Do sedaj ste spoznali: Posledice mutacij. Mutacije, mutageneza, vpliv polimorfizmov/mutacij na izražanje genov
|
|
- Νικόμαχος Αλαβάνος
- 5 χρόνια πριν
- Προβολές:
Transcript
1 Mutacije, mutageneza, vpliv polimorfizmov/mutacij na izražanje genov Celična biologija z genetiko LBM kozmetologija šol. leto 2012/13 Prof. dr. Irena Mlinarič-Raščan Do sedaj ste spoznali: Struktura DNA/RNA, gen, kromosom, genom Podvojevanje DNA Izražanje genov Nadzor nad izražanjem genov Mutacija: sprememba v zaporedju DNA Posledice mutacij Spremembe v sekvenci DNA: spremenjen protein nefunkcionalen protein ni proteina Spremembe v izražanju genov preveliko izražanje preveč proteina prenizko izražanje premalo proteina Lat.: mutare = spremeniti (se) To je lahko direkten vzrok za bolezen (npr. prirojene bolezni) ali vodi v razvoj bolezni (npr. rak). 1
2 Kje se lahko pojavijo mutacije? v spolnih celicah - dedne (se prenašajo na potomce) Primer: ahondroplazija (mutacije v genu FGFR3) v somatskih celicah - nededne/somatske (se ne prenašajo na potomce) Primer: rak (mutacije v tumor-supresorskem genu p53) Mutageneza Nastanek strukturnih sprememb v DNA molekuli mutacij na celico na dan. Poznamo dva tipa poškodb DNA: Endogena, ki jo povzročajo produkti normalnega metabolizma in napake pri podvajanju DNA. Eksogena, ki jo povzročajo zunanji dejavniki (mutageni). Mutageni Ionizirajoče sevanje (γ in X-žarki) UV svetloba Kemijske snovi: Snovi, ki se vgrajujejo v DNA (5-bromouracil) Snovi, ki spremenijo kemijsko strukturo nukleotidov (hidroksilamin, snovi, ki tvorijo proste radikale) Snovi, ki se vgrajujejo v DNA vijačnico (nekateri antibiotiki, EtBr in težke kovine) Virusni genomi Popravljalni mehanizmi DNA Poškodbe enovijačne DNA: Popravljanje neujemanja (na mestih nekomplemetranih baz) Popravljanje z izrezovanjem baz Popravljanje z izrezovanjem nukleotidov Poškodbe dvovijačne DNA: Popravljanje s homologno rekombinacijo Združevanje nehomolognih koncev DNA 2
3 Popravljanje neujemanja (na mestih nekomplemetranih baz) Popravljanje z izrezovanjem baz Popravljanje z izrezovanjem nukleotidov Popravljanje s homologno rekombinacijo Okvare v genih za homologno rekombinacijo: AML (Akutna mieloična leukemija) Rak dojke (mutacije v genih BRCA1 in 2) Xeroderma pigmentosum 3
4 Združevanje nehomolognih koncev DNA Severe Immunodeficiency Syndrome (SCID) Mutacija ali polimorfizem? Mutacija: običajno prisotna pri < 1% populacije in ponavadi povzroča bolezen Primer: dedna bolezen: albinizem (mutacije v genu za tirozinazo) David Vetter the bubble boy Polimorfizem: običajno prisoten pri >1% populacije in ponavadi ne povzroča bolezni, lahko pa zveča ali zmanjša tveganje za nastanek bolezni. Lahko vplivajo na normalne fenotipske značilnosti ali na odziv na zdravila, toksine, Primeri: -normalne fenotipske značilnosti: barva oči (polimorfizmi na lokusih BEY (blue/brown) in GEY (green/blue)) -povečano tveganje za bolezni: rak (polimorfizmi v genu za MTHFR) -farmakogenetika: učinkovitost terapije s tiopurini (polimorfizmi v genu za TPMT) Genetska raznolikost in človeški genom Če bi primerjali genoma dveh naključno izbranih (zdravih) ljudi, bi bili njuni zaporedji 99,9% enaki Preostalih 0,1% zaporedja (cca 3 x 10 6 bp) je odgovornih za razlike med posamezniki Osnovne spremembe v zaporedju so substitucije, delecije, insercije, inverzije, spremembe v številu kopij ter translokacije segmentov DNA Referenčni genom: rezultat projekta Človeški genom Javno dostopen Genom vsakega posameznika se nekoliko razlikuje od referenčnega Human genome project vs. Celera corporation Human genome project (HGP) Mednarodni raziskovalni konzorcij Financiranje: Vlada ZDA (United states deprtment of energy & NIH) Zasebna korporacija Financiranje: zasebni sektor Sredstva: 3 biljonov $ Sredstva: 300 miljonov $ (whole genome shotgun sequencing + podatki HGP) James D Watson Vsi podatki prosto dostopni (GenBank): =nucleotide Craig J Venter Omejen dostop do podatkov 4
5 Genetska raznolikost Kratke genetske različice (<1kbp) Polimorfizmi posameznih nukleotidov ali SNP-ji (single nucleotide polymorphism) Mikrosateliti ali kratke tandemske ponovitve DNA (short tandem repeats STR, simple sequence repeats SSR) Insercijski/delecijski polimorfizmi (indels) Multipli nukleotidni polimorfizmi (mnp) SNP-ji (I) Haplotip Zamenjava enega nukleotida Najbolj pogosti polimorfizmi Pojavljajo se v človeškem genomu na vsake 100 do 300 baznih parov Vsak posameznik ima vzdolž kromosoma edinstven nabor določenih SNP-jev (haplotip) 5
6 SNP-ji (II) Delecije in insercije Glede na spremembo (substitucijo) nukleotida: tranzicije (zamenjava purinske baze s purinsko oz pirimidinske s pirimidinsko bazo) tranzverzije (zamenjava purinske baze s pirimidinsko ali obratno) Primer: Duchenova mišična distrofija Primer: Alportov sindrom Če se vstavi/izreže zaporedje, ki ni mnogokratnik števila 3 premik bralnega okvirja: Primer: delecija ene baze (G) Mikrosatelitni polimorfizmi Mikrosateliti: kratke nukleotidne sekvence dolžine 1 do 6 baznih parov, ki se tandemsko ponavljajo do skupne dolžine približno 100 baznih parov (zasedajo cca 3% genoma) Npr. CACACACACA = (CA) 5 Mikrosatelitni polimorfizmi: prisotnost različnega števila tandemskih ponovitev med posamezniki Npr. (CA) 3, (CA) 4, (CA) 6, Mikrosatelitna ekspanzija Nestabilne mikrosatelitne ponovitve število ponovitev se spreminja iz generacije v generacijo. Če se nahajajo v kodirajočih regijah genov, lahko vodijo v bolezen. Čas pojavljanja in hitrost napredovanja bolezni je odvisna od števila ponovitev. Primer: Huntingtonova bolezen 6
7 Strukturni učinki mutacij na proteine tihe mutacija (silent): kodira isto a.k. ali pa a.k., ki ne vpliva na strukturo proteina (kemijsko podobna a.k.) drugačnosmiselne mutacije (missense): kodira drugo a.k. nesmiselne mutacije (nonsense): zamenjava nukleotida povzroči nastanek stop kodona, ki prekine sintezo proteina mutacije s premikom bralnega okvirja (frameshift): spremeni se celotno a.k. zaporedje v določeni proteinski regiji (od mutacije naprej) Mutacije, ki povzročajo bolezni (patogene mutacije) V kodirajočem predelu gena (večina mutacij) V nekodirajočih predelih gena na mestih izrezovanja intronov (splicing mutations) V regulatornih predelih (npr. v promotorjih) Alelne različice Zaradi genetskih polimorfizmov (ali mutacij) imamo v populaciji različne variante istega gena, ki jih imenujemo aleli Aleli homolognih kromosomov posameznika tvorijo njegov genotip Posameznik, ki ima na homolognih kromosomih enako alelno različico določenega gena = homozigot (AA, aa) Posameznik, ki ima različna alela = heterozigot (Aa) Vpliv mutacij na funkcijo proteinov Mutacije, ki povzročijo izgubo funkcije Amorfne mutacije popolna odsotnost funkcije Hipomorfne mutacije delna izguba funkcije Mutacije, ki povzročijo pridobitev funkcije Hipermorfne mutacije povečanje aktivnosti Neomorfne mutacije pridobitev nove funkcije Dominantno negativne (antimorfne) mutacije okvarjen (mutiran) genski produkt negativno vpliva na funkcijo normalnega genskega produkta pri heterozigotnem posamezniku 7
8 Vpliv mutacij na funkcijo proteinov primer: Galaktozemija Amorfna mutacija v genu za GALT Hipomorfna mutacija v genu za GALT Q188R -119/-116delGTCA L218L Mutacija v aktivnem mestu encima odsotna aktivnost GALT Klasična galaktozemija mentalna zaostalost, okvare jajčnikov, katarakte, smrt, Mutacija v promotorju zmanjšano izražanje gena 50% aktivnost GALT Duarte 2 galaktozemija normalen fenotip, povečano tveganje za rak jajčnikov Hipermorfna mutacija v genu za GALT Tiha mutacija hitrejša translacija 130% aktivnost GALT Duarte 1 galaktozemija normalen fenotip Vpliv mutacij na funkcijo proteinov primer: Marfanov sindrom Antimorfna mutacija v FBN1 genu, ki kodira glikoprotein fibrilin-1. Dominantno dedovanje: okvarjene proteinske molekule preprečijo pravilno delovanje normalnih proteinskih molekul v multimernem proteinskem kompleksu. Velika telesna višina, dolgi udi in prsti. Okvare srčnih zaklopk in aorte. Naloga: Tipi mutacij Za kakšen tip mutacije gre? Genomika Veda o genomih organizmov Genom = celotna DNA določenega organizma Transkriptom = celotna prepisana mrna celice/tkiva (v določenem trenutku, pod določenimi pogoji) Proteom = celoten nabor proteinov, izraženih v celici/tkivu (v določenem trenutku, pod določenimi pogoji) Metabolom = celoten nabor molekul (metabolni intermediati, hormoni, signalne molekule, sekundarni metaboliti, ), ki so prisotni v celici/tkivu (v določenem trenutku, pod določenimi pogoji) Analiza možna le z bioinformatičnimi orodji (podatkovne baze, programska orodja, programska oprema) 8
9 Veje genomike Farmakogenomika ugotavlja povezavo med genetsko variabilnostjo in odgovorom na terapijo z zdravili Toksikogenomika proučuje vpliv genetske variabilnosti na odziv na izpostavljenost toksičnim spojinam Nutrigenomika ugotavlja vpliv genetske variabilnosti na presnovo sestavin prehrane Metagenomika: študij genomov prisotnih v okolju (genomi mikroorganizmov) Epigenomika: študij dednih sprememb fenotipa, ki niso posledica sprememb v zaporedju DNA. Organizacija človeškega genoma Jedrni genom (46 kromosomov) + mitohondrijski (0,0005% celotnega genoma) Kromosomi: 22 x 2 avtosomov (nespolni kromosomi) + 2 spolna kromosoma Manj kot 2% genoma se prepisuje v mrna = kodirajoči del Več kot 50% nekodirajoče DNA predstavlja ponavljajoča se DNA Ocejujejo, da je 0,1% - 0,5% genoma variabilnega (odgovoren za razlike med posamezniki) Vzroki za genetsko raznolikost Selitve prebivalstva v zgodovini Konstantno pojavljanje novih mutacij Selekcija alelov, ki so predstavljali prednost za preživetje v določenih klimatskih pogojih, pri določenih infekcijskih boleznih (npr. anemija srpastih celic pogosta pri prebivalcih tropske Afrike = odpornost na malarijo) Medsebojno poročanje odvisno od kulturnih norm (npr. manjša variacija v ožjih skupinah, ki so se medsebojno poročale) Projekti usmerjeni v iskanje genetskih različic The Genographic Project - zgodovina človeštva in spremljanje migracij do skupnega prednika /lan/en/participate.html 9
10 Projekti usmerjeni v iskanje genetskih rezličic Human genome diversity project - usmerjen k razkritju genetske zasnove celotnega človeštva in s tem razlik med posameznimi populacijami. The Human Variome Project usmerjen v razkritje vseh medicinsko pomembnih različic (monogenska in poligenska obolenja, polimorfizmi ki vplivajo na presnovo zdravil, hrane ) Vrste genetskih obolenj Kromosomske nepravilnosti Zaostalost v rasti in duševnem razvoju 15% spontanih splavov, 50% neuspešnih oploditev Monogenska obolenja Se dedujejo po Mendlovih zakonih Poznamo več kot obolenj (vendar so redka) Poligenska (večfaktorska obolenja) Mnogo kroničnih obolenj z dobro opisanimi fenotipi, vendar brez dokončne povezave z genotipom obstaja nagnjenje za razvoj bolezni Okvare somatskih (tkivnih) celic Različne vrste raka Približno 3% rojenih otrok ima signifikantne genetske okvare, ki vodijo v bolezen in/ali zgodnjo smrt Metode detekcije genetskih različic Različice Dolžina Detekcija Mikroskopske > 3 Mbp S pomočjo mikroskopa (analiza kariotipa) Submikroskopske ~ 1 kbp - ~ 3 Mbp Tehnologija mikromrež Primerjalna analiza zaporedij DNA Kratke < 1 kbp Metode, osnovane reakciji PCR, ki jim sledi analiza zaporedja nukleotidov 10
Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,
Διαβάστε περισσότεραFunkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2
Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a
Διαβάστε περισσότεραKODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK
1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24
Διαβάστε περισσότεραOdvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki
Διαβάστε περισσότεραNEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE
NEPARAMETRIČNI TESTI pregledovanje tabel hi-kvadrat test as. dr. Nino RODE Parametrični in neparametrični testi S pomočjo z-testa in t-testa preizkušamo domneve o parametrih na vzorcih izračunamo statistike,
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx
Διαβάστε περισσότεραDelovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev
KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.
Διαβάστε περισσότεραDiferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci
Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja
Διαβάστε περισσότεραKotne in krožne funkcije
Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete
Διαβάστε περισσότεραPogoste Kompeksna genetika Manjše tveganje. Redke Preprosta genetika Visoko tveganje. gensko. okoljsko
Multifaktorsko dedovanje Prof. dr. Damjan Glavač Oddelek za molekularno genetiko, Medicinska fakulteta Korytkova 2, 1000 Ljubljana E-pošta: damjan.glavac@mf.uni-lj.si Tel: 543 7184, Faks: 543 7181 Kompleksne
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma
Διαβάστε περισσότεραBooleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke
Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre
Διαβάστε περισσότεραIZPIT IZ ANALIZE II Maribor,
Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),
Διαβάστε περισσότερα8. Diskretni LTI sistemi
8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z
Διαβάστε περισσότεραTretja vaja iz matematike 1
Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +
Διαβάστε περισσότεραSKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK
SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi
Διαβάστε περισσότεραKontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.
Kontrolne karte KONTROLNE KARTE Kontrolne karte uporablamo za sprotno spremlane kakovosti izdelka, ki ga izdeluemo v proizvodnem procesu. Izvaamo stalno vzorčene izdelkov, npr. vsako uro, vsake 4 ure.
Διαβάστε περισσότερα*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center
Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:
Διαβάστε περισσότεραTehnologija rekombinantne DNA
Tehnologija rekombinantne DNA Pod pojmom tehnologija rekombinantne DNA razumemo nabor tehnik za manipulacijo nukleinskih kislin, ki se uporabljajo v laboratorijih v različne namene. Rekombinantna DNA je
Διαβάστε περισσότερα1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja
ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost
Διαβάστε περισσότεραp 1 ENTROPIJSKI ZAKON
ENROPIJSKI ZAKON REERZIBILNA srememba: moža je obrjea srememba reko eakih vmesih staj kot rvota srememba. Po obeh sremembah e sme biti obeih trajih srememb v bližji i dalji okolici. IREERZIBILNA srememba:
Διαβάστε περισσότεραDružina globinov pri človeku in bolezni.
Družina globinov pri človeku in bolezni www.muhlenberg.edu/ Mioglobin in hemoglobin spadata v družino globinov Globinsko zvitje Mb β podenota Hb Podobnost aminokislinskega zaporedja Podobnost 3D strukture
Διαβάστε περισσότεραGeni in regulacija njihovega prepisa
Geni in regulacija njihovega prepisa regulacija encimske aktivnosti indukcija in represija pozitivna in negativna kontrola, atenuacija globalna kontrola dvokomponentni sistemi pogovor bakterij Regulacija
Διαβάστε περισσότεραvaja Izolacija kromosomske DNA iz vranice in hiperkromni efekt. DNA RNA Protein. ime deoksirbonukleinska kislina ribonukleinska kislina
transkripcija translacija Protein 12. vaja Izolacija kromosomske iz vranice in hiperkromni efekt sladkorji deoksiriboza riboza glavna funkcija dolgoročno shranjevanje genetskih informacij prenos informacij
Διαβάστε περισσότεραSintezna genomika. Ponovno zapisovanje (Rewriting) Preoblikovanje kode (Refactoring) Transplantacija genoma Sintezni genomi Sintezni organizmi
Sintezna genomika Ponovno zapisovanje (Rewriting) Preoblikovanje kode (Refactoring) Transplantacija genoma Sintezni genomi Sintezni organizmi Koncept sinteznega življenja Celic, kot so se razvile v evoluciji,
Διαβάστε περισσότεραMOLEKULSKA GENETIKA. Osnovna zgradba polinukleotidne verige (ali kateregakoli lineranega polimera) 1
nukleotidi... POLINUKLEOTIDNA VERIGA fosfodiestrske vezi Osnovna zgradba polinukleotidne verige (ali kateregakoli lineranega polimera) 1 RNK (ribonukleinska kislina) ENOJNA VIJAČNIA del molekule, ki jo
Διαβάστε περισσότεραOsnove sklepne statistike
Univerza v Ljubljani Fakulteta za farmacijo Osnove sklepne statistike doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo e-pošta: mitja.kos@ffa.uni-lj.si Intervalna ocena oz. interval zaupanja
Διαβάστε περισσότεραGenomska selekcija rjave pasme goveda v Sloveniji
Genomska selekcija rjave pasme goveda v Sloveniji Klemen Potočnik in Gregor Gorjanc Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko Katedra za znanosti o reji živali Rodica, 2. april 2012 Teme Izvajanje selekcije
Διαβάστε περισσότεραStatistična analiza. doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za farmacijo
Statistična analiza opisnih spremenljivk doc. dr. Mitja Kos, mag. arm. Katedra za socialno armacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za armacijo Statistični znaki Proučevane spremenljivke: statistični znaki
Διαβάστε περισσότεραZaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 15. oktober 2013 Oglejmo si, kako množimo dve kompleksni števili, dani v polarni obliki. Naj bo z 1 = r 1 (cosϕ 1 +isinϕ 1 )
Διαβάστε περισσότεραDržavni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M15143113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA RIC 2015 M151-431-1-3 2 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor
Διαβάστε περισσότεραPREDIMPLANTACIJSKA GENETSKA DIAGNOSTIKA
PREDIMPLANTACIJSKA GENETSKA DIAGNOSTIKA Čedomir Joksimović Predimplantacijska genetska diagnostika (PGD) je način ugotavljanja dednih in genetskih bolezni pri zarodku, ki izkorišča tehnike zunajtelesne
Διαβάστε περισσότεραGimnazija Krˇsko. vektorji - naloge
Vektorji Naloge 1. V koordinatnem sistemu so podane točke A(3, 4), B(0, 2), C( 3, 2). a) Izračunaj dolžino krajevnega vektorja točke A. (2) b) Izračunaj kot med vektorjema r A in r C. (4) c) Izrazi vektor
Διαβάστε περισσότεραIntegralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)
Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2
Διαβάστε περισσότεραSinteza RNA - transkripcija
Sinteza RNA - transkripcija RNA polimeraza je encimski kompleks, ki katalizira sintezo RNA na osnovi DNA matrice sinteza RNA, ki jo usmerja DNA. Pomnoževanje poteka v 5 proti 3 smeri. Matrična veriga DNA
Διαβάστε περισσότεραmatrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):
4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n
Διαβάστε περισσότεραOdvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena
Διαβάστε περισσότερα1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...
ΑΠΟΖΗΜΙΩΣΗ ΘΥΜΑΤΩΝ ΕΓΚΛΗΜΑΤΙΚΩΝ ΠΡΑΞΕΩΝ ΣΛΟΒΕΝΙΑ 1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου... 3 1 1. Έντυπα αιτήσεων
Διαβάστε περισσότεραFarmakogenetika v klinični farmakokinetiki
Farmakogenetika v klinični farmakokinetiki Igor Locatelli Katedra za biofarmacijo in farmakokinetiko Fakulteta za farmacijo Univerza v Ljubljani Variabilnost v farmakokinetiki genetski polimorfizem telesna
Διαβάστε περισσότεραPONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.
Διαβάστε περισσότεραKatedra za farmacevtsko kemijo. Sinteza mimetika encima SOD 2. stopnja: Mn 3+ ali Cu 2+ salen kompleks. 25/11/2010 Vaje iz Farmacevtske kemije 3 1
Katedra za farmacevtsko kemijo Sinteza mimetika encima SOD 2. stopnja: Mn 3+ ali Cu 2+ salen kompleks 25/11/2010 Vaje iz Farmacevtske kemije 3 1 Sinteza kompleksa [Mn 3+ (salen)oac] Zakaj uporabljamo brezvodni
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,
Διαβάστε περισσότεραMatematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1
Mtemtik 1 Gregor Dolinr Fkultet z elektrotehniko Univerz v Ljubljni 2. jnur 2014 Gregor Dolinr Mtemtik 1 Izrek (Izrek o povprečni vrednosti) Nj bo m ntnčn spodnj mej in M ntnčn zgornj mej integrbilne funkcije
Διαβάστε περισσότεραMagdalena Avbelj, Nataša Bratina, Mirjam Stopar Obreza, Nina Bratanič, Mojca Žerjav Tanšek, Ciril Kržišnik, Tadej Battelino
GENETIKA SLADKORNE BOLEZNI TIP 1 Magdalena Avbelj, Nataša Bratina, Mirjam Stopar Obreza, Nina Bratanič, Mojca Žerjav Tanšek, Ciril Kržišnik, Tadej Battelino Uvod Sladkorna bolezen tip1 (SBT1) nastane zaradi
Διαβάστε περισσότεραREˇSITVE. Naloga a. b. c. d Skupaj. FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Oddelek za matematiko Verjetnost 2. kolokvij 23.
Ime in priimek: Vpisna št: FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Oddelek za matematiko Verjetnost. kolokvij 3. januar 08 Navodila Pazljivo preberite besedilo naloge, preden se lotite reševanja. Nalog je 6,
Διαβάστε περισσότεραOsnovni primer. (Z, +,,, 0, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: množenje je distributivno prema sabiranju
RAČUN OSTATAKA 1 1 Prsten celih brojeva Z := N + {} N + = {, 3, 2, 1,, 1, 2, 3,...} Osnovni primer. (Z, +,,,, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: sabiranje (S1) asocijativnost x + (y + z) = (x + y)
Διαβάστε περισσότεραBiološki učinki ionizirajočega sevanja
Biološki učinki ionizirajočega sevanja Vrste in načini izpostavitve sevanju Naravni viri sevanja Umetni viri sevanja inhalacija (radon) ingestija kozmično sevanje poskusne jedrske eksplozije letalski promet
Διαβάστε περισσότεραViri. Nukleinske kisline. Program predavanj maj-junij DNA, RNA struktura, podvajanje, transkripcija, translacija
Program predavanj maj-junij 2013 Datum izvajanja Vsebina predavanja / vaj 8. 5. 2013 P2 11-15 DNA, replikacija, RNA, transkripcija, translacija 15. 5. 2013 P2 11-15 Mutacije, variabilnost genoma PBL- naloge
Διαβάστε περισσότεραNajpomembnejši človeški Hb
Najpomembnejši človeški Hb Vrsta Struktura podenot Razširjenost HbA (odrasli) α 2 β 2 97% Hb odraslih HbA 2 (odrasli) α 2 δ 2 2-3% Hb odraslih HbF (fetalni) *α 2 γ 2 Najpomembnejši Hb v 3. trimestru nosečnosti
Διαβάστε περισσότεραNukleinske kisline. ribosomska informacijska prenašalna
Nukleinske kisline Nukleinske kisline vloga pri shranjevanju, prenašanju in izražanju genetske informacije: DNA RNA proteini zgradba in delovanje celice 2 osnovni vrsti nukleinskih kislin: deoksiribonukleinska
Διαβάστε περισσότεραEPIGENETIKA Metilacija kot označevalec pri diagnostiki raka
EPIGENETIKA Metilacija kot označevalec pri diagnostiki raka ČE BI MOLEKULE DNA RAZTEGNILI V RAVNO LINIJO, BI 46 KROMOSOMOV, KI SESTAVLJAJO GENOM ČLOVEŠKE CELICE MERIL BLIZU DVA METRA, VSEH CELIC (100 TRILIJONOV)
Διαβάστε περισσότεραImunofluorescenčna mikroskopska preiskava
Imunofluorescenčna mikroskopska preiskava Imunofluorescenčna mikroskopska preiskava Obvezna dopolnilna preiskava pri ledvični biopsiji (imunohistokemija imunoglobulinov in komponent komplementa na zmrznjenih
Διαβάστε περισσότεραZaporedna in vzporedna feroresonanca
Visokonapetostna tehnika Zaporedna in vzporedna feroresonanca delovanje regulacijskega stikala T3 174 kv Vaja 9 1 Osnovni pogoji za nastanek feroresonance L C U U L () U C () U L = U L () U C = ωc V vezju
Διαβάστε περισσότεραPodobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik
Podobnost matrik Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Matjaž Željko FKKT Kemijsko inženirstvo 14 teden (Zadnja sprememba: 23 maj 213) Matrika A R n n je podobna matriki B R n n, če obstaja obrnljiva
Διαβάστε περισσότεραGenotip Bolezen Komplikacije
Primarna prevencija Sekundarna prevencija Terciarna prevencija Genotip Bolezen Komplikacije Npr. ΔF508 cistična fibroza pljučna insuficienca BRCA1 rak dojke metastaze Apo E4 Alzheimerjeva bolezen invalidnost
Διαβάστε περισσότεραAnaliza'3D'struktur'makromolekul'in' modeliranje'
Univerza'v'Ljubljani,'Fakulteta'za'kemijo'in'kemijsko'tehnologijo' Univerzitetni%študijski%program%Biokemija,%2.%letnik,%študijsko%leto%2013/2014% Analiza'3D'struktur'makromolekul'in' modeliranje' Miha%Pavšič%
Διαβάστε περισσότεραJournal of Ningxia Medical University BRCA2. M2610I 2405 delt stp ± t = P > %
33 6 2011 6 Journal of Ningxia Medical University 515 1674-6309 2011 06-0515 - 04 16 BRCA2 1 2 2 1 3 1. 750004 2. 750021 3. 750004 16-2 BRCA2 16 16 30 PCR BRCA2 16 3 18. 75% 2 M2610I 2405 delt stp729 1
Διαβάστε περισσότεραEnačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba.
1. Osnovni pojmi Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba. Primer 1.1: Diferencialne enačbe so izrazi: y
Διαβάστε περισσότεραPROCESIRANJE SIGNALOV
Rešive pisega izpia PROCESIRANJE SIGNALOV Daum: 7... aloga Kolikša je ampliuda reje harmoske kompoee arisaega periodičega sigala? f() - -3 - - 3 Rešiev: Časova fukcija a iervalu ( /,/) je lieara fukcija:
Διαβάστε περισσότεραPostavitev hipotez NUJNO! Milena Kova. 10. januar 2013
Postavitev hipotez NUJNO! Milena Kova 10. januar 2013 Osnove biometrije 2012/13 1 Postavitev in preizku²anje hipotez Hipoteze zastavimo najprej ob na rtovanju preizkusa Ob obdelavi jih morda malo popravimo
Διαβάστε περισσότεραINTELIGENTNO UPRAVLJANJE
INTELIGENTNO UPRAVLJANJE Fuzzy sistemi zaključivanja Vanr.prof. Dr. Lejla Banjanović-Mehmedović Mehmedović 1 Osnovni elementi fuzzy sistema zaključivanja Fazifikacija Baza znanja Baze podataka Baze pravila
Διαβάστε περισσότεραPARCIJALNI IZVODI I DIFERENCIJALI. Sama definicija parcijalnog izvoda i diferencijala je malo teža, mi se njome ovde nećemo baviti a vi ćete je,
PARCIJALNI IZVODI I DIFERENCIJALI Sama definicija parcijalnog ivoda i diferencijala je malo teža, mi se njome ovde nećemo baviti a vi ćete je, naravno, naučiti onako kako vaš profesor ahteva. Mi ćemo probati
Διαβάστε περισσότερα1. TVORBA ŠIBKEGA (SIGMATNEGA) AORISTA: Največ grških glagolov ima tako imenovani šibki (sigmatni) aorist. Osnova se tvori s. γραψ
TVORBA AORISTA: Grški aorist (dovršnik) izraža dovršno dejanje; v indikativu izraža poleg dovršnosti tudi preteklost. Za razliko od prezenta ima aorist posebne aktivne, medialne in pasivne oblike. Pri
Διαβάστε περισσότεραIterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013
Numerične metode, sistemi linearnih enačb B. Jurčič Zlobec Numerične metode FE, 2. december 2013 1 Vsebina 1 z n neznankami. a i1 x 1 + a i2 x 2 + + a in = b i i = 1,..., n V matrični obliki zapišemo:
Διαβάστε περισσότεραMatematika vaja. Matematika FE, Ljubljana, Slovenija Fakulteta za Elektrotehniko 1000 Ljubljana, Tržaška 25, Slovenija
Matematika 1 3. vaja B. Jurčič Zlobec 1 1 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za Elektrotehniko 1000 Ljubljana, Tržaška 25, Slovenija Matematika FE, Ljubljana, Slovenija 2011 Določi stekališča zaporedja a
Διαβάστε περισσότεραImplementacija HE4 i ROMA indeksa u Klinici za tumore Centru za maligne bolesti KBCSM
Implementacija HE4 i ROMA indeksa u Klinici za tumore Centru za maligne bolesti KBCSM Dr.sc. Ljiljana Mayer, spec.med.biokemije Zagreb, 18. ožujka 2017. Klinika za tumore Centar za maligne bolesti, KBCSM
Διαβάστε περισσότεραΔΙΑΤΡΙΒΗ. για την απόκτηση ΜΕΤΑΠΤΥΧΙΑΚΟΥ ΔΙΠΛΩΜΑΤΟΣ ΕΙΔΙΚΕΥΣΗΣ
ΤΜΗΜΑ ΦΑΡΜΑΚΕΥΤΙΚΗΣ ΠΡΟΓΡΑΜΜΑ ΜΕΤΑΠΤΥΧΙΑΚΩΝ ΣΠΟΥΔΩΝ ΣΤΙΣ ΦΑΡΜΑΚΕΥΤΙΚΕΣ ΕΠΙΣΤΗΜΕΣ ΚΑΙ ΤΗ ΤΕΧΝΟΛΟΓΙΑ ΔΙΑΤΡΙΒΗ για την απόκτηση ΜΕΤΑΠΤΥΧΙΑΚΟΥ ΔΙΠΛΩΜΑΤΟΣ ΕΙΔΙΚΕΥΣΗΣ Φαρμακογονιδιωματική και λειτουργική μελέτη
Διαβάστε περισσότεραLastnosti molekule DNA
Metode za odkrivanje/analizo mutacij Celična biologija z genetiko 1. letnik UŠ LBM, št. leto 2012/13 Detekcija polimorfizmov/mutacij Sprva so razlike v genomu med posamezniki ugotavljali le z opazovanjem
Διαβάστε περισσότεραNumerično reševanje. diferencialnih enačb II
Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke
Διαβάστε περισσότεραTRDNOST (VSŠ) - 1. KOLOKVIJ ( )
TRDNOST (VSŠ) - 1. KOLOKVIJ (17. 12. 03) Pazljivo preberite besedilo vsake naloge! Naloge so točkovane enakovredno (vsaka 25%)! Pišite čitljivo! Uspešno reševanje! 1. Deformiranje telesa je podano s poljem
Διαβάστε περισσότεραAleš Mrhar. kinetični ni vidiki. Izraženo s hitrostjo in maso, dx/dt očistkom
Izločanje zdravilnih učinkovin u iz telesa: kinetični ni vidiki Biofarmacija s farmakokinetiko Univerzitetni program Farmacija Aleš Mrhar Izločanje učinkovinu Izraženo s hitrostjo in maso, dx/ k e U očistkom
Διαβάστε περισσότεραDISKRETNA FOURIERJEVA TRANSFORMACIJA
29.03.2004 Definicija DFT Outline DFT je linearna transformacija nekega vektorskega prostora dimenzije n nad obsegom K, ki ga označujemo z V K, pri čemer ima slednji lastnost, da vsebuje nek poseben element,
Διαβάστε περισσότεραEnergetski metabolizem
Energetski metabolizem Metabolne povezave med jetri in mišicami Corijev ciklus Glukoza-alaninski ciklus Možgani potrebe po glukozi: 120 g/dan (t.j. ca 60% ob počitku) za vzdrževanje membranskih potencialov
Διαβάστε περισσότερα1. Trikotniki hitrosti
. Trikotniki hitrosti. Z radialno črpalko želimo črpati vodo pri pogojih okolice z nazivnim pretokom 0 m 3 /h. Notranji premer rotorja je 4 cm, zunanji premer 8 cm, širina rotorja pa je,5 cm. Frekvenca
Διαβάστε περισσότεραPOPIS DEL IN PREDIZMERE
POPIS DEL IN PREDIZMERE ZEMELJSKI USAD v P 31 - P 32 ( l=18 m ) I. PREDDELA 1.1 Zakoličba, postavitev in zavarovanje prečnih profilov m 18,0 Preddela skupaj EUR II. ZEMELJSKA DELA 2.1 Izkop zemlje II.
Διαβάστε περισσότεραmirna Boris Rogelj
mirna Boris Rogelj Boris.Rogelj@ijs.si Pregled predavanja Nekodirajoče RNA Odkritje mirna in osnovne lastnosti Biogeneza mirna Delovanje mirna Detekcija mirna Podatkovne baze mirna Tarče mirna Eksogne
Διαβάστε περισσότεραΒάσεις δεδομένων αλληλουχιών
Βάσεις δεδομένων αλληλουχιών Vasilis Promponas Bioinformatics Research Laboratory Department of Biological Sciences University of Cyprus ΣΥΝΟΨΗ Βάσεις δεδομένων νουκλεοτιδικών αλληλουχιών Λίγη ιστορία
Διαβάστε περισσότεραSEMINAR IZ KOLEGIJA ANALITIČKA KEMIJA I. Studij Primijenjena kemija
SEMINAR IZ OLEGIJA ANALITIČA EMIJA I Studij Primijenjena kemija 1. 0,1 mola NaOH je dodano 1 litri čiste vode. Izračunajte ph tako nastale otopine. NaOH 0,1 M NaOH Na OH Jak elektrolit!!! Disoira potpuno!!!
Διαβάστε περισσότεραFunkcionalna genomika i proteomika. Doc. dr. sc. Ivana Novak Nakir
Funkcionalna genomika i proteomika Doc. dr. sc. Ivana Novak Nakir Što je genomika? Grana genetike proučava genom* nekog organizma Definira cjelokupni DNA sadržaj tj. nasljedni materijal Mapira interakciju
Διαβάστε περισσότεραMutacije, genetička šifra
Mutacije, genetička šifra Mutacije DNA Mutacije promjene u strukturi genetičkog materijala (slijedu nukleotida). Podjele mutacija: 1. S obzirom na strukturu 2. S obzirom na način nastanka 3. S obzirom
Διαβάστε περισσότεραS t r a n a 1. 1.Povezati jonsku jačinu rastvora: a) MgCl 2 b) Al 2 (SO 4 ) 3 sa njihovim molalitetima, m. za so tipa: M p X q. pa je jonska jačina:
S t r a n a 1 1.Povezati jonsku jačinu rastvora: a MgCl b Al (SO 4 3 sa njihovim molalitetima, m za so tipa: M p X q pa je jonska jačina:. Izračunati mase; akno 3 bba(no 3 koje bi trebalo dodati, 0,110
Διαβάστε περισσότεραSplošno o interpolaciji
Splošno o interpolaciji J.Kozak Numerične metode II (FM) 2011-2012 1 / 18 O funkciji f poznamo ali hočemo uporabiti le posamezne podatke, na primer vrednosti r i = f (x i ) v danih točkah x i Izberemo
Διαβάστε περισσότεραGENETIKA od dvojne vijaënice do kloniranja
RADOVAN KOMEL GENETIKA od dvojne vijaënice do kloniranja PriroËnik za uëitelje GENETIKA od dvojne vijačnice do kloniranja Priročnik za učitelje Avtor: dr. Radovan Komel Recenzentka: Marjeta Dobravc, prof.biol.
Διαβάστε περισσότεραvaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov
28. 3. 11 UV- spektrofotometrija Biuretska metoda Absorbanca pri λ=28 nm (A28) UV- spektrofotometrija Biuretska metoda vstopni žarek intenziteta I Lowrijeva metoda Bradfordova metoda Bradfordova metoda
Διαβάστε περισσότεραNukleinske kisline. Nukleotidi. DNA je nosilka dednih genetskih informacij.
Nukleinske kisline DNA je nosilka dednih genetskih informacij. RNA je posrednik, ki omogoča sintezo proteinov na osnovi zapisa na DNA. Nukleotidi Nukleinske kisline so polimeri nukleotidov. OH... RNA ribonukleinska
Διαβάστε περισσότεραPoglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM
Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Fakulteta za elektrotehniko 1 Slika 7. 2: Principielna shema regulacije AM v KSP Fakulteta za elektrotehniko 2 Slika 7. 3: Merjenje komponent fluksa s
Διαβάστε περισσότεραMatematika 1. Gabrijel Tomšič Bojan Orel Neža Mramor Kosta
Matematika Gabrijel Tomšič Bojan Orel Neža Mramor Kosta 6. november 200 Poglavje 2 Zaporedja in številske vrste 2. Zaporedja 2.. Uvod Definicija 2... Zaporedje (a n ) = a, a 2,..., a n,... je predpis,
Διαβάστε περισσότεραMonetarna ekonomija. Cenovna presenečenja. Igor Masten. Univerza v Ljubljani - Ekonomska fakulteta
Monetarna ekonomija Cenovna presenečenja Igor Masten Univerza v Ljubljani - Ekonomska fakulteta 2013 igor.masten@ef.uni-lj.si (EF) Monetarna ekonomija 2013 1 / 22 Stilizirana empirična dejstva Kaj pravijo
Διαβάστε περισσότεραUniverza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko MATEMATIKA. Polona Oblak
Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko MATEMATIKA Polona Oblak Ljubljana, 04 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 5(075.8)(0.034.) OBLAK,
Διαβάστε περισσότεραNevrodegeneracija. Boris Rogelj
Nevrodegeneracija Boris Rogelj boris.rogelj@ijs.si Pregled predavanja Osnove in skupne lastnosti Alzheimerjava bolezen (AB) Parkinsonova bolezen (PB) Huntingtonova bolezen (HB) Frontotemporalna demenca
Διαβάστε περισσότεραΠΡΙΤΣΙΝΑΔΟΡΟΣ ΛΑΔΙΟΥ ΑΕΡΟΣ ΓΙΑ ΠΡΙΤΣΙΝΙΑ M4/M12 ΟΔΗΓΙΕΣ ΧΡΗΣΗΣ - ΑΝΤΑΛΛΑΚΤΙΚΑ
GR ΠΡΙΤΣΙΝΑΔΟΡΟΣ ΛΑΔΙΟΥ ΑΕΡΟΣ ΓΙΑ ΠΡΙΤΣΙΝΙΑ M4/M12 ΟΔΗΓΙΕΣ ΧΡΗΣΗΣ - ΑΝΤΑΛΛΑΚΤΙΚΑ H OLJLAJNYOMÁSÚ SZEGECSELŐ M4/M12 SZEGECSEKHEZ HASZNÁLATI UTASÍTÁS - ALKATRÉSZEK SLO OLJNO-PNEVMATSKI KOVIČAR ZA ZAKOVICE
Διαβάστε περισσότερα13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa
13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa Bor Plestenjak NLA 25. maj 2010 Bor Plestenjak (NLA) 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 25. maj 2010 1 / 12 Enostranska Jacobijeva
Διαβάστε περισσότεραΜεταλλάξεις. Π. Πάσχου, PhD, DABMG
Μεταλλάξεις Π. Πάσχου, PhD, DABMG Ο γενετικός κώδικας Οι γενετικές οδηγίες είναι γραµµένες µε «λέξεις» τριών νουκλεοτιδίων Ένα κωδικόνιο = ένα αµινοξύ Έλεγχος για λάθη Αν και οι βάσεις ζευγαρώνουν κατα
Διαβάστε περισσότεραΗ νέα προσέγγιση στην ταχεία προγεννητική διάγνωση των χρωµοσωµατικών ανωµαλιών του εµβρύου
Αµνιο-PCR Η νέα προσέγγιση στην ταχεία προγεννητική διάγνωση των χρωµοσωµατικών ανωµαλιών του εµβρύου Αγγελική Χατζάκη, PhD Γεωργία Χριστοπούλου, MSc Τµήµα Γενετικής και Μοριακής Βιολογίας Μαιευτήριο «ΜΗΤΕΡΑ»
Διαβάστε περισσότεραKotni funkciji sinus in kosinus
Kotni funkciji sinus in kosinus Oznake: sinus kota x označujemo z oznako sin x, kosinus kota x označujemo z oznako cos x, DEFINICIJA V PRAVOKOTNEM TRIKOTNIKU: Kotna funkcija sinus je definirana kot razmerje
Διαβάστε περισσότεραNa pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12
Predizpit, Proseminar A, 15.10.2015 1. Točki A(1, 2) in B(2, b) ležita na paraboli y = ax 2. Točka H leži na y osi in BH je pravokotna na y os. Točka C H leži na nosilki BH tako, da je HB = BC. Parabola
Διαβάστε περισσότεραIZVODI ZADACI ( IV deo) Rešenje: Najpre ćemo logaritmovati ovu jednakost sa ln ( to beše prirodni logaritam za osnovu e) a zatim ćemo
IZVODI ZADACI ( IV deo) LOGARITAMSKI IZVOD Logariamskim izvodom funkcije f(), gde je >0 i, nazivamo izvod logarima e funkcije, o jes: (ln ) f ( ) f ( ) Primer. Nadji izvod funkcije Najpre ćemo logarimovai
Διαβάστε περισσότεραVISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM RADIOLOGIJA
UNIVERZA V LJUBLJANI VISOKA ŠOLA ZA ZDRAVSTVO LJUBLJANA Poljanska cesta 26 a II. letnik redni VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM RADIOLOGIJA Študijsko gradivo za predmet: RADIOBIOLOGIJA prof.dr.
Διαβάστε περισσότεραIZVODI ZADACI (I deo)
IZVODI ZADACI (I deo) Najpre da se podsetimo tablice i osnovnih pravila:. C`=0. `=. ( )`= 4. ( n )`=n n-. (a )`=a lna 6. (e )`=e 7. (log a )`= 8. (ln)`= ` ln a (>0) 9. = ( 0) 0. `= (>0) (ovde je >0 i a
Διαβάστε περισσότεραDržavni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M16141113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek, 1. junij 16 SPLOŠNA MATURA RIC 16 M161-411-3 M161-411-3 3 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor
Διαβάστε περισσότερα