZELIŠČA V JESENSKEM ČASU, PREDAVANJE DAMJANE BENEC ob 19. uri Knjižnica Miklova hiša Ribnica KONCERT VOKALNE SKUPINE ANAMANKA: LJUBEZEN IN VINO ob 19. uri Gostišče Makšar ODPRTJE OBMOČNE LIKOVNE RAZSTAVE: OBLAK, VODA, ZVOK, KRISTAL ob 19. uri Avla Doma starejših občanov Ribnica IZLET OB ZAKLJUČKU AKCIJE RIBNIŠKA DOLINA ČISTA IN UREJENA 2016 od 8. do 15. ure Odhod izpred Rokodelskega centra Ribnica Rokometna tekma RD RIKO RIBNICA : RK DOL HRASTNIK ob 19. uri Športni center Ribnica PLAVALNO TEKMOVANJE 10. POKAL RIBNICE, finale ob 15. uri ob 10. uri Športni center Ribnica ŠKRATOVO IME, LUTKOVNA PREDSTAVA GLEDALIŠČA IZ DESNEGA ŽEPKA ob 17. in 18. uri TVD Partizan PRAZNIK OBČINE RIBNICA ob 19. uri Športni center Ribnica AKCIJA ZBIRANJA STAREGA PAPIRJA od 9. do 12. ure Parkirišče pri cerkvi v Dolenji vasi SREČANJE PLANINCEV, ČLANOV PD RIBNICA ob Planinska koča pri Sv. Ani na Mali gori (ob 10. uri odhod izpred veterinarske postaje v Ribnici) S KOLESOM NA JUG ČRNE CELINE, POTOPISNO PREDAVANJE ALEŠA JUVANCA ob 19. uri Knjižnica Miklova hiša Ribnica JAVNO VODSTVO PO RAZSTAVI DRUGA KOŽA ob 18. uri Rokodelski center Ribnica LET CERKVENEGA MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA SVETI ROK, koncert ob 18. uri Dvorana DC-16, Dolenja vas Rokometna tekma RD RIKO RIBNICA : RK MARIBOR BRANIK ob 19. uri Športni center Ribnica Koledar dogodkov pripravlja Zdenka Mihelič, podatke pošljite na mihelic.zdenka@gmail.com. Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica. Uredniški odbor: Tina Mihelič - odgovorna urednica Domen Marinč - član Programski svet: Feliks Podgorelec - predsednik, Zalka Gorše, Nastja Dejak, Barbara Koblar, Matej Zobec, Aleš Mihelič, Tadeja Lovšin, Gašper Levstik Lektura: Anica Mohar Trženje oglasnega prostora: GSM: Tisk in prelom strani: ABO grafika, d.o.o. Naklada: izvodov Naslov: Gorenjska cesta 3, 1310 Ribnica Tel.: E-pošta: reseto@ribnica.eu Izid naslednje številke: 31. oktober 2016 Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št. 89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 9,5 %. V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si pridržujemo pravico do avtorskega honorarja. Pridržujemo si pravico do nenapovedanega obiska tiskarskega škrata v našem glasilu. Gradivo za naslednjo številko oddajte do 15. oktobra Anonimnih pisem ne objavljamo. Mnenja in stališča posameznih avtorjev prispevkov ne odražajo nujno tudi mnenj in stališč uredništva. Članki v časopisu niso uradno mnenje Občine Ribnica. Rešeto september

4 IZPOD ŽUPANOVEGA PERESA Izpod županovega peresa Spoštovane, spoštovani! Na s soncem obdarjen dan smo se na pokopališču ob majhni cerkvici na Rudniku v Ljubljani še zadnjič poklonili spominu na častnega občana Občine Ribnica. Nisem še srečal človeka, ki bi tako ljubil našo Ribniško dolino in njene ljudi. Zato sem bil zelo počaščen, da sem mu v slovo smel spregovoriti nekaj besed:»naš častni občan Janez Peček je bil pravi Ribničan. Ribniški duh je vel v vsakem utripu njegovega srca, odražal se je v njegovi šegavosti, veselosti, v pesmi in tudi pri poslovni žilici. Ko je bil nekaj časa brez službe, se je odpravil na Reko pogledat tržišče, kje se kaj rabi, in ugotovil, da manjka gajbic naenkrat je dobil naročila za kar nekaj vagonov le-teh. Da je naročilo lahko izvedel, je moral nabaviti vso opremo in tudi najeti pomočnike, da so zbijali gajbice. A odposlal jih je v roku. Kjerkoli je delal, pa naj bo doma, po svetu, v Iraku, v Avstriji ali bil na turnejah z oktetom, povsod je spoznaval nove ljudi in spletal nova prijateljstva. Vedno je za vse poskrbel, vse organiziral do podrobnosti. Nanj si lahko vedno računal. V svojih spominih je rad omenjal, kako je z osmimi leti ministriral dekanu Skubicu pri njegovih jutranjih mašah in kako je moral pozimi v jutranjih urah velikokrat gaziti prvi sneg od Hrovače proti Ribnici Svoja najstniška leta je preživel med vojno, zato mu ni zmanjkalo zgodb o skrivanju, lakoti in boju za preživetje. Eden takih spominov je iz leta 1943, ko je branal na Dolgi njivi. Prav takrat je priletelo letalo in začel raketirati zvonike ribniške cerkve Kolikokrat je za las ušel smrti Kakšni časi?! Ne glede na vse pa je tudi v tistih sivih časih življenje teklo naprej. Za prvi prisluženi denar si je pri petnajstih letih kupil prvo harmoniko, in to pri Miheliču na Pesku pri Sodražici. Plačal jo deloma z denarjem, deloma s hrano. S sosedom Stanetom Kersničem sta naložila vrečo koruze na balanco ter jo na biciklu peljala iz Hrovače v Sodražico O njegovem navdušenju nad igranjem harmonike govori tudi dejstvo, da je od igranja dobil žulje na rokah, saj ni manjkal na nobenem družabnem dogodku v Ribnici. Verjetno je to prvi mejnik, ko je v njegovo življenje vstopila glasba. Kasneje je nastopal kot član zbora v Srednji tehnični šoli v Ljubljani in prepeval v Ribniškem kvartetu. V zgodovino se je zapisal kot pobudnik, predsednik in član Ribniškega okteta. Ko je bil oktet na pobudo Janeza Pečka in Toneta Kozlevčarja leta 1978 ustanovljen, so ga sestavljali štirje člani Slovenskega okteta in štirje Ribničani. Sprva so mislili, da bo druženje ob petju le za zasebno veselje, a stalne vaje in trdo delo z disciplino sta naredila svoje in oktet se je razvil v vidno vokalno zasedbo, znano po svetu. Objadrali so skoraj cel svet ter imeli več kot 700 nastopov. Gostovali so v krajih nekdanje Jugoslavije, po Italiji, Avstriji, Belgiji, Nizozemski, Franciji, v Srednji in Severni Ameriki, v Argentini, Urugvaju, Kanadi in ZDA. Vaje so imeli nekaj časa kar pri Pečkovih doma na Hudourniški ulici, sedež društva pa je bil ves čas njihovega delovanja prav na tem naslovu. Zaradi zaslug pri širjenju in promociji Ribnice Ribnica do brezplačnega najema prikazovalnika hitrosti»vi vozite«in njenega imena je leta 2012 postal častni občan Občine Ribnica. Z Ribnico je ostal povezan skoraj do dneva svoje smrti vez se nikoli ni prekinila. Vsak od nas pusti za seboj neko sled, a nekateri puščajo globljo. Za Janezom Pečkom tako ostajajo tudi rokopisi njegovih spominov, ki jih je predal v trajno last Muzeju Ribnica. Kot župan občine Ribnica lahko rečem, da sem ponosen, da sem skupaj z njim oktobra leta 2015 sodeloval pri predaji obnovljenega hrastovega kipa Matere z otroki, delo rezbarja Petra Ivanoviča, ki je nekdaj že krasil sprejemnico Porodnišnice UKC, a je bil desetletja v pozabi. Prav ta kip zaznamuje najzgodnejše začetke Ribniškega okteta. Na ta način sem bil z njim pri njegovem zadnjem velikem projektu, ki ga je želel deliti z javnostjo. Naj počiva v miru.«župan Jože Levstek Občina Ribnica je uspela na razpisu Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa pridobiti enoletni brezplačni najem prikazovalnika hitrosti»vi vozite«, ki meri hitrost vozil in opozarja voznike na upoštevanje cestnoprometnih predpisov. Merilnik bo eno leto nameščen na Merharjevi ulici pred avtobusnim postajališčem in prehodom za pešce. Občina Ribnica pozdravlja odločitev strokovne komisije Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa o podelitvi enoletnega brezplačnega najema prikazovalnika hitrosti, saj bo naprava služila kot pomagalo pri umirjanju cestnega prometa in bo dodatni varnostni element v okolici osnovne šole. Gost promet osebnih in tovornih vozil na Merharjevi ulici, ki spada med glavne šolske poti, predstavlja za ranljive skupine udeležencev v prometu vir nevarnosti. Da bi preprečila morebitne nesreče in dvignila nivo varnosti, se je Občina Ribnica prijavila na javni razpis Agencije za varnost prometa in bila na njem kot ena izmed petnajstih slovenskih občin tudi uspešna. V sodelovanju s Policijsko postajo Ribnica je Občini uspelo prepričati strokovno komisijo AVP, da ji podeli enoletni brezplačni najem prikazovalnika hitrosti»vi vozite«dobavitelja Sipronika, d. o. o., ki bo meril in statistično beležil hitrost vozil, ki peljejo iz smeri Kočevja proti Ljubljani na odseku Merharjeve ulice pred avtobusnim postajališčem in prehodom za pešce. Služba za odnose z javnostmi OR Prostovoljci akcije Varna pot v šolo Prevzema so se udeležili tudi prostovoljci, ki so ob začetku novega šolskega leta sodelovali pri varovanju otrok na križiščih in šolskih poteh v sklopu akcije Varna pot v šolo. Vsako leto se pri družijo novi, tako jih je skupno že skoraj 40. Poleg župana Jožeta Levstka in Policijske postaje Ri bnica so sodelovali: Upravna enota Ribnica, MzM, MK Crknene podgane in Gasilska zveza Ribnica. 4 Rešeto september 2016

5 Na ribniškem stadionu Ugar zaključen prvi sveženj obnov Občina Ribnica je v partnerstvu s Športnim društvom Extrem pristopila k urejanju in opremljanju stadiona Ugar s potrebno infrastrukturo, svežo igriščno podlago in garderobami. S procesom, ki še ni dosegel svoje končne podobe, se ustvarjajo boljši pogoji za izvajanje športnih dejavnosti na vseh ravneh in zagotavlja urejeno okolje za prostočasno rekreacijo vseh občank in občanov Ribnice. Z odprtjem delno obnovljenega stadiona Ugar se namenja pozornost konstantnemu ritmu prenove in dodelave zunanjega športnega kompleksa, ki je v preteklih tednih vidno spremenil svojo podobo. Občina Ribnica je ob iniciativi in zavzeti podpori Športnega društva Extrem v tek spravila naložbena in vzdrževalna dela ter začela cestno-komunalno urejati tudi neposredno okolico stadiona. Tako vzdolž severne stranice že raste popolnoma prenovljena cesta s površino za varen dostop pešcev do igrišča, cestno razsvetljavo in prehodi, na nasproti ležeči strani pa je že urejeno utrjeno parkirišče. Vidni rezultati so bili prav tako doseženi pri pripravi kakovostnejše travnate podlage, ki je bila podvržena intenzivnim ukrepom za izboljšavo zelenice in večkratnim preparacijam igriščnih tal. Dotrajana zaščitna ograja je bila letos odstranjena in zamenjana z novo panelno ograjo v izmeri nekaj več kot 550 m ter dodatnimi vhodnimi vrati. Prav tako so bile razširjene kapacitete garderob za tekmovalce in spremljevalno osebje z ločenimi bivalnimi zabojniki. Poleg dveh garderobnih je Občina letos postavila še upravni in sanitarni zabojnik, ki je opremljen s tuši in stra nišči. Velik prihranek pri opremljanju zabojnikov je bil dosežen z uporabo in premestitvijo pohištvene opreme iz starega vrtca v Ribnici. Nova je tudi igriščna oprema za igranje velikega nogometa, ki je bila prvič na pravi preizkušnji na revijalni nogometni tekmi med veterani Ribnice in veterani Nogometnega kluba Olimpija ob zaključku otvoritvene Z leve stojijo: Ivo Klarič, Dejan Djuranovič, Rade Vujinovič, Zoran Matovič, Tone Hrovatič, Janez Nosan, Srečko Rajšel, Peter Kočevar, Peter Adamič, Stane Bevc, Boštjan Slavec, Srdjan Djordjevič, Dani Novak Z leve čepijo: Rok Cirar, Jani Dejak, Dinko Vrabac, Mitja Mihelič, Boštjan Puš, Bojan Pogorelec, Robi Oblak, Robert Englaro, Andrej Jerak, Sašo Djordjevič, Dare Mihelič prireditve. Obe moštvi sta pred tristotimi gledalci pokazali zelo dobro igro z napeto končnico, ki se je prevesila v korist gostujoče ekipe. Olimpija je bila na koncu boljša z rezultatom 4 proti 3. V naslednjih letih se bo obnova nadaljevala. Tako bodo športne površine na južni strani namenjene še večji paleti športov, kar vključuje asfaltno rokometno igrišče, ki ga Ribnica doslej še nima, igrišče za košarko, odbojko, badminton, fitnes na prostem in drugo. Služba za odnose z javnostmi OR Avtor fotografij je Marko Burger Rešeto september

6 AKTUALNO Nov odsek ceste GRABEN HUDI KONEC V petek, 2. septembra, je bil slovesno odprt nov odsek lokalne ceste Graben Hudi Konec, ki je prebivalcem omenjenih vasi in krajevni skupnosti Sveti Gregor prinesel nemalo zadovoljstva ter košček zelo potrebnih investicij v cestno infrastrukturo. Cesta je bila pred obnovo v slabem stanju in je potrebovala stalno vzdrževanje, ki bo v prihodnje, razen zimskega, nepotrebno. Edina do zdaj asfaltirana cesta iz Hudega Konca v Graben zaradi oblike križišča večjim vozilom, kot sta šolski kombi in smetarski tovornjak, ne onemogoča normalnega zavijanja, zato bo nov, 160 m dolg odsek olajšal vsakodnevni promet. Izgradnja oziroma obnova ceste, katere pobudnik je domačin Stanko Oblak, se je zaradi pomanjkanja finančnih sredstev izvedla v dveh delih. V izvedbi ribniškega podjetja Tanko, d. o. o. so bila jeseni leta 2015 izvedena zemeljska dela, asfaltna prevleka pa je bila zaključena letos. Projekt, ki je ocenjen na evrov, je bil za krajevno skupnost zaradi zmanjšanih sredstev s strani občine Ribnica (pre)velik zalogaj. Otvoritev, ki jo je z nagovorom začel predsednik KS Sveti Gregor g. Franc Modic, so Uradno odprtje ceste popestrili pevci MPZ Slemena, s kratkim na- Obstoječe, za zavijanje neustrezno križišče govorom pa je novo pridobitev pozdravil tudi podžupan občine Ribnica g. Domen Češarek. Gospod župnik Andrej Mulej je novo pridobitev blagoslovil. Predsednik krajevne skupnosti g. Modic se je v svojem nagovoru zahvalil vsem sovaščanom za pomoč in skupno iniciativo, prisotnim za udeležbo, poudaril pa je tudi problematiko infrastrukturne in slabe komunalne opremljenosti slemenskih vasi, ki bo tudi v prihodnosti zahtevala še veliko skupnega udejstvovanja in posluha občine. Tekst in foto POLONA MIHELIČ Javne razprave o Celostni prometni strategiji Celostna prometna strategija (CPS) je strateški dokument, sestavljen iz temeljito pretehtanih in realno zastavljenih trajnostnih ukrepov za večje zadovoljstvo in kakovost življenja vseh občanov. V ospredje postavlja človeka in ne vozila. Ne osredotoča se na izboljšanje zmogljivosti infrastrukture oziroma gradnjo. V prvi vrsti želimo spodbuditi občane, da se na pot večkrat odpravijo peš, s kolesom, uporabijo javni potniški promet ali se s sopotnikom oziroma v skupinah opravijo na pot z avtomobilom. Priprava strategije je izhodišče za večjo urejenost okolice, ureditev con Udeleženci razprave so na kolesih raziskovali Ribnico. za pešce in kolesarske infrastrukture, povečano prometno varnost, manjše onesnaževanje zraka in stroške za mobilnost ter boljše možnosti za gospodarski razvoj. CPS temelji na vključevanju, sodelovanju različnih skupin in na objektivnem vrednotenju. Za nabor mnenj in predlogov občanov o prometni ureditvi smo že izvedli 1. in 2. javno razpravo. Na prvi javni razpravi z naslovom»trajnostna mobilnost, naša prihodnost«smo predstavili projekt CPS. Nato smo se z uporabo trajnostnih načinov potovanj odpravili na teren, in sicer peš ali s kolesom, in ob koncu svoje ugotovitve še analizirali. Tudi druga javna razprava na temo»skupni prostor brez ovir«je potekala na terenu. Sodelujoči so se za hip postavili v kožo slepih in slabovidnih meščanov. Preiskusili so, kako je premagati določeno pot z zavezanimi očmi in s pomočjo palice. Tako smo želeli opozoriti na pomembnost upoštevnja vseh udeležencev v prometu in prilagoditve infrastrukture za različne uporabnike. To pomeni enostavnejši dostop do pomembnih ustanov, kakor tudi lažje druženje, poslovanje ter bivanje nasploh. Rezultati obeh javnih razprav bodo pomembno izhodišče za oblikovanje ukrepov, ki bodo izboljšali kakovost trajnostne mobilnosti v naši občini, zato vas vabimo k sodelovanju in sooblikovanju Celostne prometne strategije. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz kohezijskega sklada. Občina Ribnica 6 Rešeto september 2016

7 Redarji in inšpektorji na izobraževalnem seminarju v Ribnici Društvo mestnih, občinskih in medobčinskih inšpektorjev in nadzornikov Slovenije je v sodelovanju z občinsko službo MIR, Občino Ribnica in Rokodelskim centrom Ribnica pripravilo strokovno izobraževanje o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (Ur. l. RS št. 32/16; ZP-1J), namenjeno predvsem občinskim in medobčinskim inšpektorjem. S spremembami in dopolnitvami, ki jih prinaša novela ZP-1J, je udeležence izobraževalnega seminarja seznanila mag. Nuša Orel, okrajna sodnica svetnica na Okrajnem sodišču v Kočevju. nje, ki ga je tokrat gostil MIR občin Dobrepolja, Loškega Potoka, Ribnice, Sodražice in Velikih Lašč v prostorih Rokodelskega centra Ribnica. Udeležilo se ga je 50 občinskih inšpektorjev in redarjev iz cele Slovenije ter predstavnika Policijske postaje Ribnica. Udeležence izobraževanja je pozdravil župan Jože Levstek, ki je povedal, da je vesel dobrega Zadnja novela zakona o prekrških, katere določbe se bodo začele uporabljati v novembru, prinaša kar nekaj novosti pri delu prekrškovnih organov. Društvo mestnih, občinskih in medobčinskih inšpektorjev in nadzornikov Slovenije, ki mu predseduje Cvetko Staniša, inšpektor občinskega MIR, je za pravočasno pripravo na spremembe organiziralo strokovno izobraževasodelovanja s prekrškovnimi organi in pohvalil delo inšpekcijske in redarske službe v Ribnici. Za županom je zbrane pozdravila tudi direktorica RCR Polona Rigler Grm. S spremembami in dopolnitvami, ki jih prinaša novela ZP-1J, pa je udeležence izobraževalnega seminarja seznanila mag. Nuša Orel, okrajna sodnica svetnica na Okrajnem sodišču v Kočevju. Udeleženci seminarja so si v popoldanskem delu pod strokovnim vodstvom osebja RCR ogledali še rokodelske zbirke in razstave ter ribniški grad. Društvo mestnih, občinskih in medobčinskih inšpektorjev Slovenije je edino stanovsko združenje inšpektorjev lokal nih skupnosti, ki danes združuje več kot 70 občinskih inšpektorjev, ki izvajajo naloge inšpekcijskega nadzora v več kot 150 slovenskih občinah. Ena od temeljnih nalog društva, ki je bilo ustanovljeno 23. decembra 2003 v Mariboru, je vzdrževanje visoke kvalitete strokovne dejavnosti na področju inšpekcijskega nadzora v lokalnih skupnostih. Društvo je v času svojega delovanja postalo resen sogovornik na različnih ravneh, izvedlo je že vrsto različnih izobraževanj, seminarjev in delavnic, na katerih so sodelovali številni eminentni predavatelji s področja javne uprave, javnih cest, ravnanja z odpadki, prekrškovnega prava idr. Služba MIR in Odnosi z javnostmi OR AKTUALNO Župan z udeleženci izobraževanja Občina Ribnica objavlja javno dražbo za prodajo stavbnih zemljišč Občina Ribnica obvešča, da je dne na spletni strani občine objavila javno dražbo za prodajo naslednjih nepremičnin: - kompleks stavbnih zemljišč v k. o Grčarice v skupni izmeri 711 m 2 in - kompleks stavbnih zemljišč v k. o Prigorica v skupni izmeri m 2. Javna dražba bo potekala v četrtek, 20. oktobra 2016, ob in v sejni sobi Občine Ribnica, celoten tekst javne dražbe pa je objavljen na spletni in na oglasni deski Občine. Občina Ribnica Občina Ribnica objavlja javno dražbo za najem enosobnega tržnega stanovanja Občina Ribnica obvešča, da je dne na spletni strani občine objavila javno dražbo za oddajo tržnega enosobnega stanovanja št. 18 v III. nadstropju stanovanjske stavbe na Knafljevem trgu 6, 1310 Ribnica v najem. Neto tlorisna površina stanovanja je 39,15 m2. Javna dražba bo potekala v torek, 18. oktobra 2016, ob 11. uri v sejni sobi Občine Ribnica, celoten tekst javne dražbe pa je objavljen na spletni in na oglasni deski Občine. Občina Ribnica Sredstva za sofinanciranje sterilizacije in kastracije malih živali še vedno na razpolago Kakor že nekaj let je občina Ribnica tudi v letu 2016 zagotovila sredstva za sofinanciranje sterilizacije in kastracije lastniških mačk in psov. Kar nekaj občanov je za svoje živali že izkoristilo cenovno nekoliko ugodnejši poseg. Ker so sredstva za sofinanciranje sterilizacije in kastracije še vedno na voljo, lahko občani občine Ribnica za oskrbo svojih ljubljenčkov poskrbijo še do konca novembra 2016 oziroma do porabe razpoložljivih sredstev. Izvajalec teh veterinarskih storitev je Veterinarska postaja Ribnica. Lastnika mačke stane sterilizacija 43,80 evra, kastracija mačka pa 33,20 evra. Za sterilizacijo ter kastracijo psov so cene glede na težo živali različne, in sicer od 58,40 evra dalje. Občina Ribnica Rešeto september

8 AKTUALNO Prenos znanj s Finske v sklopu programa ERUDITE Občina Ribnica je v začetku septembra v mestu Seinäjoki na Finskem kot zunanji udeleženec sodelovala pri projektu ERUDITE, katerega cilj je priprava in izmenjava dobrih praks na področju uporabe izgrajenih omrežij naslednje generacije na podeželskih območjih oz. kako omogočiti podeželskim področjem v Evropi boljšo uporabo izgrajenih širokopasovnih omrežij velikih hitrosti. Projekt ERUDITE (Enhancing Rural and Urban Digital Innovation Territories), ki je uspel na razpisu programa Interreg Europe, sestavljajo člani konzorcija enajstih partnerjev iz devetih evropskih držav. V Sloveniji so to predstavniki Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter Fakulteta za elektrotehniko. Projektni partnerji bodo v nadaljevanju pripravili praktične ukrepe, ki segajo od optimiziranja informacijske infrastrukture, podjetniških spodbud, konkretnih aplikacij za prebivalce do izobraževanja in usposabljanja na različnih ravneh. To je pomembno tudi za občino Ribnica, ki se trudi pridobiti razpisna sredstva za izvedbo širokopasovnih elektronskih komunikacij na podeželskih območjih. S sosednjimi občinami že pripravljamo novo prijavo na prihodnji javni razpis. Z ogledom dobrih praks v drugih evropskih državah ter razvijanjem novih produktov je storjen pomemben korak k pridobivanju novih izkušenj. Na mednarodnem posvetu so finski gostitelji podrobno predstavili različne deležnike, kot so predstavitev delovanja javne regionalne knjižnice, velikega izvoznega podjetja, poklicne šole za odrasle, zdravstvenega centra idr. Zunanji udeleženci iz vseh sodelujočih držav smo med drugim predstavili svoje poglede na nadaljnji razvoj, t. i.»visions for digital service innovation«. Pri vseh predstavitvah je bil poudarek na pomenu razvoja aplikacij, ki olajšajo delo in uporabo tako uporabnikom kot tudi ponudnikom. Tudi vizija zaposlovanja v prihodnosti gre v smeri znanja programiranja, zato je vedno bolj pomembno vključevanje praktičnega znanja programiranja v pedagoške procese od nižje stopnje izobraževanja dalje. Eno izmed poglavitnih vprašanj je bilo, kako naj se lokalna skupnost odzove na prihajajoče izzive digitalizacije. Rešitve se kažejo predvsem preko povezovalne vloge med potrebami prebivalcev, podjetij in lokalne skupnosti ter dolgoročno z vzpostavljanjem odprtega skupnega okolja za inovativna podjetja ter posameznike. mag. Irena Marn, Oddelek za gospodarske dejavnosti OR Poziv za predlaganje predstavnikov ustanovitelja v svet javnega zavoda Knjižnica Miklova hiša Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja poziva k podajanju predlogov za imenovanje 2 predstavnikov Občine Ribnica v svet javnega zavoda Knjižnica Miklova hiša. Predloge posredujte najkasneje do na naslov Občina Ribnica, Gorenjska cesta 3, 1310 Ribnica. Predlogom priložite izjavo kandidata o strinjanju z imenovanjem. Izjava je dosegljiva na spletni strani in v glavni pisarni Občine Ribnica. Za člana sveta zavoda je ista oseba lahko ponovno imenovana. Predsednik KMVVI: Jože Tanko l. r. Pogled zunanjih udeležencev na»visions for digital service innovation, avtorica ilustracije SallaLehtipuu 8 Rešeto september 2016

9 »Bila sem zobna asistentka z dušo.«ko sem prišel h gospe Mariji Lovšin, sem jo takoj prepoznal:»saj vi ste pa delali pri zobarju!pri zobozdravniku!«me je popravila. Zobozdravnik je resnično resna reč in Marija premore veliko resnosti pa tudi hudomušnosti, neomajnih načel in mestoma ostrih komentarjev. Z velikim žarom pripoveduje o vsem, česar se loti. Usedla sva se v njeni kuhinji živahnih barv ob soku in piškotih, zrak pa je bil odišavljen z orientalskim vonjem, ki se je z dimom širil iz prižganih paličic. PORTRET Razlog za intervju z Marijo je bila zgodba o nastanku vasi Breže, kjer je rojena, a se je izkazalo, da ne gre za zgodbo, ampak za nekaj zgodovinskih dejstev o vasi, ki jih je zbral pokojni profesor Debeljak. Zanimivosti, ki mi jih je predstavila malce kasneje. Leta 1953 je začela z delom v ribniškem zdravstvenem domu kot asistentka. Enkrat na teden so se vozili tudi v Loški Potok s kamionom z dvema doktorjema, in to ob šestih zjutraj, vrnili pa so se šele ob desetih zvečer.»to smo delali, delali, edino k Moharici smo šli vmes na kavo.«pravi, da je bil njen sin priden in skoraj ni vedela, da hodi v šolo. Ko je šel v gimnazijo v Ljubljano, se je Marija še bolj predala delu.»jaz sem živela za otroke, za vsakega sem imela načrt, shemo zob«. Nariše mi shemo in razloži oznake za plombe in ostale strokovnosti, ki meni niso prav poznane. Po službi je rada ostala v ordinaciji in pripravljala načrte za popravljanje zob učencem, učiteljice pa obveščala, komu je treba popraviti kakšen zob.»ko je dr. Andoljšek opravljal strokovni izpit, sem mu dala vse podatke iz ribniške zobne šolske ambulante in ga je tisti doktor vprašal, če ima ta ženska družino, pa je dr. Andolšek odvrnil, da je srečno ločena«. Marija je dosegla, da je bil kakšen razred otrok Marija Lovšin - vedno energična in živahnih barv tudi stoodstotno zobno saniran. Tudi ko je dr. Vidoševič opravljal specializacijo za ortodonta, mu je Marija popisala vse učence iz ribniške, dolenjevaške, sodraške in loškopotoške osnovne šole. Ves čas se je izobraževala, zlasti ob dopustih pri sorodniku dr. Rajku Novaku in delu z drugimi strokovnjaki. Zase pravi, da je zelo jezična in vsakomur pove, kar mu gre. Zaradi tega sem tudi sam previden pri pisanju tega sestavka in mislim, da bom imel nemalo treme, ko bom Mariji nesel prispevek v avtorizacijo. Gospa vendar vse ve o mojih zobeh!»jaz sem bila sestra z dušo, nisem samo hodila v službo, kot je to večinska praksa danes«. Pravi, da je bila na nekaj operacijah v Ljubljani in Novem mestu.»občina Ribnica bi morala skleniti pogodbo z bolnišnico Novo mesto s strokovno urgenco in osebjem, kjer ne čakaš tako kot v Ljubljani, po šest ur in več«. Marija iz svojih izkušenj kot upokojena zobna asistentka in kot uporabnica zdravstvenih storitev pove marsikatero pikro na račun osebja v zdravstvenih ustanovah, dobre stvari pa tudi pohvali s presežniki, a vedno zagovarja človeškost, ljudskost ter dober odnos med pacientom in zdravstvenim osebjem. Marija že dvajset let ob koncu koledarskega leta pripravlja zabavo za ZD Ribnica.»Ko smo se upokojile, nas 'tastarih' potem niso več imeli za mar, kar se mi je zdelo grdo. Organizacijo imam v sebi po očetu, ki je bil trgovec. Tudi okrog našega in sosednjega bloka. Vidiš, kako je čisto? Jaz imam to vse pod kontrolo, edino psi mi gredo na jetra.«jezi jo, da se ponečedijo na zelenicah, imela pa je tudi slabo izkušnjo, ko jo je pes tako ugriznil, da je morala poiskati zdravniško pomoč. Ko jo povprašam o vzdevku»breška Mica«, pravi, da tega ne mara. Vzdevek je nastal, ker sta bili v zobni ambulanti dve Mariji, administratorka iz Dolenje vasi»dlenska Mica«in»breška«.»Kakšne otroke sem tudi okregala zaradi higiene. Če prideš k zobozdravniku moraš biti urejen! Potem so mi iz jeze rekli pa Mica, ne?«v času njenega službovanja je k zobozdravniku v Ribnico hodilo precej znanih ljudi, kot je na primer pokojni Rok Petrovič. Marija je izpostavila tudi profesorja Janeza Debeljaka, ki ji je potem dal podatke o prvih omembah vasi Breže, kjer so opisane tudi kapelice križevega pota. Povedala je, da je za obnovo kapelice, ki stoji na njihovi zemlji, plačala takratnih 1000 mark.»takrat sem jaz dobro zaslužila, veš. Sem kupovala marke in tudi za druge sem jih priskrbela, a na banko si jih nismo upali nesti. Veliko smo delali in dobro zaslužili«. Pogovor se je zasukal na politično raven, najprej na premnogokrat opisovano polpreteklo zgodovino, o kateri lahko vsak mesec prebirate tudi v Pismih bralcev, ki se jih je nabralo za dve knjigi, vsaka svoje barve. Marija je ob tem samo zamahnila z roko in sklenila sva, da ne bova dajala povodov za pisarjenje o tem, saj kot kaže, si resnične sprave mnogi pisci res ne žele. Z Marijo sva govorila še o marsičem, izpostavil sem le nekaj zgodb po svojem izboru. Ob vsem slišanem bi lahko pisal nadaljevanja, a bi raje spodbudil»breško«marijo, da bi dokončala kroniko Zobne ambulante Ribnica , ki jo je začela pisati na predlog dr. Voljča in jo je napisala že tri četrtine. Tekst in foto Sašo Hočevar Rešeto september

10 Bratec in sestrica postala nova protagonista Ribniškega semnja Njuna osebna želja je bila, da si nadeneta dovršena ribniška oblačila in tako navzven predstavljata dolino svojega očeta. Sodeč po vrvežu ob stojnicah se je na ribniškem semnju suhe robe in lončarstva gladko zavrelo sto tisoče evrov. Množice obiskovalcev so v nedeljo, 4. septembra, vrvele po glavnem trgu, v gradu in po vseh stranskih ulicah, ogledovale robo, spraševale za ceno in sklepale kupčije. Temu je bil zdaj že 41. semenj tudi namenjen. Redko imamo priložnost tako bogato trgovati, še posebej pa ogledovati izdelke domače in umetnostne obrti. 45 suhorobarjev in lončarjev še zna delati prave in stare stvari, medtem ko je 65 rokodelcev že usmerjeno v prihodnost in poustvarjajo domačo in umetnostno obrt. Stojnic je bilo malo manj, a bolj na račun tega, ker vsako leto umanjka nekaj ponudnikov kramarije, medtem ko se precej viša število ponudnikov slovenskega domačega blaga. V Ribnico je pripeljal tudi sejemski vlak, le da ne vemo, koliko obiskovalcev je izkoristilo to ugodno in lagodno priložnost, prav tako nikoli ni urad nega podatka o številu vseh obiskovalcev semnja, zagotovo pa lahko napišemo, da jih je bilo vsaj 25 tisoč. Če ste se znašli na trgu ob devetih dopoldne, potem ste lahko opazili mlado dvojico, ki je sprevod tudi začela. To sta bila Dečmanova bratec in sestrica, ki sta po očetu ribniške krvi in skupaj z njim ohranjata vez z domačo dolino, čeprav družina ne živi več v njej. Nekajmesečni projekt izdelave njunih oblačil je prinesel najlepši sad: bila sta napravljena tako lepo in dovršeno, da sta že postala nova protagonista Ribnice. S toliko ponosa in odgovornosti sta oddelala svojo vlogo, da ju bo naš Medard rade volje vzel s seboj, kadar bo moral s krošnjo promovirati Ribnico. Simpatična Dečmanova protagonista letošnjega sejma še en dokaz več, da bo semenj živ še desetletja. Obleke so bile zašite po strokovnih priporočilih Alenke Pakiž, ki je skupaj z možem Filipom zbrala oblačilno dediščino z Ribniškega. Z njeno pomočjo in s šiviljskimi spretnostmi Stanke Andoljšek pa so se z novimi»fertahi«predstavili tudi krošnjarji. Ti so odvrgli modre predpasnike in si nadeli nove v bolj zemeljskih barvah, kot so siva, zelena in krem; nič več ne bo karirastih srajc, nove pa bodo počasi dopolnili s telovniki kot je bilo nekdaj. Sprevod bo z leti namreč dobil tudi izpopolnjeno kostumografsko podobo. Morda bomo takrat končno dočakali, da bodo obiskovalci spoštovali sprevod, ki traja slabih 30 minut, in se ne bodo več zlivali z njim tako zelo se je nekaterim mudilo nakupovat, da jim razstavljeni vozovi niso bili mar in so tvegali udarec konjskega kopita. Suhorobarske igre so iz leta v leto bolj priljubljene pa tudi vse bolj dinamične in atraktivne. Lončarski voz je znova pritegnil pozornost obiskovalcev. 10 Rešeto september 2016

11 Slovesni govornik je bil letos opozicijski strankarski prvak Janez Janša. Protokol je namreč domena Občine Ribnica, čeprav je celotna zasnova in izvedba sejma že vsa desetletja v rokah Turističnega društva Ribnica. Ljudem je bil Janšev govor všeč, saj ni bil političen, ampak dobrohoten do semanjskega živžava. Domačinom je polaskal s podatkom, da je Ribnica ena izmed desetih najbolj uspešnih občin v državi in upa, da se bo tradicija obrti nadaljevala ter da bomo po naših ulicah še gledali takšne prizore, ne pa zakritih obrazov. Hkrati računa, da bodo mladi še delali robo iz lesa, ne pa iz kameljih dlak Po uradnem odprtju sejma se je odrsko dogajanje preselilo v grad, kjer so potekale sedme suhorobarske igre. Zabavno tekmovanje med vasmi, društvi in klubi Ribniške doline sta vodila Medard Pucelj in France Petek, nasproti pa so si stale ekipe Slatnika, DramŠpila, Fižolčkov in Ribniškega študentskega kluba. Zmagali so Fižolčki, ki so na koncu premagali Dram- Špilovce v skoraj izenačenem boju, le pri skakanju v vrečah so bili še hitrejši. Popoldne se je pred Rokodelskim centrom še zadnjič odvila prireditev Kraljica suhe robe, na kateri smo lahko videli vse dosedanje kraljice, ki so se pomerile v zabavnih igrah. Škoda je, da tega izbora ne bo več, saj je kraljica, ki je imela tudi posebno obleko, postala nepogrešljiva vsaj v semanji povorki in na prižnici, a je bilo vsako leto res težko nagovarjati Ribničanke, da so se spustile v ta podvig. Zadnja leta damo v Ribnici na praznik suhe robe in lončarstva velik poudarek tudi kulinariki, ki postaja v gradu vse bolj izbrana. Jemo lahko ribniško povanco, ocvrte piščance, sodraške vampe, potice, domače sire, pršut in še mnogokaj. Semanji vrvež so dodatno popestrili številni klubi in društva s svojimi aktivnostmi, od kinologov, plezalcev, študentov, borilnih veščin, lovcev, ribičev, gobarjev, ves dan so bile odprte razstave v Muzeju Ribnica, Galeriji Miklova hiša in ostale. Vsakoletni sejem oz. semenj, kot rečemo domačini, vedno opisujemo v superlativih, ker je že navzven videti tako mogočen, in če kdo potarna (in to vsako leto kdo), da je vedno vse isto, naj spet (tako kot vsako leto) povemo, da za to sejem pač je. Da se družimo, zabavamo in trgujemo! Tekst Alenka Pahulje Foto Lana Modrej, Mateja Leban Tudi župan Jože Levstek z zadnjo kraljico suhe robe Ajdo Kljun, Janez Janša in predsednik TD Ribnica Jože Zakrajšek so se sprehodili v dopoldanskem sprevodu po ribniškem centru. Zaščitni znamki Ribnice in Ribničana žlahtni duet Medard Pucelj in Franc Petek na suhorobarskih igrah Alenka in Filip Pakiž, ki sta se odela v svečana oblačila, sta bila poleg Dečmanovega para glavna atrakcija in poživitev oz. dodana vrednost letošnjega sprevoda. DOGODEK MESECA Semanji vrvež vsako leto obogatijo naši godbeniki, ki v goste povabijo tudi orkestre, s katerimi prijateljujejo, mažoretke, študenti, plezalci, gostinci, letos pa se je prvič predstavil tudi Ju-jitsu klub z demo teamom Ju-jitsu zveze Slovenije. Tudi tako so»zdumali«včasih na kolesu oz. ob kolesu, odvisno od trenutnega psihofizičnega stanja in prodanega blaga. Ribniški patent, s katerim je presvitli avstrijski cesar priznal znanje in iznajdljivost Ribničanov, je star toliko kot odkritje Amerike. Se pravi, v Ribnici se je že pred več kot petimi stoletji vedelo, da za to, da si uspe šen gospodarstvenik, potrebuješ izdelek, ki je kvaliteten, ki ga drugi po trebujejo in ga seveda znaš prodajati. Ko gre za suho robo, ko gre za lončarstvo, za lončarske izdelke, se tukaj, v Ribnici to ve že stoletja. Ko pa govorimo o Sloveniji, je pa še vedno nekaj dilem, čeprav je stvar zelo preprosta. Če želiš biti uspešen, moraš izkoriščati naravne danosti krajev, okolja, kjer živiš, kjer gospodariš, lastno pamet, če jo imaš, in seveda proizvajati tisto, kar tudi drugi potrebujejo. To je zelo preprosta formula in vse države, ki so danes uspešne, sledijo zgolj temu. Janez Janša na 41. Ribniškem semnju, foto Triša Klobučar Njegov celotni govor lahko preberete na spletni strani SDS. Rešeto september

12 IZPOSTAVLJAMO Pestro dogajanje v Rokodelskem centru na semanji dan Ribniški semenj je bil tudi letos poln dogajanja. Na dvorišču Rokodelskega centra je v organizaciji OOZ Ribnica potekal že 17. Rokodelski festival, predstavili pa so se tudi rokodelci iz drugih Rokodelskih centrov, s katerimi smo združeni v Konzorcij Rokodelskih centrov. Kraljice so morale naslikati ribniško zastavo. Brencl banda Na stojnici pred Rokodelskim centrom smo se predstavili s svojo blagovno znamko Ribrand, saj smo prav za sejem v kolekcijo Izbrano za hrano (Wood for food) ekskluzivno dodali tri nove izdelke, ki so zdaj na voljo tudi v naši Muzejski trgovini. ZAHVALA Turistično društvo Ribnica se zahvaljuje vsem sodelujočim na letošnjem 41. Ribniškem semnju: Občini Ribnica, Rokodelskemu centru Ribnica, Knjižnici Miklova hiša, Območni Obrt no-podjetniški zbornici Ribnica, vsem razstavljavcem, obiskovalcem, članom upravnega odbora, vsem prostovoljcem in službam, še posebej Policijski postaji Ribnica in Komunali Ribnica, vsem občankam in občanom za strpnost, nastopajočim, pokroviteljem tako na semnju kot na Grajskih večerih in se priporoča na uspešno sodelovanje tudi prihodnje leto. Hvala vsem! Turistično društvo Ribnica Rokodelsko delavnico so zasedli slušatelji pletarske in lončarske šole, ki so predstavili delovanje obeh šol, in poželi veliko zanimanja med obiskovalci. V lončarski delavnici so se otroci lahko preizkusili v oblikovanju glinenih izdelkov. Dvorišče Rokodelskega centra je najbolj zaživelo ob 15. uri, ko se je začela prireditev Kraljica suhe robe. Tokrat je prireditev potekala v malce drugačni izvedbi, saj ni bilo izbora, pač pa so se predstavile štiri že izbrane kraljice, in sicer Breda Trdan, Andreja Oražem, Marinka Vesel in Danica Čampa Marinč. Med seboj so se pomerile v treh različnih igrah, vendar samo za zabavo, brez točkovanja. Te igre so bile: poznavanje ribniških rečenic oz. pregovorov, spomin, na koncu pa je morala še vsaka od njih na svoje platno naslikati ribniško zastavo. Namesto komisije so letos zasedali komentatorji, ki so budno spremljali posamezne igre in jih komentirali. Komentatorska mesta so zasedli slovenistka in poznavalka ribniškega narečja Marjana Starc, podžupan Domen Češarek in akademski slikar Božidar Strman Mišo. Letošnja voditelja Maruša P. Zdešar in Miha Brajnik sta spretno vodila prireditev in animirala ter zabavala gledalce. Za dobro vzdušje so skrbeli fantje iz Brencl bande, ki so s svojo energijo napolnili celo dvorišče. Med prireditvijo so bili aktivni tudi gledalci, saj so lahko sodelovali pri posameznih igrah pa tudi na stavnici»koliko zobotrebcev je v škatli«, ki je stala na stavni mizi. Pravilno število je bilo zobotrebcev. Rezultatu se je najbolj približala Zarja Rigler, ki je za nagrado prejela leseno skledo podjetja Prokum, d. o. o. Iskreno se zahvaljujemo vsem sodelujočim, predvsem kraljicam Bredi Trdan, Andreji Oražem, Marinki Vesel in Danici Čampa Marinč, saj brez vas izvedba prireditve Kraljica suhe robe, ki dopolnjuje Ribniški semenj, ne bi bila mogoča. Zahvaljujemo se tudi vsem podjetjem, ki ste finančno omogočili prireditev: KOŠČEK, d. o. o., YASKAWA, d. o. o., DAFIN, d. o. o., BITIS, MELAMIN, d. d. KO- ČEVJE, PETEK TRANSPORT, d. o. o., KUSS, d. o. o., BLESK, d. o. o., MD JERNAČ, d. o. o., H-BIRO, d. o. o. in vsem, ki ste prispevali praktične nagrade: ZAVAROVALNICA TRIGLAV, FOTO STUDIO OPAL, d. o. o, INTU MATEJ ŽA- GAR, s. p., in PROKUM, d. o. o. Tekst Katja Žagar Foto Vasja Pavlin 12 Rešeto september 2016

13 Joe Valenčič in slovenski ustvarjalci v ZDA Ribnico je letos ponovno obiskal Joe Valenčicč, tretja generacija slovenskih izseljencev v Združenih državah Amerike, natančneje v Clevelandu. V Rokodelskem centru je spregovoril o Slovencih v ameriški kulturi s poudarkom na osebnostih iz Ribniške doline. Joe Valenčič je svojo poklicno pot po diplomah iz oblikovanja in zgodovine začel kot kustos v mestnem muzeju v Clevelandu, od takrat pa se ukvarja s trženjem in oglaševanjem. Dvajset let je delal v založništvu, pred 31 leti pa je bil soustanovitelj muzeja polke v Clevelandu. Takrat, leta 1985 sta se zgodili dve stvari: prvič so podelili grammyja za najboljšo polka ploščo, ki ga je dobil Frank Yankovic, izvedeli pa so tudi, da bodo v Clevelandu postavili svetovni muzej rokenrola. Tako so pomislili, da bi nekaj takega naredili tudi za polko, ki je bila prav tako zelo popularna, pripoveduje Joe. Osvežimo znanje = Park kulturnikov»s svojimi izkušnjami sem približno vedel, kako bi lahko začeli. Danes imamo članov po vseh ZDA. Imamo muzej, arhiv, ki ima od pet do šest tisoč slovenskih oziroma slovensko-ameriških plošč,«se pohvali. Letno organizirajo od štiri do pet festivalov polke, največji pa je konec novembra. Takrat na tridnevnem festivalu slovenske polke podelijo tudi nagrade za najboljšo ploščo, skupino in glasbenika. Številna mesteca od vzhoda do Kalifornije na zahodu še imajo slovenski dom, cerkev oz. župnijo. Kdo bi si mislil, da jih najdeš v Denverju, v Montani, v Rock Springsu v Wyomingu, v osrednjem delu ZDA... V Clevelandu slovenska zavest živi naprej. Še vedno imajo veliko infrastrukturo: osem kulturnih Joe Valenčič domov, dve župniji, slovenski dom za ostarele, nekaj podjetij še vedno izdeluje domače izdelke, na primer kranjske klobase, krvavice. Na predavanju se je osredotočil na uspešne ustvarjalce v kulturni sferi, tako se je dotaknil slikarjev, raziskovalcev, igralcev, predvsem pa glasbenikov. Še danes je referenca za harmoniko Joey Miskulin, s katerim sodeluje znana irska skupina U2, in pa številni dosežki slovenske polke na ameriški način, skupina Franka Yankovica je npr. prejela zlato ploščo kar petnajst let prej kot Frank Sinatra. Tekst in foto Primož Tanko Člani Muzejskega društva Ribnica so v petek, tik pred semnjem pripravili zanimiv in predvsem poučen sprehod po Parku kulturnikov v ribniškem gradu. Že od začetka delovanja je eden od namenov društva ohranjati pomen Parka kulturnikov in širiti vedenje o njem. Na interdisciplinarno zasnovanem dogodku je bila najprej prikazana podoba parka ob nastanku. Kustosinja ribniškega muzeja mag. Marina Gradišnik je predstavila zasnovo parka, ki je nastal v sodelovanju varuhov kulturne dediščine in arhitektov z likovnega gledišča ter vsebinske zasnove, ki jo je pripravil Janez Debeljak ob podpori Antona Slodnjaka ter Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Postavili so tri poglavitne kriterije, in sicer da je oseba že mrtva, da je vpisana v Slovenski biografski leksikon in da je povezana s tedanjo občino Ribnica, torej tudi Loški Potok in Sodražica, bodisi da je na tem območju rojena ali je na tem območju delovala. Ob nastanku parka leta 1982 so predvideli več kategorij, od postavitve doprsnih kipov, reliefov in vklesanih imen. Park kulturnikov zdaj obsega 65 oseb, od nastanka pa se vsebina ni kaj veliko spremenila, tako da člani Muzejskega društva menijo, da je treba pretresti zadnjih 35 let od nastanka parka in pripraviti izbor oseb, ki si zaslužijo mesto v njem. Sledila je interaktivna delavnica, pripravila jo je Marjana Starc, ki je spodbudila obiskovalce k branju, iskanju in analiziranju Parka kulturnikov, rezultati pa so namenjeni obiskovalcem, njihovemu vedenju in zavedanju, koga vse je Ribniška dolina rodila in gostila. Pokazala pa je tudi na različne možnosti in spodbudila razmislek o prihodnjih imenih in obrazih v parku. Zadnji del je bil posvečen predstavitvi Zofke Kvedrove, ki je v Loškem Potoku preživela mlada leta. Predstavitev je pripravil Vlado Mohar, ki je ob natančnem pregledu njene biografije analiziral tudi arhivsko gradivo in umestil vsa bivališča njene družine in poslovne poti njenega očeta. Zofkino dojemanje družbe in njeno doživljanje Loškega Potoka pa sta s skrbno izbranimi odlomki iz literarnih del predstavili Marjana Starc in Bogdana Mohar. Tekst in foto Primož Tanko Sprehod po Parku kulturnikov Kustosinja mag. Marina Gradišnik Interaktivna delavnica s prof. Marjano Starc in Vladom Moharjem Rešeto september

14 IZPOSTAVLJAMO Pihalni kvintet Slowind zaključil letošnji Koncertni abonma v Ribnici Po krajšem poletnem premoru sta se v mesecu septembru odvila še dva koncerta. Prvi je bil v cerkvi pri Novi Štifti, kjer nam je igral Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije. Najprej so izvedli Mozarta, in sicer njegov Divertimento v B-duru in Malo nočno glasbo, ki je poslušalcem dobro znana, saj velja za Mozartovo najbolj priljubljeno delo. V drugem delu so godalci izvajali enega najplodnejših slovenskih skladateljev, Emila Adamiča, ki v orkestrski suiti Ljubljanski akvareli iz leta 1925 opisuje prizore značilnih ljubljanskih motivov. Glasba nam je v šestih stavkih pričarala: Jutro na Rožniku, Na Gradu, Tivolski ribnik, V cerkvi sv. Florjana, Pri sv. Krištofu in V Zvezdi. Zadnji koncert se je odvil v Miklovi hiši, ki kot soorganizator sodeluje pri ribniškem koncertnem abonmaju. Tokrat nam je zasedba petih pihalcev Slowind zaigrala Mozarta, Zemlinskega, Ramovša in Ligetija. Zvoki različnih pihal so se zlivali, Matej Šarc pa nam je zaključni večer popestril z zabavnim poučnim vložkom. Pihalci so nam z izmeničnim igranjem prikazali, kako kompleksna je lahko glasba in da skriva marsikatero kompozicijsko igro med instrumenti, pa čeprav se sliši zelo preprosto. Prvi koncertni abonma v Ribnici je nastal pod okriljem umetniške vodje Nine Šenk Kosem v sodelovanju s Knjižnico Miklova hiša, pokrovitelj abonmaja je podjetje Inotherm, d. o. o. Tekst Nadja Petek Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije v cerkvi pri Novi Štifti, foto Nina Šenk Kosem V prihodnjem letu bomo ponovno lahko obiskali Koncertni abonma Ribnica. Napovedujemo: Pihalni kvintet Pentaèdre (Kanada), Ursula Aščić (harfa) in Matej Šarc (oboa), Maria Pönicke (sopran), Klemen Leban (harmonika), Domen Gantar (pozavna) in Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije. Vljudno vabljeni! Pihalni kvintet Slowind z direktorjem Miklove hiše Markom Zupancem, foto Nadja Petek Zaključila se je akcija Moja vas, lepa, urejena in prijazna 2016 V organizaciji Turističnega društva Grmada je tudi letos kot že več let zapovrstjo potekala akcija Moja vas, lepa, urejena in prijazna. Akcija temelji na splošni urejenosti in očem prijetnih pročeljih posameznih hiš, vrtov, gredic ter javnih površin na območju KS Velike Poljane. Zaključna prireditev, ki so jo organizatorji pripravili v stavbi nekdanje osnovne šole Velike Poljane, je združila dva sklopa dogajanj. Prvi del Nagrajenci letošnje akcije so Štrukljevi. je bil posebno zanimiv in poučen gospa Ana Ogorelec, svetovalka Kmetijskega zavoda v Ljubljani in specialistka za zelenjavarstvo je z udeleženci podelila znanje o ureditvi zelenjavnega in zeliščnega vrta. Predstavila je značilnosti posameznih vrst rastlin ter poudarila vse večjo vrednost domačih avtohtonih semen. V drugem delu nam je gospa Anita Andolšek podrobno predstavila zasaditve posameznih v akciji udeleženih hiš ter vrste okrasnih rastlin po sklopih in prepričali smo se, da je vas skrbno urejena in raznovrstnosti v zasaditvah ne manjka. Nagrado za posebno urejeno okolico je prejela Štrukljeva hiša, podelili pa so tudi nagrado ekipam, ki prostovoljno skrbijo za splošno urejenost javnih površin. Po besedah predsednice TD Grmada gospe Mare Okorn je akcija, v katero vključijo vse objekte, tako zasebne kot javne, potekala od 1. junija do 30. septembra in je bila osredotočena tako na balkonske zasaditve kot na vrtove in splošno urejenost okolice posameznega objekta. Način podeljevanja nagrad so čez leta prilagodili in v zadnjem času nagrajevanje poteka vsako drugo leto, sama zaključna prireditev pa je že tradicionalna in poteka vsako leto. Smiselnost tovrstnih akcij je neprecenljiva, saj v posamezno skupnost vnašajo duh povezanosti, skupnih vrednot in konec koncev tudi združujejo ob dogodkih, kot je bil ta. Tekst in foto Polona Mihelič 14 Rešeto september 2016

15 3. razstava v trienalnem ciklu EXPATRIOTI V mesecu avgustu so se v Galeriji Miklova hiša odprla vrata razstave EXPATRIOTI, ki jo uvrščamo v cikel trojnega trienala, katerega dela sta še koncepta razstav Prophetae Domestici in Iz zasebnih likovnih zbirk. Letošnja razstava Expatrioti obsega nov nabor 7 avtorjev (fotograf Aleš Gregorič, slikar Dejan Knez, slikar in grafik Janez Mišo Knez, kipar Miha Knez, slikar Adrijan Paznik, fotograf Boštjan Pucelj in slikarka in grafičarka Nika Zupančič), ki so na nek način povezani s širšim ribniško-kočevskim okoljem. Na razstavi se predstavljajo z različnimi slikarskimi deli, fotografijami, grafikami in skulpturami. Vodja Galerije Miklova hiša Stane Kljun je o Predstavitev Expatriotov na odprtju razstave. Od leve proti desni: vodja galerije Stane Kljun, fotograf Boštjan Pucelj, kipar Miha Knez, slikar in grafik Janez Mišo Knez, slikar Adrijan Praznik, strokovna sodelavka Galerije Katja Žagar in fotograf Aleš Gregorič Druga koža razstavi, katere korenine segajo v leto 2010 povedal:»ta cikel razstav je nastal, ker je bilo ogromno pobud, da bi se v Galeriji Miklova hiša predstavilo čim več domačih ustvarjalcev. Sprva nas je bilo strah, da bodo politični pritiski»sproducirali«zahtevo po predstavitvi ljubiteljskih slikarjev, zato smo se toliko bolj potrudili in pripravili koncept, ki je požel v svojem trajanju precej odobravanja tako med obiskovalci kot med strokovno javnostjo, zato je vredno vložiti trud in ga voditi naprej.«o projektu Expatrioti pa je še dodal:»mislim, da je projekt zelo zanimiv za naše okolje, ker namensko in načrtno odkriva ljudi, ki so kakorkoli povezani z našim koncem, ki delujejo na našem koncu ali samo zbirajo umetnine na našem koncu. Glavni namen razstave Expatrioti je, da k sodelovanju vabi ustvarjalce, ki so se fizično oddaljili od teh krajev. Želi jih ohranjati kot aktivne soudeležence in jim omogočiti dialog s tistimi, ki so ostali v njih in tako prispevati k definiranju identitete lokalne skupnosti. Danes je med Expatriote vključenih že 24 umetnikov. Prvotni koncept oz. načrt razstave je bil, da bi se vedno predstavljali vsi avtorji, ki so vključeni med Expatriote, vendar prostor galerije žal ne omogoča tako obsežne razstave. Tekst in foto Tina Mihelič KULTURNI UTRINKI Od 13. septembra dalje je v osrednjem delu Rokodelskega centra na ogled razstava o spodnjem perilu, ki povezuje izročilo prednikov s sedanjostjo. Razstava predstavlja pomemben del oblačilne dediščine iz zbirke zakoncev Pakiž, ki sta jo vrsto let skrbno zbirala na območju občin Ribnica, Sodražica in Loški Potok. Leta 2014 sta celotno zbirko podarila Muzeju Ribnica. Z odprtjem tokratne razstave je zbirka pridobila novo razsežnost, saj je na ogled tudi širši javnosti. Tančice razstave je v uvodnem delu odkrila avtorica razstave Nastja Dejak:»Na prvi pogled predstavljena oblačila morda ne delujejo kot spodnje perilo, vendar so se vsi predmeti neposredno dotikali kože, kar sem vzela kot širšo definicijo tega, kaj spodnje perilo je. Na razstavi so na ogled oblačila iz začetka prejšnjega stoletja, največ oblačil pa sega v obdobje med obema svetovnima vojnama. Tako je mogoče videti nahkasete, spodnja krila, prve ženske spodnjice, ki so v razkoraku še preklane, ženske in moške spodnje srajce, moške spodnjice, otroško perilo, nogavice in pasove za nogavice. Osrednji, intimni prostor je namenjen higieni in ženskim zadevam. Zaključek razstave govori o sodobnem spodnjem perilu in tem, kako se je moralo žensko telo spreminjati skozi čas, da je ustrezalo vsakokratnim lepotnim idealom. Razstavo dopolnjujejo interaktivne vsebine pedagoški elementi, namenjeni Alenka in Filip Pakiž z avtorico razstave Nastjo Dejak otrokom pa tudi starejšim, kjer se obiskovalec lahko dotika, preizkuša oblačila, povonja, kako so ta dišala nekoč.«večina spodnjega perila, ki je postavljeno na ogled, izhaja iz zbirke zakoncev Pakiž, nekaj pa je bilo še dodatno zbranega na terenu. Razstavi dajejo posebnost in čar zapisani spomini in zgodbe iz našega okolja, ki so jih z avtorico delili sogovorniki na terenu. Odprtje razstave Druga koža je bilo zelo dobro obiskano, kar je dokaz, da je neprecenljivo delo zakoncev Pakiž v naši dolini in širše zelo spoštovano. Pakiževa je z nami delila zanimivo misel francoskega filozofa:»mladi ne morejo biti ustvarjalni, če prej ne dobijo izročila prednikov.«razstava bo v prostorih Rokodelskega centra Ribnica na ogled do 31. marca Tekst in foto Tina Mihelič Rešeto september

16 MED NAŠIMI LJUDMI Janez Škrabec prejel naziv častnega konzula Direktor podjetja Riko Janez Škrabec je postal častni konzul Republike Belorusije v Republiki Sloveniji. Na uradni slovesnosti, ki je potekala na prvo septembrsko nedeljo v Minsku, mu je poverilno pismo predala nekdanja veleposlanica Belorusije v Sloveniji gospa Alena Kupchyna. Častni konzul je postal zaradi svojih prizadevanj za sodelovanje med državama na področju gospodarstva in kulture.»že doslej je bil ambasador Belorusije,«je povedala Kupchyna. G. Škrabec naziv častnega konzula dojema predvsem v povezavi gospodarskega sodelovanja med državama in prevzema odgovornost za bilateralno povezovanje v najširšem možnem smislu. Za podjetje Riko velja trg Republike Belorusije za enega od strateško pomembnih, saj so tam prisotni že skoraj dve desetletji, predvsem na področju inženiringa, na področju avtomobilske industrije, energetike in gradbeništva. Vodijo kompleksne projekte na ključ, v svoje rešitve pa povezujejo mnoga slovenska podjetja. Poleg gospodarskega sodelovanja negujejo tudi kulturno izmenjavo med državama; v mesecu oktobru ponovno podpirajo gostovanje SNG Drame na prestižnem gledališkem festivalu v Minsku, vsako leto omogočijo tudi gostovanje mednarodno prepoznavnih beloruskih plesnih ansamblov pred slovenskim občinstvom.»vlada Republike Belorusije je prepoznala širše učinke naših poslovnih povezovanj in tako me je doletela čast, da me je imenovala za svojega častnega konzula v Sloveniji,«je ob prejemu naziva povedal Janez Škrabec. Poudaril je še, da se bosta tako podjetje Riko kot tudi on osebno še naprej trudila in spodbujala ter razvijala vezi med državama ne le na področju gospodarstva, temveč tudi na vseh drugih segmentih, ki bogatijo meddržavne odnose. Poleg novega častnega naziva je Janez Škrabec že od leta 2002 tudi častni konzul Kraljevine Maroko v Sloveniji. Tekst Jurij Kožar Foto arhiv podjetja Riko Alena Kupchyna in Janez Škrabec na podelitvi naziva Na Škrabčevi domačiji gostili akademika Janka Kosa V izdihu poletja so v skednju Škrabčeve domačije gostili literarnega zgodovinarja, teoretika in kritika akademika dr. Janka Kosa. O umetnikih in meščanih, o ideologiji in oporečnikih ter Akademik Janko Kos in Mitja Čander v pogovoru o slovenski literaturi se je z njim pogovarjal Mitja Čander, urednik založbe Beletrina in esejist. Akademik dr. Janko Kos je že šest desetletij eno osrednjih imen literarne vede na Slovenskem. Z njegovimi pogledi so se preko učbenikov v osnovnih in srednjih šolah srečevale generacije Slovenk in Slovencev, prav tako pa je s svojimi predavanji in strokovnimi deli zaznamoval študente primerjalne književnosti. Janko Kos je avtor številnih študij in razprav, s katerimi je slovensko književnost vseskozi postavljal ob bok svetovnim tokovom. Kljub častitljivim letom, saj je prav letos praznoval 85 let, profesor ustvarjalno ne miruje. S knjigo Umetniki in meščani se je spomnil svojega otroštva in zgodnje mladosti, z Ideologi in oporečniki pa intelektualnega vrenja po drugi svetovni vojni. Ob avtobiografskem knjižnem delu je prav pred kratkim izdal tudi novo teoretsko delo. V Sociologiji slovenske literature se ponovno sprašuje o naravi slovenske književnosti. Profesor Janko Kos je intelektualec, ki ga ob posameznostih vselej zanima širša celota, naša usoda v svetu in času. Tekst Jurij Kožar Foto Primož Tanko 16 Rešeto september 2016

17 21. september mednarodni dan miru: ljudje naj bi rešili vse osebne spore med seboj Organizacija združenih narodov je ta dan razglasila za mednarodni praznik miru leta Generalni sekretar ZN vsako leto točno ob 12. uri pozvoni na zvon miru in pozove k ustavitvi nasilja in ognja po vsem svetu. Letos smo praznik miru v Ribnici že šestič praznovali v okviru finske globalne virtualne šole ENO za trajnostni razvoj, kjer so začeli na ta dan saditi drevesa leta Do danes je bilo posajenih že več kot sto milijonov dreves po vsem svetu. Gre za prav poseben dogodek, saj vsi udeleženci iz 157 držav in šol ob 12. uri po lokalnem času sadijo drevesa in v 24 urah zeleni obroč dreves obkroži Zemljo. Kako bomo k miru prispevali mi, odrasli in vsi mladi sveta? Odgovor je preprost. Vse se začne v vsakem posamezniku z osebnim notranjim mirom, ki ga širi dalje, najprej v svoji družini, potem med prijatelji, sošolci in vsemi ljudmi, ki jih srečuje v svojem življenju. Ko posameznik nima potrebe po moči, nadoblasti, nasilju, pohlepu, ko ne izvaja vseh ti stih dejanj, ki jih ne želi doživljati tudi sam, tedaj se začenja pozitiven odnos, ki gradi mir in sožitje. Zgodovina kaže, da je ta pot dolga, zato naj se najprej vsak potrudi v svoji družini, ožjem in širšem okolju. Ob letošnjem mednarodnem dnevu miru se je na povabilo odzvala ga. Darinka Orel, ki zastopa našo državo v mednarodnem projektu sajenja dreves, in zapisala:»vedno mi je v veselje videti, kako se povezujete v Ribnici in kako lepo izvedete tole sajenje! Seveda mi je jasno, da to ne gre brez nekega 'velikega duha', ki stoji za vsem skupaj ampak na koncu je ta povezanost tista, ki šteje. Iskrene čestitke!«letošnji dan miru smo letos nekoliko posodobili in učenci nižje stopnje OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica so prihajali v treh skupinah od dalje do Doma starejših občanov Ribnica ter skupaj z drugimi sodelujočimi oblikovali kulturni program in prostor, kamor smo polagali sveče v znak miru. S svojimi risbami, ki so jih prinesli s seboj, so priredili razstavo in obdarili prisotne stanovalce DSO-a in tiste po sobah, ki so jih bolezen in leta prikovala na posteljo. Že nekaj let krožijo papirnati golobčki, kamor izrazijo vsi prisotni lepe misli in želje ter jih podelijo dalje med prisotne, odnesejo jih domačim ali pa ostanejo v njihovih sobah in jih spomnijo, da le osebni notranji mir prinaša v življenje vsakega posameznika možnost za srečo, veselje, ustvarjalnost, ljubezen, ko ne čuti potrebe, da bi za vse to prikrajšal druge, temveč delil z njimi. Sive asfaltne poti so spet oživele v veselih barvah cvetja, drugih motivih in kratkih sporočilih o ljubezni in spoštovanju. Ko otrokom pustimo svobodo in jih neopazno usmerjamo, ustvarijo neverjetno moč, preko katere se uresničujejo in nam sledijo. Tako je bilo Letos je bila posajena sliva. Lovska kapelica s časovno kapsulo Janez Krajec, ki je živel v Ljubljani in imel celo možnost ostati v Kaliforniji, se je pred približno desetimi leti odločil, da se vrne v rojstne Zapuže. Čisto ob robu gozda si je uredil mali raj, ki ga imenuje park na Brinju, in konec avgusta so tam blagoslovili eno redkih lovskih kapelic na Slovenskem. tudi z nastopom pred mikrofonom, ko so se predstavljali. Sledili so drug drugemu in se dopolnjevali, tudi tisti s strahom pred tem tehničnim pripomočkom. G. Tone Oražem, vsem poznani domačin iz Dolenje vasi oz. zdaj stanovalec DSO, pa je povedal marsikaj: kako so otroci včasih spoštovali odrasle, niso jim odgovarjali, v šoli je bila stroga tišina, igrač niso imeli, Lepe misli in želje učencev OŠ Ribnica zato so jih ustvarjali sami, rojstnih dni s tortico in svečkami ni bilo, saj so praznovali le god Vmes so se še razgibali. Za to je poskrbelo Društvo Joga v vsakdanjem življenju Ribnica letos z vajami za zdravo hrbtenico in pravilno držo. Kulturni del dneva sta z nagovorom začela direktor DSO Branko Gorečan in župan Jože Levstek, popestrili pa učenci Glasbene šole Ribnica in JSKD Ribnica. Vrhunec dogodka je bila posaditev drevesa miru, ki smo ga zaokrožili z blagoslovom posajene slive»bosanke«in s krogom in plesom prijateljstva, za katerega s svojo otroško, a iskreno notranjo močjo poskrbijo najmlajši iz Vrtca Ribnica in odrasli jim z veseljem sledimo. Pa še sladica je bila za vse pripravljena. Ne smemo pozabiti prvošolcev iz podaljšanega bivanja, ki so si na koncu prišli ogledat vse stvaritve tega dne. Tekst Darinka Suljević Foto Tina Mihelič Kot pravi, je že nekaj let razmišljal, da bi zgradil nekaj tipično slovenskega, kot je kozolec, a ker živi ob gozdu in je lovec, se je odločil, da bo postavil kapelico s svetim Hubertom, ki je zavetnik lovcev. Dovoljenje je dobil brez težav in projekt je stekel. Kapelica je zidana, skozi okna je moč videti poslikavo sv. Huberta z njegovim življenjepisom, ki ga je upodobila Ines Čihal, na vrhu pa je postavljen še ročno izdelan križ. Posebnost kapelice je tako imenovana časovna kapsula. Preden so zabetonirali ploščo pod poslikavo svetnika, je Janez namreč v kapelico vstavil več različnih predmetov, tipičnih za naš čas, da bi, če bi kdaj v prihodnosti ta spomenik podirali, naši zanamci našli veliko informacij o današnjosti. Gre predvsem za knjige in revije o lovstvu, za zapisnike LD Velike Poljane, katere član je Janez, noter je zazidal tudi svojo poteklo osebno izkaznico, nekaj kovancev, steklenico domačega žganja in še nekaj predmetov, ki bodo nekoč morda muzejski eksponati.»lovci poleg tega, da streljamo, skrbimo tudi za ohranitev narave in ohranitev kulturne dediščine.«kapelico je blagoslovil župnik s Svetega Gregorja Andrej Mulej in poleg lovskih tovarišev sta se slovesnosti udeležila tudi predstavnik Lovske zveze Janez Krajec ob kapelici sv. Huberta Slovenije prof. dr. Ivan Kos in predstavnik Zavoda za gozdove Miran Bartol. Slavje so zaključili z jelenovim golažem in torto. Menda niste pomislili, da bi se tak dogodek končal ob kurji obari ali ričetu?! Tekst in foto Sašo Hočevar Rešeto september

18 MED NAŠIMI LJUDMI Nasmeški na obrazih otrok in članov društva Sožitje Pri Novi Štifti je v mesecu avgustu potekalo tradicionalno srečanje članov društev Sožitje Ribnica in Sožitje Cerknica, ki je znova privabilo nasmeške na obraze. Srečanje se vsako leto začne z mašo v cerkvi Marijinega vnebovzetja, ki jo je letos daroval pater Tadej. Sledila je pogostitev, ki jo že nekaj let pripravlja gostilničar Glažek iz Cerknice, sveže pečen krompirček so pripravili člani društva Sožitje Ribnica, za posladek pa Potepinke iz Loške doline in Andreja Košir iz Loškega Potoka. Družabno srečanje pod kozolcem je spremljala tudi glasba, za kar je poskrbel harmonikar iz društva Sožitje Cerknica. Sproščeno druženje je trajalo do večernih ur. Predsednik društva Sožitje Ribnica Jože Košmrlj je povedal, da v društvu skrbijo, da se nasmehi na obrazih oseb z motnjami v duševnem razvoju (OMDR) pojavijo čim večkrat v letu, zato redno prirejajo mesečna srečanja z različnimi vsebinami oz. tematikami, kot so pohodi, plavanje v toplicah, športne igre, vikend seminarji, predavanja, telovadba v Športnem centru Ribnica, decembrsko srečanje z obdaritvijo otrok, ki so za socializacijo oseb z motnjo v duševnem razvoju velikega pomena. Piknika se je udeležil tudi novi predsednik cerkniškega društva Sožitje Anton Strle, ki pozdravlja meddruštveno povezovanje in druženje, in povedal, da bo naslednje druženje društev potekalo že prihodnji mesec v Cerknici oziroma v Nadlesku na športnih igrah. Srečanja so se udeležili tudi podžupan občine Ribnica Domen Češarek, podžupan občine Sodra žica Andrej Pogorelec in predstavnica Zveze Sožitje. Kulinarična pogostitev in veselo druženje pod kozolcem pri Novi Štifti»Društvo Sožitje Ribnica, ki je bilo ustanovljeno leta 1983, danes šteje 212 članov, od tega je 67 oseb, ki imajo motnje v duševnem razvoju. Za OMDR je v našem društvu poskrbljeno v Bivalni enoti (BE) Ribnica, ki lahko sprejme 24 varovancev, in Varstveno delovnem centru (VDC), v katerem je več kot 30 varovancev. Obe enoti upravlja Center za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič Draga in sta polno zasedeni.«košmrlj pove tudi, da so potrebe tako za bivalno enoto kot za varstveno delovni center vse večje. Kljub posluhu župana občine Ribnica Jožeta Levstka, ni posluha na ravni države, kjer so tovrstne investicije začasno ustavljene. BE in VDC naj bi se po obljubah širila v prostore starega vrtca, ki še vedno samevajo. V Sloveniji je bilo letos na novo odprtih le 50 mest v VDC-jih, potrebe pa so večje več kot 400 oseb bi potrebovalo vključitev v VDC. Na ravni društva Sožitje Ribnica je 20 oseb, ki so doma pri starših ali skrbnikih, zavedati pa se moramo, da starši in skrbniki že prihajajo v leta, ko ne bodo več v stanju, da bi lahko skrbeli za svoje otroke. Tekst in foto Tina Mihelič Plešemo, pojemo, igramo Folklorna skupina Grmada je letošnjo sezono uspešno zaključila. Občinstvu se je predstavila devetkrat tako doma kot tudi izven meja občine. Njen osnovni namen je ohranjati kulturno in etnološko dediščino prednikov, predvsem dediščino iz Ribniške doline in jo prenašati med ljudi s plesom, petjem in ljudsko glasbo. Februarja je skupina nastopila na Vrhniki na območnem srečanju folklornih skupin obljubljanske regije, kjer je naš nastop pohvalil starosta slovenske folklore prof. Mirko Ramovš, marca v Ribnici na dobrodelnem koncertu Lions kluba, aprila v Ljubljani na celovečernem koncertu ŽPZ Barje, maja v Ribnici na Kulturni promenadi, junija v Sušju ob 70. letnici POŠ Sušje, v Škocjanu na kulturni prireditvi Stati inu obstati, na Bregu na brškem kulturnem dnevu, septembra v Volčjem Potoku na folklornem dnevu Praznik cvetja, vina in kulinarike in v Sodražici na proslavi društva upokojencev. Folklorna skupina Grmada je tako obogatila svojo bogato zbirko nastopov, kar je zagotovo dobra motivacija za delo tudi vnaprej. Zahvaljujemo se vsem, ki nam pomagate, nas podpirate in spremljate. Posebej se zahvaljujemo Občini Ribnica za sofinanciranje programov ljubiteljske kulturne dejavnosti. Ostane nam samo še povabilo: PRIDRUŽI SE NAM Vabljeni vsi, ki imate veselje do ljudskega plesa, petja, ohranjanja kulturno-etnološke dediščine naših prednikov, zabave in zanimivih dogodivščin. Posebej lepo vabljeni godci (harmonika in druga glasbila). Čakamo vas vsak četrtek ob 19. uri v prostorih osnovne šole na Velikih Poljanah, kjer potekajo redne vaje. Veseli vas bomo, ne razmišljajte predolgo. Še naš kontakt: Tekst FS Grmada Foto Janez Zajec 18 Rešeto september 2016

19 Ribiči očistili Bistrico, ki počasi umira pred našimi očmi 12. in 13. avgusta smo ribiči očistili strugo Bistrice skozi mestno jedro od cerkve do Čevljarskega mosta (Urbanova ulica). Ponovno je bilo treba stopiti v strugo in ročno poprijeti za delo s pomočjo kos, srpov in grabelj. Vendar pa to ni tako pomembno, kot je pomembno stanje struge. Z rednim čiščenjem smo 90-odstotno izkoreninili bičevje, žal pa ni moč izkoreniniti odnosa ljudi do struge odmetavanja odpadkov, kot so kozarci, steklenice, PVC vrečke, ostalih odpadkov, celo avtomobilska pnevmatika je bila v strugi in cel kup vejevja, ki ga je prinesla voda. Zaraščenost brežine ne moti nikogar, celo prebivalcev, ki živijo in delajo ob sami strugi, ne, da o rastju, ki vztrajno uničuje kamnito zložbo (škarpo) vzdolž struge, ne govorimo. Morda obstaja miselnost, da so samo ribiči tisti, ki so dolžni skrbeti za estetiko in sanacijo struge. Pri tem moramo opozoriti, da Bistrica, če jo lahko še tako imenujemo, počasi umira pred našimi očmi. Poudarimo lahko, da nismo brazdali po rečni strugi, ampak kanalu, polnem mulja in proda z izrazito neprijetnim vonjem. Posege v preteklosti, ki so jih zagovarjali takratni zagovorniki melioracij, in akterje z idejo, kako čim hitreje pospešiti pretok vode, danes lahko označimo kot teror nad strugo Bistrice. Struga Bistrice je danes zaraščena vse do Sodražice, v veliki meri je že skoraj nevidna, struga se zožuje, vode je iz leta v leto manj, gladina zato pada, ribja populacija je številčnejša samo še v redkih globjih tolmunih, ob strugi pa so velike površine neobdelane zemlje. Star betonski jez pri cerkvi se je v preteklosti podrl in nadomestil se je z gumijastim»češke«variante, ki danes služi le samemu sebi. V Gorenji vasi se je zgradil protipoplavni prelivni kanal v Sajevec, njegova pregrada iz struge Bistrice je prenizka, Sajevec pa je tako zaraščen, da bo njegova pretočnost že vprašljiva. Zaradi tega se dodatno znižuje gladina Bistrice skozi Ribnico, kar vpliva na to, da voda ves mulj, prod in vejevje, ki ga prinese s seboj zaradi prekratkega ciklusa odtekanja v času višjega vodostaja, nalaga v mestnem jedru Ribnice, ponikalnice pa se ne čisti več. Mulja je iz leta v leto več, ponekod ga je že med 50 in 60 cm, prod pa se ob gradu nabira in dela se že otok, ki je viden tudi pri polni strugi, vse to pa je idealno rastišče za vodni mah, bičevje in račjo zel. Nad vso situacijo imajo nadzor vodna podjetja in ARSO, kar ureja zakonodaja, za stanje na terenu ter morebitno čiščenje, odvoz in lokacijo odlaganja mulja pa se jim niti ne sanja. Lep primer dela in primerjava opravljenega dela je v predelu struge dolvodno od cerkve, ki ga strojno opravi VGP Hidrotehnik, in gorvodno nad cerkvijo, ki ga opravijo ribiči. MED NAŠIMI LJUDMI Sedanji jez Peščeni otok Pogled proti stadionu Mulj ob Gallusovem nabrežju Lahko objokujemo čase, ko je bila Bistrica v mestnem jedru povprečno globoka tudi meter, pri cerkvi celo več, kar je zadrževal nekdanji betonski jez, s Čevljarskega mosta si lahko Bistrico opazoval daleč proti stadionu, množično kopališče blizu Gorenje vasi pa je pozabljena nostalgija. Takšno delo ribiči lahko opravljamo v nedogled, vendar se bodo kritike o stanju struge še vedno nadaljevale, še naprej se bosta kopičila mulj in prod, zaraščanje se bo pospeševalo in to vse do tedaj, dokler se ne bo kaj preobrnilo. Mislimo, da je skrajni čas, da občani in vse zainteresirane skupnosti stopimo skupaj in rešimo, kar se rešiti da, da ne bomo zanamcem pustili neopravičljivega in nepopravljivega stanja, kot so ga nam zagovorniki melioracij in hitro odtekajoče struge. Tekst Vojko Štanfelj Foto arhiv RD Rešeto september

20 MED NAŠIMI LJUDMI Tehnično reševanje ob prometni nesreči Gasilci vse več intervencij opravimo tudi na cestah v primeru prometnih nesreč. Intervencije so vse pogostejše ter tehnično vse bolj zahtevne, saj razvoj avtomobilske industrije narekuje vse višje varnostne standarde in posledično tehnološke sisteme, ki ob prometnih nesrečah varujejo potnike. Vse te sisteme moramo gasilci kot prvi posredovalci poznati, saj le tako lahko varno rešujemo in ob tem ne ogrožamo lastne varnosti. Največji pokazatelj kvalitetno izurjene ekipe in sistema kot celote (GEŠP) je, da smo v dani situaciji sposobni zagotoviti, da je v»zlati uri«ponesrečenec tako rekoč že na operacijski mizi. Zlata ura je čas od nastanka poškodbe do izročitve ponesrečenca v zdravniško oskrbo na urgenci. Seveda pa ob nesrečah ne moremo izpopolnjevati postopkov z namenom kvalitetnejšega in še hitrejšega posredovanja. Temu so namenjene tako redne in izredne vaje kakor tudi priprave in udeležba na tekmovanju tehničnega reševanja ob prometnih nesrečah. Letos se je tekmovanja, ki je že sedmič potekalo v Postojni, udeležilo 14 ekip iz sistema GEŠP (37 prostovoljnih in 13 poklicnih gasilskih enot). PGD Ribnica se je tekmovanja udeležila drugič in letos zasedla odlično drugo mesto. Za nekaj malega nas je prehitela uigrana poklicna enota GB Ljubljana. Za tekmovanje organizator s strokovno komisijo pripravi tri scenarije nesreče dveh vozil in več poškodovanih oseb. Vse ekipe zjutraj opravijo žreb scenarija, s katerim se potem soočijo na samem delovišču. Kar se da najhitreje, je treba opraviti iznose ponesrečencev, pri tem pa paziti na strokovnost nudenja prve pomoči, vseh varnostnih protokolov pri tehničnih posegih na vozilih, požarno varnost časa za izvedbo pa je 20 min. Ta čas psihološko vpliva na delo posredovalcev/tekmovalcev in tukaj pride uigranost in zaupanje ekipe še kako do izraza. V ekipi smo sklenili, da bomo prihodnje leto napadli prvo mesto; ves čas pa se trudimo, da svoje delo ob prometnih nesrečah, ki jih pokriva naša GEŠP enota, opravimo kvalitetno. To območje se z novim letom v smislu stalnega pokrivanja širi še na področje občine Velike Lašče in zgornje polovice občine Dobrepolje. To področje smo do zdaj pokrivali kot pomoč oddaljeni enoti GB Ljubljana. V oktobru, mesecu požarne varnosti želim, da v svojem domu in okolišu storite nekaj v zvezi s Če imate kakšno vprašanje, ki se nanaša na požarno preventivo oziroma bi želeli skupaj z gasilcem pregledati kakšno potencialno nevarnost v vašem domu ali okolišu, vam v oktobru, mesecu požarne varnosti vsako sredo med 18. in 20. uro nudimo obisk gasilca na vašem domu. Za obisk prej pokličite (Matjaž tajnik društva), da uskladite prost termin. požarno preventivo, pa tudi če zamenjate samo zamaščeni filter kuhinjske nape. Prihaja čas kurilne sezone, zato poskrite, da bodo vaše kurilne naprave brezhibne, prav tako ne smemo pozabiti na kvalitetno zračenje bivalnih prostorov, da se morebitni plini, kot je ogljikov monoksid, ne naberejo v nedovoljeni koncentraciji. Če ste očividec prometne nesreče oziroma nudite pomoč ponesrečencem, poskrbite najprej za lastno varnost ter z nepremišljenimi aktivnostmi ne povzročajte nevarnosti in še večjih poškodb ponesrečencem. Že drugič v kratkem času se je zgodilo, da so očividci že pred našim prihodom vozilo, ki je po trku obstalo na boku, kar skupaj s ponesrečenci prevrnili nazaj na kolesa. To je zelo neodgovorno ravnanje, saj s tem najbolj ogrožamo ponesrečene ljudi v vozilu pa tudi ljudi okrog vozila. Če se čutite odgovorne, da bi ob tovrstnih dogodkih radi pomagali, pridite v našo enoto na eno izmed vaj in naučili vas bomo pravilnih in dovoljenih postopkov v najrazličnejših situacijah. Seveda pa ste vsi vabljeni v naše vrste in tako zaključujem tudi tokratni članek z našim geslom»pridruži SE NAM«! Tekst Gregor Virant, poveljnik PGD Ribnica Foto arhiv PGD Ribnica 20 Rešeto september 2016

21

22 BOJAN POGORELEC, BLESK D.O.O. KOSTEVC 7, 1331 DOLENJA VAS SPLOŠNA IN ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU tel.: , , blesk@siol.net, *FASADERSTVO IN ENERGETSKE SANACIJE - KVALITETNA IZVEDBA FASAD, BREZPLAČNA BARVNA ŠTUDIJA (PRIPRAVIMO VAM CELOTNO DOKUMENTACIJO ZA NEPOVRATNA SREDSTVA ) - CELOTNA ENERGETSKA SANACIJA STAVB (PODSTREŠJE, FASADA, OKNA, HIDROIZOLACIJA STEN (SUBVENCIJA ZA ENERGETSKO SANACIJO DO ) *GRADBENA DELA - NOVOGRADNJA ALI REKONSTRUKCIJA STANOVANJSKIH IN POSLOVNIH STAVB (3D VIZUALIZACIJA OBJEKTA) - ADAPTACIJE STANOVANJSKIH PROSTOROV (IZRIS TLORISA, IZVEDBA VSEH DEL, Z MOŽNOSTJO NA KLJUČ) - ZUNANJA UREDITEV (TLAKOVANJE DVORIŠČ, ASFALTIRANJE, IZDELAVA ŠKARP ) - SANACIJE (BALKONOV, PLOČNIKOV, VLAGE V ZIDU) - RUŠITVENA DELA (VODNI IZREZ BETONSKIH, ASFALTNIH ALI OPEČNIH POVRŠIN) *SUHOMONTAŽNA IN SLIKOPLESKARSKA DELA *POLAGANJE TALNIH OBLOG - (KERAMIKA, KAMEN, PARKET, LAMINAT, PVC VINIL) *ČISTILNI SERVIS - organizacija pogostitev za podjetja - organizacija piknikov - organizacija porok nik@manis.si

23 MONTAŽA VSEH VRST SENČIL PO KONKURENČNIH CENAH ŽALUZIJE, LAMELNE ZAVESE, SAMONAVIJALCI, ROLO NA VERIŽICI, KOMARNIKI (SAMOSTOJNI ALI V ROLETAH) Montaža senčil Kovač Jernej, s. p., Gornje Lepovče 68, 1310 RIBNICA Tel.: , Za zdravje in lep videz vaših kužkov vam v našem salonu nudimo: kopanje in sušenje nega tačk, blazinic in krempljev česanje, razvozlavanje nega zob in dlesni striženje, trimanje kontrola paranalnih žlez Možna izbira posameznih storitev ali celotne nege. Merharjeva ulica 15, za bencinskim servisom MOL v Ribnici. Predhodno naročanje na Juvančič Darja 20 % POPUST PRI PRVEM OBISKU

24

25

26 Vrata za varen, topel in urejen dom POOBLAŠCENI ˇ ZASTOPNIK: ELSTAR Starc Matjaž s.p. Gorica ˇ vas 85a 1310 RIBNICA GSM: Garažna sekcijska vrata M-vodoravni motiv, površina Woodgrain, RAL 9016 vklj. motorni pogon Hörmann ProMatic, montaža in 9,5 % DDV, v 4 akcijskih dimenzijah: 2375 x 2000 mm, 2375 x 2125 mm, 2500 x 2000 mm, 2500 x 2125 mm. 42 mm 42 mm vrata EPU z debelino lamel 42/20 mm za samo mm vrata LPU z debelino lamel 42 mm za samo 925 KONTAKT: T:// T:// E://info@blesk2.si Sebastjan Pogorelec, Bukovica 2, 1310 Ribnica - slikopleskarska dela - polaganje talnih oblog (parket, PVC, epoksi) - manjša zidarska dela

27 Plesni klub PLESNI VRTEC (otroci od 3 do 6 let) Ribnica: vsako SREDO ob 16:00 uri, s pricetkom v baletni dvorani Športnega centra Ribnica Sodrazica: vsako SREDO ob 17:30 uri, s pricetkom v igralnici vrtca Sodrazica plesniklub.jasmin@gmail.com Ljubljanska cesta 7a, 1330 Kocevje 15 * JASMIN vabi! v Športnem centru Ribnica VSAK PETEK ob 19:30 uri, s pricetkom *cena za osnovnošolce, dijake in študente

28 28 Rešeto september 2016

29 Ribniški planinci v Dolomitih ter na Vitrancu in Ciprniku Letošnje leto smo bili ribniški planinci na vrsti, da pripravimo skupni pohod s PD Kočevje, ki je bil letos že enajsti. V soboto, 27. avgusta, smo se odpravili v Sekstenske Dolomite, kjer smo se v dveh skupinah, skupaj kar enaindvajset zagnanih planincev, podali po dolini Val Fiscalina do koče Rifugio Comici/Zsigmondy Hütte (2224 m). Dvanajst planincev z vodjo Zdenko Mihelič ter pomočnikoma Simonom Figarjem in Romanom Petelinom smo se od koče povzpeli do ledeniškega jezerca in nato prek manjšega sedla do vstopa v ferato Strada degli Alpini. Po izpostavljenih policah ferate, ki je v bistvu vojaška pot v stenah tritisočaka Cima Undici, živa priča 1. svetovne vojne v Sekstenskih Dolomitih in opomin na številne žrtve tukajšnje frontne linije pod Crodo Rosso, smo se pazljivo povpeli vse do vrha. Sestopili smo prek škrbine Forcella Undici (2650 m) nazaj do izhodišča. Čudovito vreme v objemu izjemnih razgledov je skupino spremljalo ves dan. OKTOBER 2016 Datum: sobota, KAM: na VELIKI RISNJAK (1528 m, Hrvaška) 10. skupni pohod s PD Velike Lašče. Zahtevnost: lahka do zahtevna pot. Okvirni čas hoje: 8 ur. Potek pohoda: Crni Lug/uprava Narodnega parka Risnjak (726 m) Veliki Risnjak (1528 m) sestop po isti poti. Potrebna oprema: vremenu in razmeram primerna planinska oprema, plačana planinska članarina za leto 2016, osebni dokument, malica in pijača ter varen korak. Hrana in pijača: iz nahrbtnika; možnost toplega obroka v Schlosserjevem domu. Prijave z akontacijo: v torek, 27. septembra, ob 19. uri v prostorih PD Ribnica, Škrabčev trg 5, Ribnica. Vodja pohoda: Marjan Intihar, vodnik PZS, informacije: OBVESTILA V Dolomitih na Forcelli Undici tik pred vstopom v zadnji del ferate Strada degli Alpini s pogledom na tritisočak Croda dei Toni Druga, devetčlanska skupina pa je pod vodstvom Staneta Babiča stopila na vrh Hochleista (2413 m) in na sedlo Giralba, kjer so pokukali v širno sosednjo dolino. Prav tako so se naužili fantastičnih razgledov ter varno sestopili do avtobusa. Zadovoljni po prehojeni poti in navdušeni nad razgledi na gore in doline do koder seže oko, smo si bili enotni, da si tak dan vtisneš v misli in srce za vedno. Čez štirinajst dni, 10. septembra, pa se je petnajst ribniških planincev z vodjo Romanom Petelinom in pomočnikom Stanetom Babičem odpravilo na Vitranc (1631 m) in Ciprnik (1745 m), zelo razgledna vrhova nad Kranjsko Goro. Pot jih je vodila od jezera Jasna do Mojčinega doma na Vitrancu, na sam vrh Vitranca ter naprej do Ciprnika, ki nudi odličen pogled tudi na kralja naših gora, Jalovec, in na vsem poznane Ponce nad planiškimi skakalnicami. Sestopili so v Planico, k tamkajšnjemu planiškemu centru, kjer so sklenili še en lep pohod. Tekst in foto Zdenka Mihelič Datum: sobota, Kam: na 3. DRUŽABNO SREČANJE ČLANOV PD RIBNICA. Kje: Planinska koča pri Sv. Ani na Mali gori. Zbor in odhod: v soboto, 22. oktobra, ob 10. uri pri veterinarski postaji (pri Riku) v Ribnici. Lahko pa sami pridete v našo kočo, kjer se dobimo ob Čas hoje (okvirno): do Sv. Ane in nazaj 3 ure plus druženje pri koči. Zahtevnost ture: lahka pot. Oprema in hrana: vremenu in razmeram primerna osebna planinska oprema, pohodne palice, plačana planinska članarina za tekoče leto, odprto srce, prijazen nasmeh, dobra volja in varen korak. Za hrano bomo poskrbeli v koči. Prijave obvezne zaradi organizacije hrane: v torek, 18. oktobra, ob 19. uri v prostorih PD Ribnica, Škrabčev trg 5, Ribnica ali pri Stanetu Babiču po telefonu Cena: pogostitev in družabno srečanje BREZPLAČNO za vse člane PD Ribnica. Vse udeležence člane PD Ribnica čaka na družabnem srečanju poleg brezplačne pogostitve še presenečenje/pozornost. Vodja: Stane Babič, vodnik PZS, informacije: Za vsak pohod oz. izlet bodo izobešeni plakati z vsemi potrebnimi podatki (prijave, ura odhoda, potrebna oprema ), informacije pa najdete tudi na spletni strani PD Ribnica ( Srečno in varen korak! Planinsko društvo Ribnica Rešeto september

30 IZ MIKLOVE HIŠE Leposlovne novosti iz Knjižnice Miklova hiša BREZBARVNI TSUKURU TAZAKI IN NJEGOVA LETA ROMANJA Haruki Murakami Najnovejši roman priljubljenega japonskega pisatelja pripoveduje zgodbo Tsukuruja Tazakija, odraslega moškega sredi tridesetih let, ki zaradi nepredelane krivice v preteklosti ne more ohranjati razmerij. Da bi rešil novo nastajajočo zvezo tokrat se zares zaljubi pa se je prisiljen soočiti s preteklostjo: ugotoviti mora, zakaj ga je skupina štirih prijateljev, s katerimi je v srednji šoli razvil zelo povezano obliko prijateljstva, nenadoma odrezala iz njihovega življenja. S poglabljanjem v preteklost vidi njihovo prijateljstvo v novi, kompleksnejši luči, ki mu pove, da nobena situacija ni nikoli popolnoma enoznačna. Hkrati dobi tudi odgovor na uganko, ki ga je mučila toliko let. Murakami se v zadnjem romanu vrača iz magičnega realizma, ki smo ga pri njem spoznali v obsežni trilogiji 1Q84, v bolj vsakdanje teme in realizem, kakršnega smo srečali na primer v romanu Norveški gozd. BREZ TEBE Jojo Moyes Po svetovni uspešnici Ob tebi, v kateri je angleška pisateljica navdušila bralce z ganljivo in simpatično zgodbo o mladem Willu, ki po nesreči z motorjem ostane paraplegik, in njegovi nekonvencionalni negovalki Lou Clark, je avtorica napisala še kar nekaj ravno tako rahločutnih romanov. Pa vendar ni bil noben tako težko pričakovan kot prav nadaljevanje omenjenega romana; nadaljevanje, ki ga je avtorica po lastnih besedah napisala na željo bralcev. Brez tebe nadaljuje zgodbo sedemindvajsetletne Lou, ki se mora sprijazniti z življenjem brez Willa. Po popotovanju po svetu in življenju v Parizu se vrne domov, kjer zapade v tirnice brezciljnosti in žalovanja. Pravzaprav ji je življenje tako odveč, da ko neke noči po nesreči pade s strehe, vsi njeni bližnji mislijo, da je želela storiti samomor. Vsakdan pa se ji nekega dne nepričakovano zaplete, ko sreča osebo, za katero niti v sanjah ne bi pomislila, da obstaja Pa vendar ji bo prav ta oseba nevede ponovno pomagala najti ravnovesje v življenju. ŽIVLJENJE VILINOV Muriel Barbery Dve punčki sta v nenavadnih okoliščinah najdeni v dveh državah. Maria, vzgajana v majhni vasici v Burgundiji, ima nadnaravne moči pogovarjanja z naravo, v njeni navzočnosti je dežela v blagostanju. Clara, vzgajana v Italiji, je pripeljana v veliko mesto, kjer razvije svoje čudežne zmožnosti igranja na klavir in prek igranja vzpostavi stik z Mario. Obe deklici morata združiti moči, da bosta v prihajajoči vojni z zlimi silami ohranili pri življenju skrivnostne viline in njihovo izročilo... Nenavaden fantazijski roman, poln liričnosti in magije, je prvi del (načrtovano je nadaljevanje!) in drugi prevedeni roman francoske avtorice Muriel Barbery, ki jo pri nas poznamo po filozofsko obarvanem romanu Eleganca ježa. Colonna, ki je že stopil v svoja petdeseta leta, izpisuje spomine na nenavadne dogodke, ki so se odvili leta Takrat ga je k sodelovanju povabil Simei, da zanj kot»ghost writer«, pisatelj v senci, napiše knjigo spomine novinarja. Hkrati naj bi mu pomagal izdajati nekakšen»nov, zares resnicoljuben«časopis z naslovom Jutri, ki sicer ne bo nikoli izdan, a za katerega že ima izbrano uredništvo. Ta časopis naj bi pomagal vstopiti v visoke kroge financ in bankirstva njegovemu financerju, komturju Vimercatu pa čeprav predvsem s tem, da bo zamisel izdajanja tega časopisa opustil. Colonna se tako zaplete v novinarski vsakdan izdelovanja tračarskih novic in umetnega izdelovanja senzacij, hkrati pa bralci izvemo marsikaj (seveda tudi iz kategorije teorij zarote) o italijanski polpretekli zgodovini. POJDI, POSTAVI STRAŽARJA Harper Lee Drugi prevedeni roman ameriške avtorice, ki se je proslavila z romanom Če ubiješ oponašalca ali v prejšnjem prevodu Ne ubijaj slavca je bil napisan že pred njim, nato pa je kar nekaj let veljal za izgubljenega. Dogajalni čas romana je sredina petdesetih let dvajsetega stoletja in dvajset let za dogodki, opisanimi v romanu Ne ubijaj slavca. Ponovno pripoveduje zgodbo Scout Finch. Medtem ko je v prvem romanu Scout še mlada deklica, ki opazuje svojega očeta, odvetnika Atticusa Fincha pri obrambi temnopoltega mladeniča pred neupravičeno obtožbo posilstva, je v drugem romanu Scout že odrasla ženska, ki že nekaj časa ne živi več v rojstni vasi. Po vrnitvi iz New Yorka domov na podeželje presenečeno ugotavlja, da se tu ni veliko spremenilo rasizem je še vedno podtalno prisoten pri večini prebivalstva. Kaj kmalu izve, da imata tudi trdni moralni avtoriteti, za kakršni je imela svojega očeta in strica, na črnsko vprašanje dvomljiv pogled Harper Lee je z romanom Pojdi, postavi stražarja izzvala mnoge ogorčene kritike, saj naj bi roman pod vprašaj postavljal vse vrednote, ki jih je zagovarjal roman Ne ubijaj slavca. PIKOV FANT Joyce Carol Oates Roman ugledne in večkrat nagrajene sodobne ameriške avtorice je v maniri kratke zgodbe izpisana napeta prvoosebna izpoved Andrewa J. Rusha. Andrew je uspešen triinpetdesetletni pisec kriminalnih romanov iz New Jerseya, ki se rad pohvali, da njegove romane opisujejo kot»stephen King za džentelmene«. Pred časom si je, menda zaradi nemira ob nenadnem pisateljskem uspehu, omislil alter ego, Pikovega fanta, pod katerim izdaja mnogo bolj brutalne in sadistične noir kriminalke. Svoje dvojno življenje uspešno skriva tako pred družino kot pred svetom, dokler lepega dne ne prejme obtožbe za plagiatorstvo. Ženska, ki ga obtoži, ga začne obsedati, njegovo življenje pa začne vedno bolj prevzemati njegov drugi jaz, Pikov fant... NULTA ŠTEVILKA Umberto Eco Kratki roman je poslednji izdani roman letos preminulega italijanskega pisatelja, filozofa in semiotika, ki si je svetovno slavo pridobil z zgodovinskim romanom Ime rože, utrdil pa z romanoma Baudolino in Foucaultovo nihalo. V Nulti številki neuspešni italijanski novinar in pisatelj Nastja Hafnar, bibliotekarka Knjižnica Miklova hiša Ribnica 30 Rešeto september 2016

31 IZ MIKLOVE HIŠE Zaključek projekta Poletavci poletni bralci ZAHVALA DONATORJEM Donatorji, ki so prispevali praktična ali sladka darila za zaključno prireditev Dan za Poletavce v Ribnici: Pekarna in slaščičarna Ivanka Đorđevska, s. p., Delikatesa Zlati klas, Kmetijsko gozdarska zadruga Ribnica, Košček, d. o. o., Slaščičarna in okrepčevalnica PR' ISANU, Območna obrtno-podjetniška zbornica Ribnica, ter podporniki projekta širše: Hervis, d. o. o., Grafika 3000, d. o. o., Chupa Chups, Pezz, Knjigarna Konzorcij in UnicreditBank. HVALA VSEM! Projekt Poletavci v Knjižnici Miklova hiša Knjižnica Miklova hiša se je projektu, ki ga je zasnovala Mestna knjižnica Ljubljana, pridružila v letu 2015, tako da je letos projekt izvedla drugič zapored. Namen projekta je doseganje treh pomembnih ciljev: spodbujanje branja med poletnimi počitnicami, izboljšanje bralnih veščin pri otrocih in pridobiti branje kot vsakodnevno navado. Projekt otroke motivira, da med poletnimi počitnicami berejo 30 dni vsaj pol ure na dan. Izvaja se že šesto leto in vsako leto pritegne več otrok: letos se je projekta po slovenskih knjižnicah udeležilo 1650 otrok. Tudi v Knjižnici Ribnica smo ponovno doživeli izjemno dober odziv tako s strani učencev kot staršev in učiteljev. Bralne sezname je oddalo 87 otrok, kar je precej več kot lani. Zaključna prireditev Dan za Poletavce Dogajanje je potekalo 22. septembra na letnem odru ribniškega gradu in njegovi bližnji okolici. Ob prihodu je vsak Poletavec kot nagrado za izpolnjen bralni seznam prejel priznanje in majčko Poletavci ter darila donatorjev. Program je povezovala igralka, lutkarica in komičarka Lucija Ćirović. Ta je poleg povezovanja programa animirala zbrane z nastopom lutke Kakaduduja iz TV oddaje Ribič Pepe. Spoznali pa smo tudi lutki Čarovnico Mico in Mihca iz njene lutkovne predstave Poklic coprnice Mice (Gledališče iz desnega žepka) ter skupaj z otroki zapeli pesem o Motovilki. Ob odru, na katerem je zbrano množico zabavala Lucija Ćirović, je stojnico, ob kateri so se otro ci lahko posladkali s palačinkami, postavilo ribniško kulturno umetniško društvo Viteški red Viridi Hedera. Za prav posebno vajo v ravnotežju je poskrbel Plezalni klub Ribnica, ki je med drevesi napel slackline, trak, na katerem so Poletavci s pomočjo staršev in članov kluba lovili ravnotežje, najpogumnejši pa so se po gnali prek njega čisto sami. Pred glavnim žrebanjem smo izžrebali še nekaj praktičnih nagrad, glavno nagrado pohodniški nahrbtnik, ki ga je doniralo podjetje Hervis pa je prejela Meta Gorše. Zahvala Branje je pomembna popotnica otrokom na njihovi življenjski poti. Vsi Poletavci niso izvrstni bralci, med njimi so tako bralci začetniki kot tudi oklevajoči bralci pa bralci, ki imajo pri branju težave, zato so vse spodbude, ki jih otroci lahko dobijo, še kako dobrodošle. Pri širjenju ideje Poletavci poletni bralci so nam prisluhnili in nas podprli na vodstvih šol na našem območju, učitelji in starši. Ob zaključku projekta se vsem zahvaljujemo. Tekst Nastja Hafnar in Anica Mohar, Knjižnica Miklova hiša Ribnica Foto Nastja Hafnar Rešeto september

32 IZ POLITIČNIH KROGOV Škofljiška obvoznica Kakorkoli obračamo, ceste potrebujemo. Določajo prometne tokove, območja delajo zanimiva, lahko jih naredijo zaprta, skrivnostna. Vse ima svoje prednosti ali pomanjkljivosti. Ribniško-kočevsko področje želi predvsem odprtost, da bi lahko postalo atraktivno tudi za dodatne gospodarske investicije, turizem in še kaj, skratka da bi postalo področje, kamor se splača vlagati. Trud, ki ga izvoljeni predstavniki vlagamo v boljše prometne povezave, je velik. Tudi v tem mandatu. Še posebej pri umeščanju obvoznice Škofljica v prostor na robu Ljubljanskega barja. Žal pa je odnos in posluh dela Cerarjeve vlade do problemov našega okolja zelo ignorantski. V nekaj mesecih se je že drugič zgodilo, da ministrice za okolje Irene Majcen (DeSUS) ni bilo na dogovorjeni sestanek z župani. Zadnjega je celo sama sklicala v prostorih svojega ministrstva. Naročiti na sestanek 13 županov, potem pa ne imeti časa za razgovor in pojasnila, je škandal. Pomeni, da je ministrica, ki je bila prej županja sorazmerno velike občine Slovenska Bistrica, izgubljena v času in prostoru. In da nima ne strokovnega znanja in ne politične kulture za opravljanje te pomembne funkcije. Tudi zaradi takih funkcionarjev se zadeve v državi ne premikajo nikamor, če pa se že, je to mnogo prepočasi. Ker je očitno vplivna skupina»naravovarstvenikov«na predvideni trasi obvoznice Škofljica našla izredno redke živalce, poleg škurha in metuljčka okarčka so zdaj našli še eno kobilico temno šaševko, za katero so menda menili, da je že izumrla, so se odločili za plombo na projekt obvoznice. Čeprav se ministrstvo že od leta 2005 ukvarja s tem projektom, se vlada v odgovoru na moje pisno poslansko vprašanje ( ) sklicuje na nedorečenost vzpostavitve nadomestnih habitatov in na nedorečeno metodologijo za ocenjevanje sprejemljivosti posegov v prostor. Ali v teh 11 letih okoljski strokovnjaki, razen da so našli tisto kobilico, niso delali ničesar, da bi odpravili te pomanjkljivosti? Zaradi takih»dohtarjev«so na Škofljici še vedno kolone, še vedno se zaradi zastojev bistveno prekomerno obremenjuje bivanjsko okolje, ukrepi pa se realizirajo tam, kjer ne izboljšujejo ničesar. Draga razširitev ceste v štiripasovnico pred priključkom na avtocestni obroč žal ni rešitev, ki bo skrajšala kolone, še posebej ne, ker so tam namestili še nov oz. dodaten semafor. Pa tudi nadaljevanje rekonstrukcije, če bo do nje prišlo, najbrž ne bo prineslo kakšnih bistvenih sprememb. Jože Tanko, poslanec SDS Sloveniji za naslednjih 25 let Praznovanja 25-letnice samostojne države Slovenije so za nami. Vsak izmed nas je na začetku samostojne poti imel svojo predstavo o prihodnosti in razvoju Slovenije. Seveda smo zdaj vsi po vrsti razočarani, ker še nismo dosegli švicarske razvitosti in urejenosti, ker se še vedno delimo na osnovi ideološke pripadnosti levici ali desnici, ker še vedno nismo razčistili s preteklostjo. Vedno znova pa nas pretresajo tudi afere, primeri korupcije in klientelizma zaradi premalo učinkovitega sodstva, ki bi naredilo konec takšnemu ravnanju in plenjenju države. Naši rojaki v zamejstvu in po svetu pravijo, da so na Slovenijo najbolj ponosni takrat, ko je ne POLITIČNI ČLANKI NISO STALIŠČA UREDNIŠTVA REŠETA, AMPAK SO NAMENJENI PREDSTAVNIKOM POLITIČNIH STRANK. samo lepa in urejena, pač pa tudi uspešna in ne preveč skregana. Tistim, ki svojo politiko gradijo na spodbujanju delitev, nikakor ni po godu, če kdo usmeri svoj pogled preko tega in gleda v prihodnost. Kdor si upa tako razmišljati, je takoj ožigosan in napaden z najhujšimi obtožbami in podtikanji, ne glede na dobre namene. Ščuvanje k prepirom je za dva skrajna pola najbolj udobna in priročna politika, čeprav prinaša delitve, ne pa rešitev. Dovolj je takšne politike. V NSi smo še bolj odločeni, da izberemo srednjo pot, podprto s stebrom sodelovanja vseh dobromislečih in dobronamernih državljanov, ki ne iščejo prepirov, ampak rešitve za številne naloge, ki so pred nami. Krščanski demokrati iščemo dobro v ljudeh in za ljudi. To je naše voščilo Sloveniji za naslednjih 25 let. Ljudmila Novak, predsednica NSi in poslanka Moja poslanska pisarna je odprta vsak prvi in tretji ponedeljek v mesecu med 15. in 16. uro na sedežu NSi v Ribnici, Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica. 32 Rešeto september 2016

33 Županove drobtinice/2 Spoštovane bralke in spoštovani bralci, prvo nedeljo v septembru je potekal Ribniški semenj, ki je bil letos že 41. po vrsti. Tudi tokrat smo imeli Ribničani srečo, saj so oblaki počakali, da se je sejemsko dogajanje umirilo. Ob tej priložnosti velja zahvala organizatorjem, predvsem pa vsem suhorobarjem in lončarjem, brez njih dogajanje zagotovo ne bi bilo enako. V petek pred sejmom je potekalo odprtje delne obnove stadiona na Ugarju. Vesel sem, da se je na področju urejanja stadiona po večletnem spodbujanju z različnih strani vendarle nekaj premaknilo na bolje. Priznati pa moram, da sem od ureditve stadiona pričakoval mnogo več tako kot v primeru delne ureditve igrišča v Dolenji vasi. Menim, da se je treba projektov lotevati celovito, saj se lahko na tak Ni potuhe za»lenuhe«! način izognemo morebitnemu podvajanju stroškov izvedbe. Izvedbi navedenih projektov bi označil kot polovičarstvo. Upam, da se slednje ne odvija z namenom lažjega naročanja storitev glede na Zakon o javnem naročanju. Navedena primera me tako navdajata z mešanimi občutki, vesel sem, da se je nekaj vendarle premaknilo, in hkrati razočaran nad izvedbo. Seveda pa se zavedam, da so to le»županove drobtinice«z vidika porabe proračunskih sredstev in obljub. Po seriji obnov pročelij stavb v središču Ribnice predlagam, da slednje stori tudi župan. Seveda imam v mislih pročelja stavb v središču Ribnice, ki so v lasti Občine Ribnica. Kar me še bolj skrbi, je vprašanje, ali ima župan kakšen načrt s stavbama»ideal centra«in bivšega vrtca. Omenjena objekta kažeta na neurejenost in navsezadnje na negospodarno odločanje. Sedemnajst točk volilnega programa župana pa bo kmalu povozil čas, saj je minila že polovica mandata LUKA ILC, predsednik OO SLS Ribnica IZ POLITIČNIH KROGOV V državnem zboru je predsednik vlade Miro Cerar povedal:»poglejte, zelo pomembno je, da pomagamo gospodarstvu in hkrati delavcem na ta način, da tistim, ki slabo delajo, ki so, po domače rečeno, leni ali pa neodgovorni, delodajalec lahko na hitro reče hvala lepa, jih odslovi, da pa vsem dobrim delavcem in predvsem tistim, ki iščejo zaposlitev, ki so v stiski, država z dodatnimi spodbudami in ukrepi omogoči, da bodo hitreje prišli do dela, da bodo bolje zavarovani v svojih delovnopravnih statusih ali pa v situacijah, ko bodo brez dela«. Tako kot politiki pred njim tudi Cerar o prožni varnosti govori površno. Ministrstvo za delo je res že junija sindikatom in delodajalcem predstavilo predloge sprememb zakona o delovnih razmerjih. Med razpravo v projektu»za dostojno delo«, ki naj bi obravnaval negotove oziroma netipične oblike zaposlitve, so izvedeli, da bi vlada spremenila razloge za odpoved delovnega razmerja.»razlog nesposobnosti«bi postal»osebni razlog«, nastal pa bi še en nov, in sicer odpoved zaradi»porušenega zaupanja med delavcem in delodajalcem«. Miro Cerar trdi, da bi pomagalo gospodarstvu in delavcem, če bi lahko delodajalec»slabim, lenim in neodgovornim delavcem na hitro rekel hvala lepa«. Sedanji veljavni»razlog nesposobnosti«lahko delodajalec izkoristi, kadar delavec»ne dosega pričakovanih rezultatov, dela ne opravlja pravočasno, strokovno in kvalitetno, ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela, zaradi česar ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja«. Namesto tega bi»osebni razlog«omogočal odpuščanje delavcev, ki»zaradi svojega vedenja ali sposobnosti ali neizpolnjevanja pogojev ne izpolnjujejo obveznosti«. Vedenje, sposobnost in porušeno zaupanje so neoprijemljivi pojmi. Če bi jim dala vlada pomen v delovnopravni zakonodaji, bi dejansko postala pomembnejša delavčeva osebnost oziroma delodajalčeva ocena njegove osebnosti.»to podira zaupanje med delavcem in delodajalcem, saj dejansko pomeni bianco menico za delodajalca, da bi metal delavce na cesto. Iz predloga je razvidno, da je v Sloveniji delavec obravnavan zgolj kot strošek, namesto da bi bil viden kot investicija delodajalca.»najboljši delavec je zadovoljen delavec. Delavec, ki ima ustrezne delovne razmere in redno plačo, s katero lahko preživi družino in si privošči tudi kakšen izlet ob koncu tedna. Slovenskim delavkam in delavcem že zdaj težko kdo očita nediscipliniranost. Skoraj dve tretjini jih hodi na delo ne glede na zdravstveno stanje. Četrtina jih pravi, da se njihov delovnik slabo ujema z družinskim življenjem in skoraj polovica jih meni, da delo večinoma slabo vpliva na njihovo zdravje. Po teh podatkih se precej razlikujemo od povprečja Evropske unije. Očitno vlada želi rešiti problem povezave med disciplino in produktivnostjo, vendar se tega ni lotila prav posrečeno.»strah pred odpuščanjem zaradi premajhne čustvene vpletenosti v delo gotovo prispeva k disciplini zaposlenih, ampak ne tudi k produktivnosti, saj ni nujno, da grožnja spodbuja subjektivno vpetost v delo«. V Sloveniji imajo delodajalci na voljo številne odpovedne razloge. Razlog nesposobnosti ali krivdni razlog mu omogočata, da odpusti delavca, če ta ne opravi dela pravočasno, strokovno in kakovostno ter ne dosega pričakovanih rezultatov dela, če ne izpolnjuje predpisanih pogojev za opravljanje dela ali če iz kakršnegakoli drugega razloga krši pogodbene ali druge obveznosti. Res pa je, da ga ne more odpustiti brez razloga oz. ker mu osebno ni všeč in zato so nove reforme trga dela povsem nepotrebne, z vidika družbenega interesa pa izrazito škodljive in konfliktne. Po mojem prepričanju bi morala vlada početi povsem druge stvari kot uvajati nove odpovedne razloge. Posvetiti bi se morala ukrepom za preprečevanje segmentacije in prekarnosti delavcev, ki je eden glavnih vzrokov za revščino, odseljevanje mladih v tujino ter manjšo pravno in socialno varnost večine prebivalstva. Aleš Hoge, Združena levica DSD Rešeto september

34 SPOMINJAMO SE V spomin literarnemu ambasadorju Ribniške doline Mihi Matetu Letošnjega 17. oktobra mineva 10 let, odkar je od nas in iz naše Leskove doline za vedno odšel Miha Mate. Spominjamo se ga kot pomembnega slovenskega pisatelja, prevajalca, kritika, esejista, urednika, vsestranskega kulturnega in družbenega delavca. Predvsem pa je bil in ostal naš rojak. Mnogi so že spregovorili in pisali o njegovem delu in življenju. V nekaj stavkih pa ga morda najbolje povzema misel njegovega brata Janeza, zapisana ob 70. obletnici Mihovega rojstva:»vsa njegova dela preveva humor. Tak je bil tudi sicer Miha v vsakdanjem življenju. Ribnčana Urbana je ponesel v širšo Slovenijo, pa tudi v svet. Lahko rečem, da je bil zelo zgovoren ambasador Ribnice in ribniških ljudi, ribniškega narečja in tukajšnjega načina življenja... Ostal je zvest Ribnici in Urbanu, svojim ljudem in pokrajini.«to zvestobo mu vračajo bralci, ki se vedno znova vračajo k prebiranju njegovih del in prav je, da se mu s tem drobnim zapisom zanjo zahvalimo tudi mi. Življenjska pot iz Leskove doline v zamejstvo Miha Matè je privekal na svet 6. avgusta 1942 v Goriči vasi pri Ribnici. Osnovno šolo je obiskoval v Ribnici, gimnazijo pa v Kočevju. Že kot dijak je urejal šolsko glasilo Prvi poganjki. Svoje prve zgodbe in pesmi je objavljal v Kočevskih novicah, kjer je bil tudi novinar. Pozneje je urejal študentsko prilogo Dolenjskega lista, bil lektor pri študentski Tribuni ter sodeloval pri različnih slovenskih časopisih in revijah, med drugim tudi pri časniku Pavliha. Na ljubljanski Filozofski fakulteti je diplomiral iz slovenščine in srbohrvaščine. Bil je tajnik Zveze kulturno prosvetnih organizacij Slovenije (ZKPO), nato urednik različnih zbirk pri Založbi Mladinska knjiga. Bil je tudi vodja knjižnega sejma, knjižni urednik in urednik učbenikov za osnovno šolo ter imel pomembno vlogo pri organizaciji Festivala satire in humorja v Ribnici. Nepogrešljiva je bila njegova vloga pri organizaciji Bralne značke in Bralne značke za zamejstvo. Krošnja literarnih del Miha Mate je kot pisatelj in osebnost črpal navdih za svoja dela v Ribniški dolini, kjer je preživel skromno, vendar srečno mladost. Domišljijo mu je prva razvijala mama. Ta je, kot je sam dejal, znala na tisoče pravljic in zgodb, ki so vzburjale njegovo domišljijo. Cenil je ribniški humor, ki ga je zaznamoval kot avtorja in človeka. Zapustil nam je več kot 20 literarnih del. Njegova prva samostojna knjiga je izšla leta 1972 z naslovom Široka usta. Avtobiografske pripovedi Leskova mladost (1976), Bosopeta druščina (1982) in Kurja vojska (1985) so trilogija o njegovi mladosti. Moderna pripoved Papagaj Bine (1992) je prav tako avtobiografska. Življenje revnih egipčanskih in tunizijskih otrok je opisal v literarnem potopisu Pesek v dlaneh (1993). Leto kasneje je izšla njegova najbolj znana mladinska povest Babica v supergah. Med deli za otroke so pomembna še: Pobegle kolebnice (1979), Padala so zatemnila sonce (1980), Šola igrač (1983), Hopla, oprostite (1984), Zmajčkov rojstni dan (1986), Mali bombaš z junaškim srcem (1987), Škrlatna vrtnica (1990) in Papagaj Bine (1992). Med ostalimi deli pa naštejmo še Na sončni strani (1976), Spomini na otroštvo (1977), Bodeče vreteno (1986), ter Vre, vre, vre (1988). Zadnje delo Smeh in solze moje doline je Miha Mate napisal leta Tekst Marinka Mate Foto družinski arhiv Mihe Mateta Pisateljevi sodobniki, sodelavci in prijatelji o Mihi Matetu»A ob uradnem službenem Mihu je živel in ustvarjal tudi Miha pisatelj. O njem sem vedel manj, saj je le včasih, še ves razgret od pisanja prejšnjega večera, razkril, kaj prihaja izpod njegovega peresa. Zato pa je s tem večjim veseljem in ponosom pokazal knjigo, ko je izšla, in če smo svečani dogodek bolj resno proslavili, je bilo iz njegovih»širokih ust«kmalu zaslišati narodno pesem, najraje kakšno iz njegovih domačih krajev.«aleš Berger»Na ta potovanja po šolah sva kar dostikrat šla skupaj in se ob različnih dogodivščinah z otroki tudi dobro zabavala. Kako tudi ne, saj je bil Miha sam ves tak kot malo povečan otrok.«niko Grafenauer»Pisatelj Miha Mate je bil Ribničan v tistem žlahtnem pomenu besede z veliko mero domišljije, duhovit, šaljiv, veder, celo nagajiv, včasih tudi robat. Tak je bil on in take so njegove knjige. Imenitno je znal poiskati ali skovati imena za svoje junake: Špiček, Taprisrčna Johanca, Bombarder, Rikverc Cela galerija vaških tipov, bogastvo za ilustratorja! Vse zgodbe, ki nam jih je napisal, živijo v spominih na njegovo mladost, na toplino in grobost vaškega življenja, na posebneže iz njegovih krajev.«marjanca Jemec Božič»Otroke je navduševal kot malokdo: česar ni bilo v pisanju, je priklical s svojim vehementnim nastopom, glas pa je tudi imel tak, da so mlade oči kar plavale za njim.zato je pred mano še zmeraj živ in nasmejan, obešenjaško dviga obrvi in se muza, usta, široka usta pa se mu širijo v smeh, ki ga stresa name kot z ribniškega rešeta.«miroslav Košuta»Vseh šestero oken Mihove dnevne sobe je bilo navadno zaprtih in zastrtih. Odprto je bilo le eno, sedmo. To pa sploh ni bilo okno, ampak so bila steklena vrata, ki so segala od tal do stropa. Vedno, kadar sem se mudil tam, so bila na stežaj odprta. Skoznje se je vlivala žareča rumenkasta svetloba, v sobo, natlačeno s knjigami, pa je vel svež zrak, ki je dišal po zelenih travnikih, po bistrih potokih, po razsežnih gmajnah in mladih gozdovih, po gobah, ki so pravkar rasle; slišalo se je pritajeno ptičje petje in komaj slišno topotanje divjadi. Za tem oknom oziroma vrati se je razprostiral razsežen balkon in za njim še eden, ki se je raztezal daleč v pokrajino. Če si napel oči, si lahko od tamkaj ugledal Ribniško dolino, naj je bila še tako daleč od Ljubljane. Sredi nje je čepela Mihova rojstna Goriča vas. Po travnikih in gmajnah je hrumela bosopeta mladina, ki je napletala takšno ali drugačno pustolovščino. Od tod je bilo videti orače, ki so preobračali rodovitno zemljo; živino, ki se je pasla na gmajni; na prašni cesti si ugledal ribniške krošnjarje s slovito suho robo. Vsakokrat, ko sem ga obiskal, se je Miha mudil pri tem sedmem oknu, pravzaprav na balkonu pred njim, in se nagibal čezenj, da ja ne bi spregledal dogajanja v tisti čudežni Ribniški dolini, ki ji je veljala vsa njegova pozornost in o kateri je kar naprej pisal nove in nove knjige, namenjene mladim bralcem.«janez Kajzer * V prispevku so razen odlomkov iz del Mihe Mateta uporabljeni posamezni citati iz knjige»miha Mate: Široka usta, pero in srce naše doline«, ki jo je OŠ Ribnica izdala leta 2012 ob 70. obletnici pisateljevega rojstva. 34 Rešeto september 2016

35 Najboljši maturanti na Gimnaziji in srednji šoli Kočevje Jan Knavs je dijak z najvišjim številom točk na letošnji poklicni maturi. Obiskoval je program ekonomski tehnik 3+2. V vseh petih letih izobraževanja je imel odličen uspeh. Tekmoval je na različnih šolskih in državnih tekmovanjih, kjer je dosegal najvišja priznanja. Bil je eden izmed nadarjenih dijakov za matematiko. Svoje znanje je lahko nadgrajeval na individualnih urah, ki jih je z veseljem obiskoval. Kot predsednik dijaške skupnosti na srednji šoli je skupnost vzorno vodil. Vsekakor pa je Jan ambasador naših poklicnih in srednješolskih programov, saj je velikokrat sodeloval pri promociji šole, še posebej ob raznih obiskih na šoli. Pokazal je tudi svoje gledališke sposobnosti, saj se je kot igralec v projektu Kozlerjeva pot odlično vživel v podjetnika Kozlerja. Nobena prireditev na šoli ni potekala brez njega, največkrat je sodeloval kot voditelj, večkrat pa tudi kot idejni vodja oz. soustvarjalec programa. Nikoli mu ni bilo škoda žrtvovati svojega prostega časa za pomoč na šoli. Jan je dijak, ki je na naši šoli pustil zelo veliko in globoko sled. Prepričana sem, da bo s podobnimi uspehi nadaljeval še marsikateri dijak naše šole. Jan, še naprej ponosno in odgovorno sledi svojim ciljem! Nataša Tekavec Urška Lavrič je v vsakem pogledu izjemno mlado dekle: nadarjeno, sposobno, prizadevno, delovno, ob tem pa tudi prijazno, pošteno, sočutno in pripravljeno pomagati drugim po najboljših močeh. Ob učenju se je posvečala mnogim drugim področjem, kot so jeziki, literatura, glasba. Urška igra klarinet in je aktivna članica Simfoničnega orkestra Glasbene šole Ribnica ter Ribniškega pihalnega orkestra. Njena izjemna sposobnost za učenje jezikov je prišla do izraza ne samo v šolskih ocenah, temveč tudi in predvsem na vseh tekmovanjih iz znanja angleškega, nemškega in francoskega jezika, ki se jih je udeleževala na vseh ravneh, od šolske do državne. Posebno ljubezen goji do francoskega jezika. Poleg teh treh»šolskih«jezikov govori tudi špansko. Nekako logična se zdi njena izbira študija prevajalstvo (angleščina in francoščina). Zanimajo jo Med Bistrico in hišami v Gorenji vasi novo travnato športno igrišče V Gorenji vasi je GAK v soboto, 10. septembra, na novem športnem igrišču za odbojko,»mini fuzbal«in druženje organiziral piknik za mlade in mlade po srcu. Prostor za igrišče na travniku za njunimi domačimi poslopji ter vrtom sta odstopila Slavica in Iztok Mihelič. Otroci so na široko zakorakali in brcali žogo, lovili kobilice in spremljali odbojkarske»špile«staršev in mladostnikov. Prav tako so mladi in stari, priseljeni in odseljeni med seboj klepetali drugi kraji, kulture, zato rada potuje. Izkazala se je tudi na literarnem področju, sodelovala je na srečanju mladih literatov osrednje Slovenije. Od ostalih dijakov izstopa s svojstvenim slogom, saj piše na prvi vtis preprosto, kratko in jedrnato, vendar izbira pomensko močne besede, ki dajo bralcu misliti. Tako lahko takemu slogu sledi le izjemen bralec, ki zna in zmore začutiti globino njenih stavkov. Urška je dijakinja, ki obožuje književnost, branje, pisanje, prevajanje, gledališče. Literaturo sprejema z vseh zornih kotov in je preprosta interpretacija svetovnih klasikov ne zadovolji. Prav ta izjemen čut za jezik in besede jo loči od ostalih vrstnikov. Vsa 4 leta šolanja na Gimnaziji Kočevje je bila odlična, na maturi je dosegla 31 točk in tako postala zlata maturantka. Urška pa je zlata tudi kot človek, je pozitivna, prijazna do vseh, sošolcem in sošolkam je vedno prisluhnila in jim pomagala, kadar so potrebovali njen nasvet ali razlago. Vsi učitelji, ki smo jo učili in poznali, smo ponosni, da je bila naša dijakinja in s tem del naših življenj. Maja Kmetič Dijakinja Maja Ina Ruparčič je na letošnji splošni maturi z osvojenimi vsemi možnimi točkami kot ena izmed 17 dijakov v Republiki Sloveniji dosegla naziv diamantna maturantka. Maja Ina je samozavestno dekle pronicljivega duha, ki natanko ve, kaj hoče. Je dobro organizirana in zdravo ambiciozna. Njen glavni cilj je doseči čim boljšo izobrazbo. V sebi ima neizmerno moč, je pogumna in odločna, zanesljiva in odgovorna. Sposobna je kritičnega razmišljanja in jasnega zagovarjanja svojih stališč. Ima izrazit občutek za to, kaj je pošteno in kaj krivično, zato se je vedno, ko je bilo to potrebno, brez kakršnih koli zadržkov oglasila in povedala svoje mnenje. Odlikujeta jo pozitivna naravnanost in predanost svojim odločitvam in interesom. Vsem tem lastnostim in talentom navkljub ostaja skromno in prijazno dekle, ki skrbno neguje svoje vizije, sanje, prijateljstva in zna priskočiti na pomoč drugim. Spekter njenega zanimanja obsega najrazličnejša področja: od matematike, geografije, psihologije in se spoznavali kot v časih, ko je čas tekel počasneje. GAK-ovci niso pozabili niti svoje kronike, ki jo zvesto prinesejo na vsako postavljanje mlajev pred porokami in na druge pomembne vaške dogodke. Želijo si, da bi se vaščani skozi vse leto več družili na športnih igrah, čistilnih akcijah ali postavljanjih mlajev ob porokah in da bi jesensko poletni piknik postal tradicionalen. Tekst Lucija Kos Bartol Foto Slavica Mihelič Zlati maturantki z razredničarkama in ravnateljico do tujih jezikov. Sodelovala je na različnih tekmovanjih, od šolske do državne ravni. Predvsem je velika ljubiteljica knjig in neizmerno»zaljubljena«v Harryja Potterja. Odlikovala se je na literarnem področju in med drugim bila finalistka literarnega natečaja»onino pero«(moje sanje, 2015). Deluje tudi na glasbenem področju. Ina igra čelo. Leta 2013 je bila izbrana za članico orkestra 42 mladih glasbenih talentov Superhero Orchestra. Njena največja ljubezen pa so tuji jeziki. V času šolanja na Gimnaziji in SŠ Kočevje je vsa 4 leta obiskovala tudi pouk tretjega tujega jezika, poleg angleščine in francoščine se je učila še nemščino. Žejna je znanja, novih izzivov in izkušenj. Tako se samostojno uči še španščine, italijanščine, začela se je učiti tudi osnov hebrejščine. Za mlado osebo, ki je uspešna na mnogih področjih in se odlikuje pri vseh šolskih predmetih, odločitev, kateri študij izbrati, kje nadaljevati svojo pot, ni bila lahka. Na koncu je vsemu navkljub sledila klicu srca: ljubezen do knjig, do tujih jezikov, notranja nuja po lastnem izražanju s pomočjo pisane besede so ji jasno nakazovali študij jezikov. Izbrala je študij angleškega in francoskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Zaradi svojih lastnosti je bila med sošolci in sošolkami ter profesorji priljubljena, rečemo lahko celo prav spoštovana. Maja Kmetič Foto Foto Kapele MED GIMNAZIJCI IN SREDNJEŠOLCI Rešeto september

36 IZ ŠOLSKIH KLOPI Poletna šola v naravi za petošolce ANKARAN 2016 Petošolci iz Ribnice, Dolenje vasi in Sušja smo se v ponedeljek, 5. septembra, odpeljali v Ankaran v poletno šolo v naravi. Starši so nam mahali v pozdrav in dež, ki je padal kot za stavo, je skril kar nekaj solz ob slovesu. Mi pa smo se pogumno podali novim dogodivščinam naproti. V Ankaranu je skozi oblake najprej sramežljivo, nato pa vse močneje sijalo sonce. Hitro smo se razporedili po sobah, saj smo hoteli ujeti tople sončne žarke, ki so obljubljali lep teden. Res smo imeli srečo, saj nas je sonce v glavnem grelo ves čas. Eden izmed glavnih ciljev poletne šole v naravi je učenje plavanja ter izpopolnitev plavalne tehnike. Za to so tudi letos strokovno poskrbeli učitelji športa. Seveda pa smo poleg tega izvajali različne raziskovalne dejavnosti, merili temperaturo morja in zraka, opazovali plimo in oseko, začutili okolje, se veliko gibali na svežem zraku, imeli spoznavni večer in nočni pohod, na katerem smo se v jasni noči orientirali po zvezdah. Izvedli pa smo tudi kros. Velik poudarek smo namenili vzgojnemu področju. Urejali smo bivalne prostore, skrbeli za čisto okolico, se kulturno prehranjevali, skrbeli za osebno higieno, se trudili za lepe medsebojne odnose in se z vsem tem prilagajali na življenje izven doma. Izvedli smo dva naravoslovna dneva: peljali smo se z barko v Piran in spoznavali rastlinstvo primorskega sveta. Na kulturnem dnevu smo s svetovnim popotnikom Andrejem Stermeckim odkrivali starodavne kulture sveta. V petek smo imeli preizkus plavalnih sposobnosti, kjer so učenci pokazali osvojeno znanje. Dosegli so 26 bronastih, 27 srebrnih in kar 14 zlatih ANKARANČKOV. Dva učenca pa sta dobila naziv ANKARANČEK PRIPRAVNIK. Vsem čestitamo! Učenci so svoja doživetja vsak dan zelo skrbno zapisovali v dnevnike šole v naravi. Za 80 učencev je ves čas skrbelo 8 učiteljev: 4 razredničarke in 4 športni pedagogi. Naša naloga ni samo podajanje znanja, ampak moramo kot učitelji prepoznati različne stiske učencev in jim pri tem pomagati. Menim, da nam je to zelo dobro uspelo. Sodelavcem se za požrtvovalnost toplo zahvaljujem. V letošnji šoli v naravi smo bili učitelji presenečeni, kako dobro se znajo učenci držati dogovorov in pravil, kako znajo poskrbeti sami zase, za svoje prijatelje, za svoje stvari. Bili so odgovorni. Zaslužijo veliko pohvalo. Marsikdo je našel novega prijatelja, morda tudi prvo simpatijo. Šola v naravi je odlična priložnost, da otroke spoznamo čisto v drugačni luči kot pri pouku, kar nam je v pomoč pri nadaljnjem delu. V Ribnico smo se vrnili v petek letos v zelenih majčkah, za katere je poskrbelo podjetje INOTHERM. S seboj smo pripeljali nove, bogate izkušnje pa tudi kakšno skrivnost. Na obrazih vseh je sijalo veselje ob snidenju s svojimi najdražjimi. Učenci so se hitro razkropili vsak na svojo stran in domov odnesli spomine za vse življenje. Srečno vsem! Pedagoški vodja Maruša Čop Foto Tadej Levstek Zahvala podjetju Inotherm, ki je omogočilo brezplačno letovanje otrok na Debelem rtiču 2016 Na Debelem rtiču je letos v času poletnih počitnic letovalo kar 75 otrok iz vseh treh občin Ribnice, Sodražice in Loškega Potoka. Zahvala gre podjetju Inotherm, d. o. o., ki s svojimi donacijami podpira letovanja že od l in je tudi letos omogočilo brezplačno letovanje kar 51 otro kom. Vsi so prejeli dve majici in žepnino, ki so jo letos porabili za sladoled in izlet z ladjico v Izolo, kar je bilo za mnoge otroke najlepše doživetje. Fantje so si zagotovo zapomnili nogometni turnir, saj so v svojih vtisih povedali, da je vadba s profesionalnimi nogometaši št. 1. Seveda se je tekom letovanja veliko dogajalo, poleg kopanja je bil čas tudi za ostale športe, plese, talente ter spoznavanje in spletanje novih prijateljstev. Tekst Branka Milinović, sekretarka OZRK Ribnica Foto Arhiv OZRK Ribnica 36 Rešeto september 2016

37 Varna pot v šolo in domov Skoraj prehitro je minil čas poletnih počitnic. Zdi se, da so otroci ravnokar zaprli knjige in zapustili šolske klopi. A poletje je mimo in spet je tu čas pouka, ko moramo biti vozniki še posebej previdni. Prvošolci se učijo biti pešci v prometu. Policijska postaja Ribnica ob začetku šolskega leta z veliko resnostjo pristopi k različnim aktivnostim z namenom zagotavljanja čim večje varnosti otrok na poti v šolo in iz nje. Varnost otrok na šolski poti je ena pomembnejših in prioritetnih nalog PP Ribnica skozi vse leto. Ker so otroci ob začetku šolskega leta nekoliko bolj razposajeni, vozniki pa čez poletje skoraj pozabijo na prisotnost otrok na cestnih površinah, je v tem obdobju prisotnost policije in odraslih na najnevarnejših in najprometnejših cestnih odsekih zelo pomembna. Policisti poskušajo biti ob začetku šolskega leta kar v največji meri prisotni na cestah in poteh, ki so v bližini šol, pri tem pa se jim že nekaj let poleg Medobčinskega redarstva in Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pridružuje tudi vse več prostovoljcev. Med njimi so na območju Ribnice Gasilska zveza Ribnica, Motoristi za motoriste, Motoristični klub Crknene podgane, Upravna enota Ribnica z načelnikom Primožem Bučanom, Občina Ribnica in župan Jože Levstek ter po en član iz romskih taborov Goriča vas in Lepovče, ki skrbi za varen izhod iz tabora. Prav ta širok nabor prostovoljcev velja za posebnost na ljubljanskem območju. Postavljen je nov in sodoben opozorilni prikazovalnik hitrosti V sklopu septembrske preventive je bil konec meseca avgusta v neposredni bližini osnovne šole v Ribnici na Merharjevi cesti postavljen prikazovalnik hitrosti, ki voznike opozarja na hitrost. Posebnost le-tega je, da shranjuje statistične podatke o prometu, kot so maksimalna hitrost, število vozil, razporeditev po hitrostnih razredih, delež kršitev Podatki bodo dostopni tako policiji kot tudi učiteljem, staršem in učencem. Vsi podatki se shranjujejo, zato bo prikazovalnik hitrosti v prihodnje služil tudi za uvajanje morebitnih novih ukrepov. S 1. januarjem 2016 PP Ribnica poleg obstoječega območja pokriva tudi celotno območje občine Velike Lašče, kar pomeni, da pokriva območje 10 šol. Po površini je ena večjih policijskih postaj v RS. OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica v šolskem letu 2016/2017 obiskuje 756 učencev, kar je enako kot v preteklem šolskemu letu. Junija je šolo zapustila močna generacija devetošolcev, jeseni pa je šolski prag prvič prestopila prav tako zelo velika generacija, ki šteje 101 prvošolca. V Ribnici imajo štiri prve razrede, v katerih je skupno 82 prvošolcev, v Dolenji vasi je 12 prvošolcev, v Sušju pa 7. Šolo obiskuje tudi 31 romskih otrok. Na osnovni šoli letos nadaljujejo z ustaljenima projektoma Kulturna šola in Simbioza šola, letos pa so se pridružili novemu projektu in pridobili naziv Zdrava šola. Projekt izvajajo v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje in Slovensko mrežo zdravih šol in bo temeljil na ekologiji, zdravi prehrani, zdravem načinu življenja Tekst in foto Tina Mihelič MED NAŠIMI LJUDMI REŠETO, Gorenjska cesta 3, 1310 RIBNICA e-pošta: reseto@ribnica.eu Prostovoljec iz MK Crknene Podgane v Dolenji vasi Prostovoljec s PGD Ribnica NASLEDNJA ŠTEVILKA REŠETA IZIDE 31. OKTOBRA GRADIVO ODDAJTE DO 15. OKTOBRA Rešeto september

38 MED NAŠIMI LJUDMI Psi sledijo že tretjič Kinološko društvo Ribnica je že tretje leto zapored z organizacijo in izpeljavo 1. državne tekme v sedenju odprlo tekmovalno sezono. Tekma se je odvijala 2. in 3. septembra na travnikih Dolenjevaškega polja v prekrasnem poletnem soncu. Že v petek se je na zboru javilo 7 tekmovalcev, ki so tekmovali po programu IPO FH. To je program, po katerem tekmujejo tudi na svetovnem prvenstvu. Po tem programu sta položeni dve tuji sledi, vsaka v enem dnevu in na različnih krajih. Vsaka sled je dolga približno 1800 korakov, imeti mora 8 stranic, 7 kotov in na sledi je položeno 7 različnih predmetov, ki jih pes med tekmovanjem preprečljivo nakaže. Sled mora biti stara 180 minut. Prvi dan tekmovanja smo uspešno zaključili. V soboto smo po uradni otvoritvi nadaljevali s programom tekmovanja 2. tek po programu IPO FH in še po dveh lažjih programih. Tekmovalce po programu FPr 1, kjer je tekmovalo 20 udeležencev, in FPr 3, kjer je tekmovalo 16 udeležencev, smo v skupinah odpeljali na travnike Nemške vasi in Dolenje vasi. Zahvaljujem se vsem lastnikom travnikov, da so nam omogočili uporabo le teh, saj tekmovalec potrebuje kvadrat v izmeri 100 m x 100 m, v katerem položi svojo sled. Tekmovanje je potekalo preko celega dne v toplem vremenu in prijetnem vzdušju. Ob 16. uri je sledil uradni zaključek, slavnostna podelitev, kjer sta pokale ribniške lesene dilce najboljšim podelila predstavnik podjetja Moonge in predsednik KD Ribnica Andrej Tomšič. Najuspešnejši po najtežjem programu so: 1. Petra Rant (KD Naklo) s psičko Akso, dosegla 184 točk 2. Igor Goršak (KD Ljubljana) s psom Irko van Deusedorhof, dosegel 177 točk 3. Dušan Pogačar (ŠKD Ajdovščina) s psom Zeusom von Friedrichsfelder Eck, dosegel 172 točk Po programu FPr 3: 1. Tomaž Režonja (Koroško KD) z Erjo Marshall dogs, osvojil 100 točk 2. Bogomir Rudež (KD Sežana) z Argom, dosegel 96 točk 3. Egon Savnik (ŠKD Ajdovščina) s psom Atosom, dosegel 95 točk Podelitev pokalov najboljšim po programu IPO FH Po programu FPr 1: 1. Tomaž Režonja (Koroško KD) z Atiro Marenbersko, osvojil 100 točk 2. Dušam Pišot (ŠKD Ajdovščina) z Ajo, osvojil 100 točk 3. Joža Papež s Heartbreaker Badrias Darlingom, osvojila 98 točk Izpostavila bi lanskega zmagovalca Tomaža Režonjo. Po programu FPr 1 je lani osvojil prvo in drugo mesto, letos pa z Erjo Marshall dogs tekmoval po težjem programu in z obema psičkama osvojil prvo mesto. Hvala vsem udeležencem, da so s svojo prisotnostjo na 1. državni tekmi v sledenju prinesli v deželo suhe robe del znanja, izkušenj in dobre volje. Tekst Karin Kočevar Foto Damjan Kužnik Tradicionalna predstavitev pasjih veščin v gradu Kinološko društvo Ribnica je s svojim programom v zadnjih letih že stalnica na Ribniškem semnju. Vsakoletno se predstavimo v prekrasnem ambientu ribniškega gradu v zgodnjepopoldanskem času. Tudi letos smo pripravili pester program. Za uvod smo prikazali t. i. trikce. Naši člani sekcije za agility Simona, Tilen in Anže so s svojimi psi Moonom, Skajem in Banditom poskakovali, hodili slalom, se valjali po travi, program pa končali s psi na svojih hrbtih. Sledil je prikaz šolanja psov v našem društvu. Prikazali smo vaje poslušnosti, kjer pes pokaže svojo navezanost na vodnika. Ob vajah sedi, poleg in prostor so gledalci lahko občudovali različne pasme. Letos smo podrobneje predstavili HANA, predstavnika v Sloveniji malo znane in redke pasme srednjeazijskega ovčarja (SAO). Je ena najstarejših pasem psov. Nastala je z naravno selekcijo pred več kot štiri tisoč leti. Ker je to pes z močnim nagonom za varovanje, so ga uporabljali za varovanje čred pred zvermi in varovanje posesti. Težki življenjski pogoji, v katerih so živeli, in stalen boj z zvermi so vplivali na obliko in karakter teh psov in jih tako naredili močne in neustrašne, hkrati pa jih naučili čuvati in hraniti svojo energijo. Da bi preprečili poškodbe ob srečanjih z zvermi, so imeli psi kupirana ušesa in rep. Po videzu je SAO močan, vzdržljiv pes, izredne energije in dostojanstvenega videza. Po malem skrivnosten videz in izrazito neodvisen značaj mu dajeta videz skoraj divje zveri. Glede na svojo masivnost potrebuje malo hrane. V Kinološkem društvu Ribnica stremimo tudi k razvoju in napredku, zato so Simona, Tilen in Anže v naslednji točki s ponosom predstavili tudi prvine agilityja. Simona je članica slovenske mladinske reprezentance na evropskem prvenstvu, kjer je dosegla odlično 5. mesto v ekipnem jumpingu. Agility je po množičnosti zagotovo kinološka disciplina številka ena. Temelji na zaupanju in navezanosti med psom in vodnikom pri premagovanju ovir v parkurju. Cilj agilityja je, da pes pod Simona, Tilen, Anže Pasja mala šola vodstvom vodnika v določenem času premaga različne ovire in s tem dokaže svojo sposobnost, spretnost in poslušnost. Ovire, ki jih premagujejo psi, so različni preskoki, tuneli, plezalna ovira, gred, gugalnica, skok skozi obroč in slalom med količki. Agility je poučna športna aktivnost, naravnana k izpopolnjevanju in vključevanju psa v družbo. Ta šport razvija uglašenost med vodnikom in psom, da dozori v njuno popolno razumevanje. Tekmovalci morajo zato obvladati osnove vzgoje in poslušnosti psa. Take predstavitve so prikaz sproščenosti, igrivosti in povezanosti med človekom in psom, vse pa je podkrepljeno z znanjem, spretnostjo in poslušnostjo psa. V ribniškem gradu so gledalci videli ter se na lastne oči prepričali, kako poteka tekmovanje, v katerem uživajo vsi: pes, vodnik in gledalec. Kinološkemu društvu brez donatorjev ne bi uspelo izpeljati programa, zato se vsem prav lepo zahvaljujem. Tekst Karin Kočevar Foto Nejc Šmalc 38 Rešeto september 2016

39 Jaka Kaplan novi državni prvak na olimpijskem triatlonu na Bledu Ob koncu triatlonske sezone se je v soboto, 3. septembra, na Bledu pod okriljem zelo prizadevnega TK Trisport iz Kamnika odvil pravi triatlonski dogodek, ki je postregel z odličnim tekmovalnim vzdušjem in več triatlonskimi preizkušnjami. Prireditev so v pravem poletnem vremenu že v dopoldanskih urah začeli mladinci in mladinke, ki so se pomerili na dobro obiskanem ETU Junior Cup mladinskem evropskem pokalu, ki se je zelo dobro»prijel«na že tako turistično obleganem Bledu. Zmagal je Izraelec Ran Sagiv, Kamničan Matevž Planko pa je v hitrem finišu na koncu zaostal za pičle štiri sekunde. Vso konkurenco pa je uspelo premagati Mariborčanki Evi Skaza, ki je zmagala med 40 mladinkami iz cele Evrope. Ribniški mladinci Danijel Bartol, Maks Škufca in Matej Dečman so zasedli 28., 47. in 57. mesto. Triatlon klub Inles Riko Ribnica je na Bledu zastopalo večje število tekmovalcev v različnih distancah, najpomembnejša pa je z državnim prvenstvom v olimpijski različici (1500 m 40 km 10 km) sledila ob koncu dneva. Po dokaj nepredvidljivem razpletu je Ribničan Jaka Kaplan v cilj pritekel kot četrti (prva tri mesta so pripadla Madžarom) v absolutni konkurenci, a prvi med Slovenci in tako postal novi državni prvak v olimpik triatlonu. Jaka je po tekmi strnil nekaj svojih misli:»pred tekmo sem se dobro počutil in upal sem na dober rezultat. Plavanje mi ni najbolj uspelo, saj sem v prvem krogu pri prvi boji izpustil prvo skupino. Na kolesu sem tako pristal v drugi skupini, kjer pa smo složno delali in si delo na kolesu porazdelili. Na teku sem bil prvi krog še nekoliko zategnjen od kolesa, v drugem krogu pa sem se utekel in ujel ritem. V zadnjem oz. tretjem krogu sem opazil, da že imam zagotovljeno 4. mesto in da so spredaj le Madžari, ki se jih nisem nameraval loviti, zato sem ritem spustil. Z nastopom sem zelo zadovoljen in končalo se je najbolje zame. Postal sem državni prvak!«olimpika se je udeležila še naslednja postava Triatlon kluba Inles Riko Ribnica: - Aleksander Radivojević 21. mesto (5. mesto veterani 1) - Primož Šobar 38. mesto (1. mesto starejši mladinci) - Marko Lovšin 48. mesto (9. mesto člani 2) Jaka v zadnjih metrih teka - Jaka Gašper Pečnik 55. mesto (6. mesto člani 1) - Bane Klančar 115. mesto (15. mesto veterani 3) Lepo število tekmovalcev pa se je zbralo tudi na manj zahtevnem triatlonu za vsakogar oz. super sprintu (300 m 13 km 3,3 km) ter akvatlonu za otroke in med njimi tudi nekaj naših udeležencev, katerih podrobnejši rezultati so objavljeni na spletni strani Timing Ljubljana, veliko slikovnega gradiva pa je na FB strani Triatlon klub Inles Riko Ribnica in na njihovi spletni strani - Damijan Kromar 4. mesto (1. mesto člani 2) - Monika Bartol 7. mesto (2. mesto starejše deklice) - Elias Moritz Škufca 20. mesto (9. mesto kadeti) - Tanja Zamida 30. mesto (5. mesto članice 1) - Ana Klarisa Škufca 35. mesto (11. mesto starejše deklice) - Franci Šilc 37. mesto (5. mesto člani 1) - Matej Škufca 41. mesto (14. mesto člani 2) - Borut Križan 49. mesto (16. mesto člani 2) - Staš Tomšič 55. mesto (10. mesto starejši dečki) - Albin Centa 74. mesto (10. mesto člani 1) - Urša Kromar 5. mesto cicibanke A - Mia Križan 6. mesto cicibanke B - Ela Križan 7. mesto cicibanke A - Sašo Radivojević 7. mesto cicibani B - Denis Klančar 12. mesto cicibani C Tekst Tina Mihelič Foto Brigita Kromar Ekipa Triatlon kluba Inles Riko Ribnica druga na državnem prvenstvu v Ljubljani ŠPORTNI UTRINKI Zadnji dnevi letošnjih poletnih počitnic so pod okriljem ljubljanske organizacije TK Telemach Ljubljana med slovenskimi triatlonci minili v znamenju ekipnega državnega prvenstva v triatlonu. Še vedno pravo poletno vreme in športni ambient na Kodeljevem in okolici sta dala nova ekipna državna prvaka: med člani ekipo Tuš T.E.A.M in domačo ekipo TK Telemach Ljubljana med članicami. Ribniška prva zasedba članov v postavi KAPLAN BARTOL PALISKA je po silovitem boju v zadnjih metrih morala priznati premoč Tuševi ekipi in je tako osvojila drugo mesto (skupno 11 moških članskih ekip), ženska ekipa Triatlon kluba Inles Riko Ribnica (DEČMAN ORAŽEM ZAMIDA) pa je zasedla tretje mesto. Poleg ekipnega prvenstva med člani so se med seboj»udarili«tudi mladinci, med katerimi je prva zaključila ekipa podmladka iz vrst TK Trisport Kamnik, ribniška (Maks in Elias Škufca in Matej Dečman) je prav tako kakor članska zasedla odlično drugo mesto (skupno 6 ekip), mladinke v postavi Monika Bartol, Naja Ilc in Ana Klarisa Škufca pa so bile žal diskvalificirane. Z zmago v cici kategoriji triatlona je svoje letošnje počitnice zaključil Sašo Radivojević, preostali člani ekip in posamičnega sprint triatlona pa so zasedli naslednje uvrstitve: - 6. mesto mladinska ekipa STAŠ TOMŠIČ ALJAŽ ČOP DENIS KLANČAR - 7. mesto članska ekipa JAKA GAŠPER PEČNIK BOJAN CEBIN NIK ZOBEC - 6. mesto PRIMOŽ ŠOBAR (2. st. mladinci) sprint triatlon posamično mesto ANTON ŽAGAR (2. veterani 4 in starejši) sprint triatlon posamično mesto MATEJ ŠKUFCA (6. veterani 2) sprint triatlon posamično Tekst B. K. Foto Mitja Dečman Rešeto september

40 ŠPORTNI UTRINKI Ob 15-letnici delovanja društva dočakali urejen stadion Ugar ŠD Extrem letos praznuje 15. obletnico delovanja. V tem času je postal najštevilčnejši športni klub v občini, ki združuje več kot 250 članov in več kot 20 vadbenih skupin. Je edino društvo v občini Ribnica, ki izvaja program vadbe v ekipnih športih tudi za dekleta. V letu 2016 programa futsala in nogometa obiskuje več kot 50 deklet v petih starostnih kategorijah. ŠD Extrem sicer deluje tudi na področjih občin Sodražica, Loški Potok, Bloke in Loška dolina, v zadnjem času pa vse več otrok prihaja tudi iz Velikih Lašč. ŠD Extrem se je v teh 15 letih pokazalo kot društvo z izjemno otroško in mladinsko šolo futsala dvoranskega nogometa. Lahko se pohvali s številnimi uspehi: štirimi naslovi državnih prva kov, drugih in tretjih mest pa niti ne štejemo več, saj se vsako leto na vseh otroških in mladinskih tekmovanjih borijo za najvišja mesta v državi kot primer lahko omenimo starostno kategorijo starejših dečkov U-15, s katero se je ekipa ŠD Extrem v zadnjih 7 letih vedno uvrščena na 1. ali 2. mesto. Na najvišjem nivoju v članskem tekmovanju so Extremovci trikrat igrali tudi v prvi slovenski futsal ligi. Lani pa se je društvo zaradi pomanjkanja financ, predvsem pa zaradi zaščite mladinskega pogona odločilo, da člansko moštvo ukine z ambicijo, da v treh do štirih letih vzgoji lastne kadre, ki bodo ponovno nastopali v članski kategoriji. Letos smo tako prišli že do kategorije U-17, sestavljene pretežno iz fantov, ki so v preteklem tekmovalnem letu osvojili državni naslov. Pred dobrima dvema letoma je Športno društvo Extrem svoj že tako bogat program razširilo na vadbo nogometa. Dobra otroška in mladinska šola se je takoj pokazala tudi tukaj, saj je v lanski tekmovalni sezoni kategorija U-13 že napredovala v višjo ligo. Zaostala je le za vrstniki iz Domžal. V tekoči sezoni ta kategorija nastopa med starejšimi dečki U-15, ki igrajo že na pravem, velikem nogometnem igrišču, v ozadju pa že prihajajo nove, izjemno talentirane generacije fantov U-7, U-9, U-11 in U-13. Občino Ribnica je vse opisano in načrti za prihodnost prepričalo, da je lani financirala izboljšanje travnate površine na stadionu, letos pa je temu sledila še postavitev ograje, nabava potrebne nogometne opreme in vsaj začasna ureditev slačilnic, ob katerih so urejene tudi kopalnice. Danes lahko zato veseli ugotovimo, da stadion zadostuje vsem standardom prirejanja nogometnih tekem, kar je pred kratkim potrdila tudi registracijska komisija NZS za nogometna igrišča, ki je stadionu brez težav podelila licenco. Na njem bi zato že danes lahko priredili uradno tekmo Prve slovenske nogometne lige. Hkrati stadion bogati občino Ribnica z novim športnim objektom. ŠD Extrem ostaja občini Ribnica na razpolago za pomoč pri urejanju športnega parka tudi v prihodnjih letih, saj si želimo, da bi ob tem igrišču zraslo pomožno nogometno igrišče, za katerega si bomo prizadevali, da bi ga pomembno sofinancirala NZS ter ostali športni in rekreativni objekti za čim širši krog občanov ter otroške površine. Tisto torej, kar si mesto Ribnica končno tudi zasluži. V nadaljevanju vam posredujemo rezultate vseh dosedanjih uradnih tekem ekip ŠD Extrem v tej sezoni, ki jih bomo odslej redno objavljali v tem časopisu. Za zdaj potekajo tekmovanja samo v nogometu, medtem ko se sezona futsala začne sredi oktobra. Ob zahvali vsem sponzorjem in podpornikom društva vas na koncu lepo vabimo na spremljanje nogometnih tekem na prenovljenem nogometnem stadionu Ugar in futsala v ŠC Ribnica. U LIGA MNZ LJUBLJANA NK Brinje Grosuplje : ŠD Extrem 2 : 7 NK Termit Moravče : ŠD Extrem 3 : 5 ŠD Extrem : ND Slovan B 7 : 0 U LIGA MNZ LJUBLJANA ŠD Extrem : NK Brinje Grosuplje 0 : 6 NK Vir : ŠD Extrem 2 : 7 ŠD Extrem : NK Ilirija Ljubljana B 1 : 1 DEKLETA U-15 DRŽAVNO PRVENSTVO SKUPINA ZAHOD ŽNK Krim : ŠD Extrem 5 : 1 ŽNK Divača : ŠD Extrem 0 : 3 Velesovo : ŠD Extrem 5 : 0 Tekst Miha Klun, član UO ŠD EXTREM Foto Marko Burger Vabimo vse otroke, ki se še niso vključili v vadbene skupine ŠD Extrem, da to lahko še vedno storijo in se vključijo v ustrezne starostne kategorije. Urniki treningov so objavljeni na spletni strani društva: www. sd-extrem.si. Še posebej pa vabimo dekleta vseh starosti in najmlajše nadobudneže letnikov 2012 in 2013, saj te skupine še niso popolnoma zapolnjene. Veteranski ekipi Ribnice in NK Olimpija 40 Rešeto september 2016

41 Ponovni začetek vadbe prostega potapljanja Učenje plavanja za vse generacije V oktobru se bo ponovno začela vodena vadba prostega potapljanja. Pod vodstvom Nejca Lovšina in Sama Jeranka lahko vadeči spoznajo vse čare in lepote prostega potapljanja, hkrati pa skozi sistematičen pristop treninga izrazito hitro napredujejo v časih in dolžinah, preplavanih pod vodo. Poleg omenjenih vrlin sestavni del vadbe vključuje učenje osnovnih tehnik plavanja, kot so kravl, prsno in podvodno plavanje. Vsaka vadbena enota se začne z razteznimi in dihalnimi vajami, ki pozitivno vplivajo na naše splošno počutje in razvoj kardiovaskularnega sistema. Letni ciklus vadbe vključuje 3 manjše sklope vsak bo trajal dva meseca in pol. Skozi postopno učenje plavanja in pridobivanja splošne plavalne kondicije preko prilagajanja na plavanje pod vodo dosežemo najvišjo pripravljenost v mesecu maju in juniju. To je tudi čas, ko bazensko okolje zamenjamo za morske globine. Nadgradnja bazenskih tehnik vključuje veščine varnega potapljanja in adaptacijo na višji okoliški tlak. Vse to nudi odlično osnovo za poletno odkrivanje morskega sveta kot tudi nekoliko bolj resne in nevarne aktivnosti, povezane s podvodnim ribolovom. Vadba se bo začela v drugem tednu oktobra in bo potekala enkrat tedensko v dveh terminih, in sicer ob torkih in četrtkih med 20. in 21. uro v bazenu Športnega centra Ribnica. Vse dodatne informacije najdete na spletni strani Tekst Samo Jeranko Foto Jaka Ivanc ŠPORTNI UTRINKI V Plavalnem klubu Ribnica bomo začeli s tečajem plavanja za VSE GENERACIJE. Tečaj bo potekal ob ponedeljkih in četrtkih od 20. do 21. oziroma od 21. do 22. ure enkrat ali dvakrat tedensko. Vabimo vse: študente, mame in očete, upokojence, ki bi radi izpopolnili svojo tehniko plavanja, poskrbeli za svoje zdravje, se po napornem dnevu sprostili, navezali stike z ljubitelji plavanja, da se nam pridružijo. Plavanje je za večino ljudi pravo ugodje. Človek se počuti lahkega skoraj, kot bi bil brez teže. Voda če le ni prehladna ga prijetno obliva in boža. Po plavanju je človek čudovito osvežen. Plavanje je celosten šport, ki lahko skladno razvija in oblikuje telo. Je športna dejavnost z najmanjšim številom stranskih učinkov, saj zaradi sorazmerno počasnih gibov v primerjavi z gibanjem na suhem praktično ne prihaja do poškodb. Zato je ta dejavnost primerna za vse starostne skupine: od dojenčkov do starostnikov in tako za suhe ljudi kot za tiste s prekomerno telesno težo. Plavanje z nizko in zmerno intenzivnostjo zmanjšuje strah in tesnobo, izboljšuje razpoloženje, samopodobo in ugodno vpliva na spanje. V začetni ali nadaljevalni plavalni tečaj ZA VSE GENERACIJE se lahko vpišete preko elektronskega naslova: plavalniklub.ribnica@gmail.com ali pokličete na (Dolores Žičkar). Vabljeni. Tekst Miha Koren Foto arhiv PK Ribnica DJ Milan Rock Angeless let sobota, ob 20 h Športna dvorana Dolenja vas Rešeto september

42 SPOMINI Grčarice 2016 V soboto, 10. septembra, je Združenje za vrednote NOB Ribnica v sodelovanju s člani PGD Grčarice v Grčaricah organiziralo spominsko slovesnost v spomin na partizansko zmago nad plavogardisti v Grčaricah, ki se je zgodila pred 73 leti. Prav 10. septembra 1943, ko so se končali tridnevni boji, v katerih so sodelovale enote XIV. divizije, natančneje vsi trije bataljoni Šercerjeve in bataljon Gradnikove brigade, je bila uničena enota slovenskih četnikov. V Grča ricah so bili predvsem oficirji in kader, ki je bil namenjen nadaljnjemu urjenju in usposabljanju slovenske četniške vojske. Hkrati se je spomin dotaknil tudi kapitulacije Italije, ki pa je 11. veteranski pohod bil zaradi bojev v Grčaricah potisnjen nekoliko v ozadje. V lepem sončnem dopoldnevu se je na zelenici ob leseni skulpturi avtorja Petra Jovanoviča, ki je bila odkrita leta 1978, in prijetni senci mogočnih lipovih dreves odvil kulturni program, ki ga je pripravila in vodila Irma Grbec. S svojimi nastopi so številnemu občinstvu polepšali dan pevci skupine Č*Č*Š POSLUŠ, ki so z ubranim petjem in ob spremljavi harmonike obudili venček slovenskih partizanskih pesmi. Nastopila sta tudi mlada prisrčna recitatorja Lia in Tjaš Rus, učenca OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica. Svoj delež k prijetni proslavi so s svojim avtorskim recitalom prispevale recitatorke domačinke Jana Šega, Majda Rački in Jelka Domevšček. Pozdravni nagovor je imel Daniel Divjak, predsednik ZB za vrednote NOB Ribnica, ki je v svojem pozdravnem nagovoru spomnil na dogodke, povezane z razoroževanjem Italijanov na Dolenjevaškem polju, ter poudaril, da je bila partizanska zmaga v Grčaricah pravzaprav grenka, saj so bili borci v boju proti okupatorju prisiljeni streljati tudi na svoje sorojake, ki so se zavezali okupatorju. Osrednji govornik je bil Milan Gorjanc, ki je v zanj značilnem podajanju, ki pritegne poslušalce, opisal kratko zgodovino plavogardistov in dogajanje v zvezi z njimi do prihoda v Grčarice ter tudi nekaj besed o današnjih razmerah pri nas. Po zaključnih besedah predsednika ZB NOB Ribnica Daniela Divjaka je bilo ob častni straži pripadnikov SV položeno cvetje pred spominsko ploščo v središču Grčaric, na pokopališču pa je posebna delegacija pod vodstvom Danice Dolničar, predstavnice XIV. divizije, ki sta jo spremljala Jože Andoljšek, nekdanji predsednik ZB za vrednote NOB Ribnica, in domačin in starosta vasi Norbert Černe, položila ikebano na grobu partizanov, padlih v bitki, ter se tako poklonila njihovemu spominu. Druženje prisotnih se je nato nadaljevalo ob krajevnem gasilskem domu, kjer se je kmalu zaslišal glas harmonik in petje, ki so mu pritegnili tudi obiskovalci. Letošnja prireditev bo vsem ostala v lepem spominu. Tekst Daniel Divjak in Irma Grbec Foto Daniel Divjak Pod vodstvom Antona Perhaja je 10. septembra OZVVS Ribnica organiziralo pohod: iz Ortneka smo se povzpeli do razvalin ortneškega gradu, nadaljevali na Sv. Gregor in se vrnili v Ortnek, kjer smo v baru Matjak nadaljevali družabno srečanje. Pohoda se je v udeležilo 40 članov. Članom OZVVS Ribnica so se pridružili tudi člani OZVVS z Zgornje Gorenjske, iz Grosuplja, Litije, Borovnice-Vrhnike in Ruš. Udeleženci pohoda smo se na pohodu seznanili z znamenitostmi tega območja: z nekdanjo vojašnico v Ortneku in dogodki, povezanimi z vlogo vojašnice v osamosvojitveni vojni za Slovenijo, s poslanstvom skladišča naftnih derivatov, načinom njegovega delovanja in z ukrepi za zagotavljanje varnega delovanja skladišča, z zgodovino ortneškega gradu in njegovimi lastniki, predvsem z vlogo zadnjih lastnikov, družino Kozler, z značilnostmi Slemen in znanimi osebnostmi s področja Slemen, s cerkvama sv. Gregorja pri Sv. Gregorju in sv. Urha v Maršičih. Udeleženci smo spoznali, da imamo na tem področju nekaj biserov, o katerih ne vemo veliko. Seznanili smo se z njimi in jih predstavili udeležencem, našim gostom iz drugih OZVVS. Ob tem dogodku smo se spomnili tudi 25. obletnice državnosti in 20. obletnice OZVVS Ribnica, s hojo na svežem in čistem zraku pa naredili nekaj za svoje zdravje in se družili z znanci in prijatelji. Tekst Franc Mihelič Foto Anton Perhaj 42 Rešeto september 2016

43 Le kateri je ime ambrozija? Prvi korak pri omejevanju širjenja invazivnih vrst je prepoznavanje. Invazivne vrste, rastlinske ali živalske, so tiste, ki so v našem okolju tujerodne in se na tem območju hitro razširjajo. So problematika praktično celega sveta. Tudi v ribniški občini obstaja kar nekaj invazivnih rastlinskih vrst rastlin, ki jih lahko srečamo na vsakem koraku. Za odstranjevanje in omejevanje širjenja tovrstnih rastlin obstaja veliko pristopov. Prvi, najpomembnejši pa je vsekakor ta, da te rastline prepoznamo. Medijsko najbolj poznana je vsekakor ambrozija. V ta rod rastlin uvrščamo kar 40 vrst. Od teh je v Sloveniji najštevilčnejše prisotna pelinolistna ambrozija oz. žvrklja (Ambrosia artemissifolia). Slika 3: Žlezava nedotika v Obrtni coni Ugar Ambrozijo najdemo predvsem ob cestah, ob železnici in na opuščenih kmetijskih površinah. Od kod je prišla ta rastlina? V Evropo je prišla iz Severne Amerike primešana med živalsko krmo. A vprašanje je, zakaj je ta rastlina pri svojem razširjanju tako uspešna? Razlog njene uspešnosti je predvsem zelo velika produkcija semen, ki lahko ostanejo v zemlji kaljiva tudi do 20 let. Tako velika količina semen pa je rezultat njenega opraševanja z vetrom. Njen cvetni prah je zelo droben in ga zato lahko raznaša veter. Njen cvetni prah nam lahko velikokrat povzroča preglavice, saj je alergen. Na sprehodu med rastišči ambrozije občutimo senenemu nahodu podobne znake, npr. draženje sluznic in posledično kihanje, solzenje oči. Cvetenje ambrozije opazimo v poletnem času. V SOŽITJU Z NARAVO Slika 1: Ambrozija v Lipovcu Kaj lahko sami storimo, da omejimo širjenje invazivnih vrst rastlin? Redno kosimo kmetijske in druge površine. Ne nabiramo in sadimo tovrstnih rastlin ter jih ne nosimo v šopkih na pokopališča! Ne prenašamo zemljine z območij, kjer rastejo invazivne rastline, na druga, še»neokužena«območja. Če jih najdemo na površinah, ki so zapuščene, obvestimo pristojne službe (Fitosanitarna inšpekcija inšpektorata RS za kmetijstvo, Zavod za varstvo narave ). V Ribnici, predvsem na območju obrtne cone Ugar in obrtne cone Breg opazimo že precejšnje sestoje rumenocvetoče rastline (slika 2), ki jo velikokrat zamenjamo z ambrozijo (slika 1). Vendar pa si velja zapomniti, da ta rastlina ni ambrozija, ampak zlata rozga. V Sloveniji najdemo dve vrsti zlate rozge, ki sta prav tako invazivni, in sicer kanadsko (Solidago canadensis) ter orjaško zlato rozgo (Solidago Slika 2: Sestoj invazivne zlate rozge v Obrtni coni Ugar gigantea). Če ju najdemo, kako ju ločiti? Najbolj preprost znak, po katerem lahko ločimo obe vrsti zlate rozge, je ta, da ima kanadska steblo odlačeno, orjaška pa dlačic po steblu nima. Obe omenjeni vrsti zlate rozge sta v nasprotju z ambrozijo žužkocvetni zelnati trajnici in tudi dobra paša za čebele. Prav dobra čebelja paša je bila velikokrat vzrok za zasajanje rozge tudi v naših krajih. Ker pri nas nima naravnih sovražnikov (živali, ki bi se z njo prehranjevale), je njeno razširjanje še toliko lažje. Katere invazivne rastlinske vrste še najdemo na območju Ribnice? Ob strugah reke Bistrice se pojavljata japonski dresnik (Fallopia japonica) in žlezava nedotika (Impatiens glandulifera) (slika 3), ki jo najdemo tudi na zapuščenih površinah. Na relaciji Ribnica Ortnek lahko ob cesti vidimo tudi deljenolistno rudbekijo (Rudbeckia laciniata). Vse omenjene invazivne vrste rastlin si lahko ogledate tudi v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani, kjer dobite tudi koristne informacije o odstranjevanju, omejevanju in prepoznavanju teh rastlin. Za nadaljnje branje si lahko ogledate tudi spletno stran projekta Thuja: Tekst Vesna Oražem in mag. Blanka Ravnjak Foto Vesna Oražem Rešeto september

44 ZAHVALE OB SMRTI Dva odgovora: gospodoma Viliju Kovačiču in Brunu Tekavcu Gospod Vili Kovačič se v avgustovski številki Rešeta (str. 39) odziva na pisanje Bruna Tekavca, ki ga je označil (verjetno po pomoti) za»generala Kovačiča«, le-ta pa je to priložnost izkoristil za popolnoma neizzvan napad name, češ, da sem»general agresorske armade JNA«, da sem general, ki je»večkrat omenjen v polemikah o Tigru«, kakor tudi, da ima z menoj»slabo izkušnjo«, ker sem»skupno srečanje (pri Brunu Tekavcu) nerazumljivo odklonil«! Prvič, nisem general nobene agresorske armade, saj sem JLA zapustil po svoji zahtevi že avgusta 1990; drugič, o Tigru razpravljam predvsem o temah, ki se jih drugi izogibajo to pa je sodelovanje z obveščevalno službo Vojske Kraljevine Jugoslavije in britanske SOE; in tretjič, vse doslej sem sam izbiral, koga bom obiskoval, pa sem tako tudi sam obiskal gospoda Bruna Tekavca, seveda brez Vilija Kovačiča. Ne bom ga sicer tožil, zahtevam pa javno opravičilo v Rešetu! Gospod Bruno Tekavec je v junijski številki Rešeta (str. 44) izrekel o meni dve zelo žaljivi oznaki, in sicer da sem»upokojeni general /KOS/«(upokojen sem kot načelnik štaba korpusa), in da sem se postavil»v bran izdajalcu«treh tigrovcev na Mali gori, ne pove, da gre za njegovega očeta Filipa Tekavca! Gospod Bruno Tekavc se mi je sicer opravičil za izraz»triumvirat«, obenem pa me poziva, da bralcem (Rešeta?) objasnim rezultate preiskave njegovih dokumentov, saj sem (smo)»povrgli svinjsko laž (kosovsko)«! Marijan F. Kranjc, generalmajor v pokoju, Ljubljana Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 71. letu starosti je za večno zaspal naš dragi mož, oče in dedek STIPO ANIĆ ( ). Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v dnevih žalosti stali ob strani, izrekli sožalje, se poklonili njegovemu spominu, darovali cvetje, sveče ter molili zanj. Zahvala vsem, ki ste ga v času njegove bolezni obiskovali in razveseljevali s svojo družbo. Hvala osebju ZD Ribnica, dr. Šmalčevi in vsem reševalcem. Hvala g. župniku A. Berčanu za lepo opravljen poslovilni obred. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. Dala si nam sreče zaklad, mirne noči, sončne dni, mama, dala si nam dobroto srca, ki jo le mama ima. ZAHVALA V 85. letu nas je zapustil dragi mož, oče in dedek PAVEL ANDOLJŠEK ( ) iz Lipovca. Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sovaščanom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, tople objeme in stiske rok. Hvala za podarjene sveče, cvetje, molitve, sv. maše in ostalo pomoč. Hvala dr. Alenki Nadler Žagar in osebju Zdravstvenega doma Ribnica za skrb in pomoč ob očetovi bolezni. Zahvaljujemo se gospodu župniku Alešu Pečaverju za obiske ob prvih petkih, molitve v vežici in pogrebni obred. Hvala pevcem za občutene pesmi slovesa. Hvala Mileni in Komunali Ribnica za pogrebne storitve. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti k večnemu počitku. ZAHVALA V 92. letu starosti je tiho odšla od nas naša draga mama, tašča, stara mama, prababica in teta KAROLINA LOVŠIN iz Rakitnice 55. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih izrekli besede tolažbe, darovali cvetje, sveče in svete maše. Hvala njeni zdravnici dr. Curlovi, osebju CSD za oskrbo na domu, hvala župnikoma Alešu Pečavarju in Avguštinu Klobčarju za lep poslovilni obred, pevcem za zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. VSI NJEGOVI ŽALUJOČI VSI NJENI 44 Rešeto september 2016

45 Si kot sonce v življenju sijala, za vse svoje ljubezen dajala, odslej boš kot zvezda svetleča, naj ti v nebesih dana bo sreča. ZAHVALA V 81. letu je v večnost odšla naša draga žena, mama, babica in prababica MARIJA KOŽAR roj. Levstek ( ) iz Kota 8. Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, pradedija, brata in tasta ANTONA MAROLTA ( ) z Griča ZAHVALE OB SMRTI Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, sveče ter darove za sv. maše. Zahvala tudi g. župniku Antonu Berčanu in g. kaplanu Bernardu Rožmanu, pevcem, gospodu Škofu in komunali Ribnica. se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, tople besede ter podarjeno cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo dr. Lidiji Šmalc, sestri Anici in osebju ZD Ribnica, negovalkam CSD, gospodu župniku mag. Antonu Berčanu za lep obred, gasilcem PGD Ribnica, Komunali Ribnica, pevcem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. NJENI DOMAČI ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Zaman je bil tvoj boj, zaman so dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. Za dobroto tvojih rok ostala je beseda hvala, ki v srcih bo ostala in večno lep spomin na te. ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, atija in starega ata STANKA LEVSTKA ( ) s Svetega Gregorja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem za vsa izrečena sožalja, številne darove za svete maše, sveče in cvetje. Posebna zahvala sestri in bratom, ki ste ga obiskovali v času njegove težke bolezni ter mu stali ob strani do njegove zadnje ure. Iskrena hvala dr. Lidiji Šmalc, osebju Zdravstvenega doma Ribnica in patronažni sestri Dominiki Arko za pomoč in oskrbo na domu. Hvala Komunalnemu podjetju Ribnica, Slemenskim pevcem za lepo zapete pesmi ter župniku Andreju Muleju za molitev v poslovilni vežici, lepo opravljen pogrebni obred in ganljive besede slovesa. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. ZAHVALA V 86. se je od nas za vedno poslovil IVAN LOVŠIN ( ) iz Lipovca. Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala gre gospodu župniku Alešu Pečevarju za lepo opravljen obred, dr. Šmalčevi in sestri Anici Obranovič za njuno skrb v času njegove bolezni. Zahvaljujemo se tudi pogrebni službi Komunale Ribnica. Hvala vsem, ki ste pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Rešeto september

46 NOVE POSLOVNE PRILOŽNOSTI pridelava kmetijskih pridelkov Vse, ki se ukvarjate s pridelavo in prodajo kmetijskih pridelkov oz. se za to odločate, vabimo na predavanje, ki bo v sejni sobi Kmetijske zadruge Ribnica v ponedeljek, , ob 17. uri. Teme predavanj bodo: 1. Pridelava zelenjave Ana Ogorelec 2. Pridelava sadja Alenka Caf 3. Ponovna pridelava starih rastlin (pira, proso, ajda, lan) Damjana Iljaš Namen predavanja je spodbuditi pridelavo lokalnih pridelkov za tržno prodajo, saj ima vsaka kmetija osnovna sredstva za začetek nove poslovne priložnosti. Ugotavljamo, da na našem območju primanjkuje sadja, vrtnin, poljščin in izdelkov iz njih. Končni cilj je lokalna oskrba s pridelki in povečanje dohodka na kmetiji. Pridelke je možno prodajati na domu, tržnicah, preko spletnih strani pa tudi preko raznih trgovin. Vabimo tudi vse, ki imate viške pridelkov in bi jih radi prodali, da se oglasite. Veselilo nas bo, če se boste predavanja udeležili v čim večjem številu. Vabljeni! PLAVALNI KLUB RIBNICA Vabi na 10. plavalno tekmovanje POKAL RIBNICE, ki se bo odvijalo v soboto, , v Športnem centru Ribnica. Začetek: ob 10:00. Finale: ob 15:00. Vstopnine ni. Vabljeni! REGIJSKO SREČANJE LJUDSKIH PEVCEV IN GODCEV OSREDNJE SLOVENIJE nedelja, 9. oktobra 2016, ob 18. uri dvorana Rokodelskega centra Ribnica Vstop prost. Vabljeni! Organizacija: JSKD Ribnica s podporo Občine Ribnica DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA RIBNICA vabi vse svoje članice na izlet v Dolenjske Toplice na praznik TOPLIŠKEGA JABOL- KA. Poleg kopanja v termah si bomo lahko ogledale in pokušale dobrote tamkajšnjih podeželskih žena. Več informacij na radiu Univox in ob prijavi pri naši tajnici Branki Vesel na št Marinka Vesel, predsednica DPŽ RIBNICA DRUŠTVO UPOKOJENCEV RIBNICA vabi na NA JESENSKI IZLET V»PRAVLJIČNO ISTRO«Celodnevni izlet po očarljivi notranjosti Istre in okušanje istrskih dobrot. Obiskali bomo Roč, Hum, Motovun in Grožnjan. Naselje Roč in mesto Hum sta povezani z Alejo glagoljašev in s številnimi spomeniki, posvečenimi znameniti staroslovanski pisavi, ki sta jo že v 9. stoletju izumila sv. Ciril in Metod. Hum najmanjše mesto na svetu je vpisano v Guinnessovo knjigo rekordov. Motovun mesto spomenik z degustacijo tartufov. Grožnjan mesto galerij. Zaključek izleta pri Buzetu približno ob Prijave na tel najkasneje do Prijave za martinovanje sprejemamo na isti telefon. Druge aktivnosti potekajo normalno naprej. Lepo vabljeni! DU Ribnica Ribniški skavti vabimo na akcijo zbiranja starega papirja, ki bo potekala v soboto, 22. oktobra, od 9. do 12. ure. Papir pripeljite na parkirišče pri cerkvi v Dolenji vasi, kjer bo stal zabojnik. Prosimo, da ločeno zberete papir in karton. Tisti, ki nimate možnosti, da bi sami dostavili papir, pokličite na številko (Nik). Hvala vsem, ki sodelujete in skrbite za čistejše okolje. OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA RIBNICA vabi starostnike iz občin Ribnica, Sodražica in Loški Potok, stare nad 65 let, na enodnevni izlet»najlepša mesta tržaške pokrajine«, ki bo v petek, Vsi zainteresirani se lahko prijavite po telefonu na št med 9. in 12. uro. Prijave zbiramo do petka, , oz. do zasedbe prostih mest. Vljudno vabljeni! OZRK Ribnica Vabilo na zaključek akcije»ribniška dolina čista in urejena 2016«Rokodelski center Ribnica vabi v soboto, 15. oktobra 2016, na zaključek akcije»ribniška dolina čista in urejena 2016«. Odšli bomo na izlet v Ljubljano. Odhod avtobusa bo ob 8. uri zjutraj izpred Rokodelskega centra. Ob 9. uri se bomo v vrtnariji Trajnice Carniola pod vodstvom Matica Severja udeležili delavnice, ki bo potekala na temo jesenske oskrbe trajnic in načrtovanja gredic. Ob bo sledil voden ogled Botaničnega vrta. Predviden prihod v Ribnico je okoli Zaradi lažje organizacije ekskurzije prosimo vse zainteresirane za predhodno prijavo na tel. št , na e-naslov info@rokodelskicenter-ribnica. si ali osebno na recepciji Rokodelskega centra do Ekskurzijo bo omogočila Občina Ribnica. Na dogodek vabimo vse, ki jih zanima urejanje vrtov, posebej pa udeležence letošnje akcije kot tudi udeležence akcij prejšnjih let. 46 Rešeto september 2016

47 2016 SOB , HAPPY OL MCWEASEL SRE , ÈET , SOB , PSIHOMODO POP Rešeto september

48 Vokalna skupina ANAMANKA KONCERT Ljubezen in vino Petek, , ob 19. uri Gostišče Makšar Gostje: Radio Mlajku Vstop prost! Rezervacija mize: