Navodila za terenske vaje Bohinj doc. dr. Gorazd Urbanič
|
|
|
- Λητώ Φαίδρα Βικελίδης
- 5 χρόνια πριν
- Προβολές:
Transcript
1 Limnologija in Ekosistemi Navodila za terenske vaje Bohinj 2009 doc. dr. Gorazd Urbanič
2 Delovno gradivo Urbanič G., Toman M. J Varstvo celinskih voda. Ljubljana, Študentska založba, Scripta: 94 str. Urbanič G., Toman M. J Limnologija in Ekosistemi. Praktikum, delovna verzija. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, oddelek za biologijo: 58 str.
3 Zgradba praktikuma Urbanič G., Toman M. J Limnologija in Ekosistemi. Praktikum, delovna verzija. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo: 58 str. lj.si/bi/ekologija/vode/limnologija%20&%20ekosistemi-praktikum.pdf POGLAVJA IN PODPOGLAVJA NASLOV VAJE METODOLOGIJA MATERIAL: teren, laboratorij PRIČAKOVANI REZULTATI REZULTATI: preglednice za vpisovanje rezultatov in slike za vrisovanje rezultatov VIRI PRILOGE (enačbe, dodatne preglednice, slike, pojasnila)
4 I. JEZERO 1 PELAGIAL 1.1 Fizikalni in kemijski parametri 1.2 Plankton 2 LITORAL 2.1 Litoralni bentos 2.1 Makrofiti 3 PROFUNDAL 3.1 Profundalni bentos 4 RABA ZEMLJIŠČA A OB JEZERU II. TEKOČE E VODE Program dela 1 VTOK IN IZTOK IZ JEZERA 1.1 Hidromorfološki parametri 1.2 Fizikalni in kemijski parametri 1.3 Združba bentoških nevretenčarjev 2 VODOTOK RIBNICA 2.1 Hidromorfološki parametri 2.2 Fizikalni in kemijski parametri 2.3 Združba bentoških nevretenčarjev 2.4 Združba obrasti 2.5 Združba rib 3 VODOTOK SAVICA 3.1 Hidrološki parametri 3.2 Združba plavljenih bentoških nevretenčarjev
5 I. BOHINJSKO JEZERO 526 m n.m. 3,28 km 2 92,5 milijonov m 3 45 m
6 Vaja 1. Vertikalno spreminjanje fizikalnih in kemijskih parametrov v jezeru. 3 mesta vzorčenja Vertikalno spreminjanje parametrov koncentracija v vodi raztopljenega kisika, nasičenost vode s kisikom, temperatura vode. Globina (m) Temperatura ( C) Vzorčno mest Vzorčno mest Vzorčno mest
7 Vaja 1. Vertikalno spreminjanje fizikalnih in kemijskih parametrov v jezeru. 3 mesta vzorčenja MESTO VZORČENJA epilimnij metalimnij hipolimnij A) ) aparativno (teren) prevodnost ph Secchi-jeva globina B) analitsko (laboratorij) nitrati, ortofosfati, klorofil a suspendirane snovi.
8 Vaja 1. Vertikalno spreminjanje fizikalnih in kemijskih parametrov v jezeru. Določanje klorofila a Spektrofotometrično Kl a (µg/l) = (13,9 (A A 750 ) V m )) / (V v l) A absorpcija pri 665 nm A absorpcija pri 750 nm V m - volumen metanola (ml)( V v - volumen prefiltrirane vode (l) l - širina kivete v spektrofotometru (cm)
9 Vaja 2. Sestava in vertikalna razporeditev planktona v pelagialu jezera. Metodologija vsako mesto vzorčenja ima 4 vzorce: A) Planktonska mreža vertikalni poteg (od dna proti površini). B) Ruttnerjev vzorčevalnik (4 x 1,5 L vode) epilimnij, metalimnij, hipolimnij. 3 vzorčna mesta
10 Vaja 2. Sestav in vertikalna razporeditev planktona v pelagialu jezera. 3 vzorčna mesta Pričakovani rezultati taksonomska sestava povprečno število osebkov/l (ỹ)( ỹ = Σy i /n y i število osebkov v i-tem podvzorcu n število podvzorcev Shannon-Wienerjev diverzitetni indeks (H') H' = - p i log 2 p i - delež taksona i v vzorcu podobnost med vzorci (S BC - Bray-Curtisov indeks podobnosti dendrogram)
11 Vaja 2. Sestav in vertikalna razporeditev planktona v pelagialu jezera. Povprečno število osebkov/l N = (ỹ V( vz )/(V fv V p )...(1) N povprečno število osebkov /L (vzorec) ỹ povprečno število osebkov v pregledanem volumnu (povprečje petih ponovitev) ỹ= Σyi/n ỹ povprečno število osebkov v i ponovitvah yi število osebkov v i-tem podvzorcu n število podvzorcev V vz - volumen zgoščenega vzorca (70 ml) [ml] V fv volumen prefiltrirane vode (6 L) [L] V p volumen pregledanega podvzorca ob vsaki ponovitvi (~ 0,125 ml) [ml]
12 Vaja 2. Sestav in vertikalna razporeditev planktona v pelagialu jezera. Primer: Povprečno število osebkov/l N = (ỹ V( vz )/(V fv V p )...(1) Takson / podvzorec povprečje povprečje/l Navicula sp Keratella cochlearis Kellicottia longispina Ceratium hirundinella VSOTA ŠT. CELIC/L SD 1418 SE 634 N±SE (št.( celic/l) = ± 634 Standardna napaka SE = S/( n) Standardna deviacija S = (Σ(yi -ỹ) 2 /(n - 1)) S standardna deviacija vzorčne populacije n število podvzorcev ỹ povprečno število osebkov v i ponovitvah yi število osebkov v i-tem podvzorcu
13 Vaja 2. Sestav in vertikalna razporeditev planktona v pelagialu jezera. Podobnost med vzorci (S BC - Bray-Curtisov indeks podobnosti dendrogram) S BC = 2w/(A+B) (S BC = 2w/(A+B) ali S Σ yij - yik ali S BC = Σ (yij + yik) S BC Bray - Curtisov indeks podobnosti w število skupnih osebkov v obeh vzorcih A - število osebkov v 1. vzorcu B - število osebkov v 2. vzorcu yij - število osebkov vrste i v vzorcu j yik število osebkov vrste i v vzorcu k Primer izračuna podobnosti in risanja dendrograma!
14 Vaja 3. Sestava in (mikro)razporeditev bentoških nevretenčarjev v zgornjem litoralu jezera. Metodologija 3 vzorčna mesta; 1) kamnit, z makrofiti neporasel litoral, 2) litoral porasel s submerznimi makrofiti, 3) litoral porasel z emergentnimi makrofiti. vzorčenje z ročno mrežo; 1) vzorčenje do globine 1 m 2) 5 vzorčnih enot na vsakem vzorčnem mestu izbranih na dolžini 10 m 3) vzorčne enote izbrane glede na delež kategorije globin (priloga 2) 4) velikost vzorčne enote je 25 cm x 25 cm 5) a) 5 vzorčnih enot skupaj je vzorec b) vsaka vzorčna enota je vzorec BREG 10 m 9 m 8 m 7 m 6 m 5 m 4 m 3 m 2 m PROSTA VODA 1 m 0 m 0,25 m 0,5 m 0,75 m 1 m
15 Vaja 3. Sestava in (mikro)razporeditev bentoških nevretenčarjev v zgornjem litoralu jezera. Pričakovani rezultati taksonomska sestava število osebkov število taksonov Shannon-Wienerjev diverzitetni indeks (H') podobnost med mesti vzorčenja (S BC - Bray-Curtisov indeks podobnosti dendrogram) podobnost med vzorčnimi enotami (S BC - Bray-Curtisov indeks podobnosti dendrogram) deleži i prehranskih skupin (po Fauna Aquatica Austriaca)
16 Vaja 3. Sestava in (mikro)razporeditev bentoških nevretenčarjev v zgornjem litoralu jezera. Deleži i prehranskih skupin (po Fauna Aquatica Austriaca) Rj = Σ (xi hi)/ 10 Rj delež prehranske skupine* j (drobilci, strgalci, plenilci, filtratorji, detritivori; iz Fauna Aquatica Austriaca) xi število točk k (maksimalno = 10) taksona i znotraj dane prehranske skupine hi delež (pogostnost) taksona i v vzorcu Prehranska skupina Vrste oznak v FAA Združeni po FAA drobilci ZKL, HOL, MIN drobilci, ksilofagi, minerji strgalci WEI strgalci plenilci RÄU, PAR predatorji, paraziti filtratorji AFIL, PFIL aktivni in pasivni filtratorji detritivori DET detritivori
17 Vaja 3. Sestava in (mikro)razporeditev bentoških nevretenčarjev v zgornjem litoralu jezera. Primer: deleži i prehranskih skupin (po Fauna Aquatica Austriaca) Rj = Σ (xi hi)/ 10 Takson Št. osebkov Delež taksona (hi) Drobilci Strgalci Filtratorji Detritivorji Plenilci Število točk znotraj prehranske skupine Hydropsyche incognita 200 0, Elmis sp ,2 10 Antocha sp ,05 10 Leuctra sp , Erpobdella sp ,15 10 Delež prehranske skupine (Rj) 0,15 0,37 0,05 0,25 0,18 Deleži prehranskih skupin 1,0 0,9 0,8 0,7 0,6 0,5 0,4 0,3 0,2 0,1 0,0 neporaslo kamenje emergentni makrofiti Vzorčna mesta submerzni makrofiti Drugo Detritivori Filtratorji Plenilci Strgalci Drobilci
18 Vaja 4. Tipi makrofitov v litoralu jezera in njihova razporeditev. Metodologija popis ekoloških kih tipov makrofitov 1. Ukoreninjeni makrofiti a) Emergentni makrofiti del rastline (tudi vegetativni) nad vodno gladino (npr. Typha, Phragmites, Carex) ) (EM) b) Makrofiti s plavajočimi listi (npr. Nuphar, Nymphea, Potamogeton natans) ) (PL) c) Potopljeni makrofiti (npr. Chara, Nitella, Myriophyllum, Ranunculus trichophyllus, Potamogeton alpinus) ) (PM) 2. Prostoplavajoči i makrofiti (PP) (npr. Utricularia, Ceratophyllum,, Lemnaceae, Trapa, Eichornia) Dopisati kode!
19 Vaja 6. Razporeditev bentoških nevretenčarjev v profundalu jezera Metodologija 3 mesta vzorčenja, Ekmanov grabilec (15 cm x 15 cm), vsako mesto vzorčenja ima 10 vzorčnih enot Pričakovani rezultati taksonomska sestava število osebkov/225 cm2 Shannon-Wienerjev diverzitetni indeks (H') podobnost med mesti vzorčenja (S BC - Bray-Curtisov indeks podobnosti dendrogram) deleži i prehranskih skupin (po Fauna Aquatica Austriaca)
20 Vaja 7. Raba zemljišča a ob jezeru Metodologija določitev tipov rabe zemljišča: gozdne površine ine: : listopadni gozd, iglasti gozd, mešani gozd, kmetijske površine ine: : travnik, pašnik, njiva, urbane površine ine. Pričakovani rezultati karta jezera s prikazano rabo zemljišča a ob jezeru
21 II. TEKOČE E VODE Program dela 1 VTOK IN IZTOK IZ JEZERA 1.1 Hidromorfološki parametri 1.2 Fizikalni in kemijski parametri 1.3 Združba bentoških nevretenčarjev 2 VODOTOK RIBNICA 2.1 Hidromorfološki parametri 2.2 Fizikalni in kemijski parametri 2.3 Združba bentoških nevretenčarjev 2.4 Združba obrasti 2.5 Združba rib 3 VODOTOK SAVICA 3.1 Hidrološki parametri 3.2 Združba plavljenih bentoških nevretenčarjev
22 II. TEKOČE E VODE 1 Vtok in iztok iz jezera HIDROMORFOLOŠKI PARAMETRI FIZIKALNI IN KEMIJSKI PARAMETRI ZDRUŽBA BENTOŠKIH NEVRETENČARJEV
23 Vaja 8. Hidromorfološke značilnosti vtoka in iztoka iz jezera. Meritve in izračun globina, hitrost vodnega toka, pretok, organski in anorganski substrat, obrežna vegetacija.
24 Vaja 9. Vpliv jezera na fizikalne in kemijske parametre. Meritve in izračun a) aparativno koncentracija raztopljenega kisika, nasičenost, prevodnost, ph, temperatura, b) analitsko nitrati, ortofosfati, suspendirane snovi.
25 Vaja 10. Vpliv jezera na združbo bentoških nevretenčarjev arjev. Metodologija vzorčenje z ročno mrežo; 1) 20 vzorčnih enot na vsakem vzorčnem mestu 2) vzorčne enote izbrane glede na delež substrata 3) velikost vzorčne enote je 25 cm x 25 cm 4) 20 vzorčnih enot skupaj je vzorec 25 m LEVI BREG DESNI BREG 22,5 m 20 m 17,5 m 15 m 12,5 m 10 m 7,5 m 5 m 2,5 m 0 m ŠIRINA Enota (m)
26 Vaja 10. Vpliv jezera na združbo bentoških nevretenčarjev arjev. Poziciranje vzorčnih enot Vodotok Kraj Datum Anorganski substrat (%) megalital (>40 cm) makrolital (20-40 cm) mezolital (6-20 cm) mikrolital (2-6 cm) akal (0,2-2 cm) psamal (6mm-2 mm) argilal (<6mm) Vsota = Organski substrat (%) makroalge potopljeni makrofiti emergentni makrofiti živi deli kopenskih rastlin ksilal (les) večji organski delci (CPOM) manjši organski delci (FPOM)»Sewage fungus«vsota = Tehnolital* (označi z znakom x) Vzorčevalec Le anorganski substrat 100% Le organski substrat Vsota anorganskega in organskega substrata Število vzorčnih enot spremenljiva 100% 20
27 Vaja 10. Vpliv jezera na združbo bentoških nevretenčarjev arjev. Pričakovani rezultati taksonomska sestava številčnost taksonov/1,25 m2 podobnost med vzorčnima mestoma (S BC - Bray- Curtisov indeks podobnosti) Shannon-Wienerjev diverzitetni indeks (H') deleži i prehranskih skupin (po Fauna Aquatica Austriaca)
28 II. TEKOČE E VODE B) Vodotok Ribnica
29 2.1 1 Hidromorfološki parametri 2.2 Fizikalni in kemijski parametri 2.3 Združba makroinvertebratov 2.4 Združba obrasti 2.5 Združba rib II. TEKOČE E VODE 2 Vodotok Ribnica
30 Vaja 11. Longitudinalno spreminjanje hidromorfoloških značilnosti vodotoka. Meritve in izračun globina, hitrost vodnega toka, pretok, organski in anorganski substrat, obrežna vegetacija.
31 Vaja Longitudinalno spreminjanje fizikalnih in kemijskih značilnosti vode v vodotoku. Meritve in izračun a) aparativno koncentracija raztopljenega kisika, nasičenost, prevodnost, ph, temperatura, b) analitsko nitrati, ortofosfati, suspendirane snovi.
32 Vaja Longitudinalno spreminjanje združbe makroinvertebratov v vodotoku. Vaja Primerjava združbe bentoških nevretenčarjev na velikostni kategoriji tolmun/brzica in mikrohabitat. Metodologija vzorčenje z ročno mrežo; 1) 20 vzorčnih enot na vsakem vzorčnem mestu izbranih na dolžini 20 m (10 v brzici in 10 v tolmunu) 2) vzorčne enote izbrati glede na delež substrata 3) na vsaki vzorčni enoti izmeriti povprečno globino in izmeriti povprečno hitrost vodnega toka 4) velikost vzorčne enote je 25 cm x 25 cm 5) a) 20 vzorčnih enot nabranih na vzorčnem mestu je vzorec (vaja 13) b) 10 vzorčnih enot nabranih v brzici/tolmunu je vzorec (vaja 14) c) vsaka vzorčna enota je vzorec (vaja 14)
33 Vaja Longitudinalno spreminjanje združbe makroinvertebratov v vodotoku. Vaja Primerjava združbe bentoških nevretenčarjev na velikostni kategoriji tolmun/brzica in mikrohabitat. Pričakovani rezultati taksonomska sestava delež taksonov Shannon-Wienerjev diverzitetni indeks (H') podobnost med vzorci (S BC - Bray-Curtisov indeks podobnosti dendrogram) deleži i prehranskih skupin (po Fauna Aquatica Austriaca)
34 Vaja Mikrorazporeditev, longitudinalno spreminjanje združbe in biomasa perifitona v vodotoku. Metodologija na vsakem vzorčnem mestu 4 vzorci: 2 vzorca nabrana v tolmunu (kamni, prodniki) 2 vzorca nabrana na brzici (kamni, prodniki) taksonomska sestava: vzorec pobran s 5 kamnov oz. prodnikov s površin ino po 5 cm 2 (Σ=25 cm 2 ) biomasa: vzorec pobran z 10 kamnov oz. prodnikov s površin ino po 5 cm 2 (Σ=50 cm 2 )
35 Vaja Mikrorazporeditev, longitudinalno spreminjanje združbe in biomasa perifitona v vodotoku. Pričakovani rezultati taksonomska sestava povprečno število osebkov/cm 2 Shannon-Wienerjev diverzitetni indeks (H') podobnost med vzorci (S BC - Bray-Curtisov indeks podobnosti dendrogram) biomasa (mg kl a/m 2 )
36 Vaja Mikrorazporeditev, longitudinalno spreminjanje združbe in biomasa perifitona v vodotoku. Izračun: N = (ỹ V vz )/(P v V p )...(3) N povprečno število osebkov/mm 2 ỹ povprečno število osebkov v pregledanem volumnu (povprečje petih ponovitev) V vz volumen zgoščenega vzorca (100 ml) [ml] P v vzorčevana površina (2500 mm 2 ) [mm 2 ] V p volumen pregledanega podvzorca ob vsaki ponovitvi (~0,125 ml) [ml]
37 Vaja 16. Longitudinalno spreminjanje združbe rib v vodotoku. Metodologija vzorčenje rib z elektriko; 1) Dolžina vzorčnega mesta 10 20x širina struge oz. najmanj 100 m a) V vodotokih s širino struge >15 m in globino vode <70 cm vzorčimo številne vzorčna območja s skupno površino vsaj 1000 m2, ki vključujejo ujejo vse tipe prisotnih mezohabitatov na izbranem vzorčnem mestu (t.i. parcialna metoda). 2) 1 izlov po celotni dolžini ali izbrani površini 3) izlov v smeri proti toku 4) izlov ponovimo večkrat (vsaj 2x)
38 Vaja 16. Longitudinalno spreminjanje združbe rib v vodotoku. Pričakovani rezultati taksonomska sestava številčnost taksonov dolžina posameznih osebkov rib (razdalja od ust do razcepa repne plavuti oz. sredine repne plavuti) masa posameznih osebkov rib podobnost med vzorčnima mestoma (S BC - Bray-Curtisov indeks podobnosti) Shannon-Wienerjev diverzitetni indeks (H') vrstno specifična frekvenčna na razporeditev velikostnih (dolžinskih in masnih) razredov rib vrstno specifična korelacija med dolžino in maso rib frekvenčna na razporeditev velikostnih (dolžinskih in masnih) razredov rib celotne združbe masno in številčno razmerje med ciprinidnimi in salmonidnimi vrstami
39 Vaja 16. Longitudinalno spreminjanje združbe rib v vodotoku. Izračun (Seber in Lecren 1967): N = (C1 2 /(C1-C2) C2)...(4) N ocena števila osebkov/1000m2 C1 število osebkov ulovljenih v prvem izlovu/1000 m2 C2 število osebkov ulovljenih v drugem izlovu/1000 m2
40 II. TEKOČE E VODE 3 Vodotok Savica Vaja urno spremljanje plavljenja bentoških nevretenčarjev arjev. Metodologija 2 vzorčni mesti v matici struge ob levem bregu. Meritve in izračun globina vode na mestu, kjer so postavljene driftne mreže, e, hitrost vodnega toka pred mrežo, pretok skozi mrežo. Metodologija trajanje vzorčenja: 24 ur vzorčenje v 2 urnih presledkih (12 vzorcev)
41 Pričakovani rezultati Vaja urno spremljanje plavljenja bentoških nevretenčarjev arjev. taksonomska sestava število osebkov število osebkov/m 3 (gostota plavljenja) Gostota plavljenja (št.( osebkov/m 3 ) = N/(t Q) N število osebkov t čas plavljenja (s) Q pretok vode skozi mrežo o (m 3 /s) Shannon-Wienerjev diverzitetni indeks (H') 2,5 2 gostota plavljenja (št.osebkov/m 3 ) 1,5 1 0,5 0 11h - 13h 13h - 15h 15h - 17h 17h - 19h 19h - 21h 21h - 23h 23h - 1h 1h - 3h 3h - 5h 5h - 7h 7h - 9h 9h - 11h čas vzorčenja (plavljenja)
42 Splošna navodila BOHINJ in oz. 29. junij 10:30 OBVEZNO copati posteljnina (spalna vreča) čelna svetilka škornji skripti in navadni svinčnik PRIPOROČENO pohodni čevlji pelerina kopalke (?) krema za sončenje (??) pokrivalo flis URNIK vstajanje 7:00 delamo 10 ur dnevno prosti čas (šport) spanje (??) hrana (vegetarijanci)
Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.
Kontrolne karte KONTROLNE KARTE Kontrolne karte uporablamo za sprotno spremlane kakovosti izdelka, ki ga izdeluemo v proizvodnem procesu. Izvaamo stalno vzorčene izdelkov, npr. vsako uro, vsake 4 ure.
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.
Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM
Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Fakulteta za elektrotehniko 1 Slika 7. 2: Principielna shema regulacije AM v KSP Fakulteta za elektrotehniko 2 Slika 7. 3: Merjenje komponent fluksa s
- Geodetske točke in geodetske mreže
- Geodetske točke in geodetske mreže 15 Geodetske točke in geodetske mreže Materializacija koordinatnih sistemov 2 Geodetske točke Geodetska točka je točka, označena na fizični površini Zemlje z izbrano
Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,
Varjenje polimerov s polprevodniškim laserjem
Laboratorijska vaja št. 5: Varjenje polimerov s polprevodniškim laserjem Laserski sistemi - Laboratorijske vaje 1 Namen vaje Spoznati polprevodniške laserje visokih moči Osvojiti osnove laserskega varjenja
Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M16141113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek, 1. junij 16 SPLOŠNA MATURA RIC 16 M161-411-3 M161-411-3 3 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor
Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2
Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a
Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx
Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma
LIVING ENVIRONMENT LIVING ENVIRONMENT CHINESE EDITION. The University of the State of New York REGENTS HIGH SCHOOL EXAMINATION A B 1 B 2 D B 2 D
LIVING ENVIRONMENT The University of the State of New York REGENTS HIGH SCHOOL EXAMINATION CHINESE EDITION LIVING ENVIRONMENT WEDNESDAY, JANUARY 25, 2012 9:15 A.M. to 12:15 P.M., ONLY 2012 1 25 9 15 12
KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK
1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24
*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center
Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:
Tretja vaja iz matematike 1
Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +
POROČILO. št.: P 1100/ Preskus jeklenih profilov za spuščen strop po točki 5.2 standarda SIST EN 13964:2004
Oddelek za konstrkcije Laboratorij za konstrkcije Ljbljana, 12.11.2012 POROČILO št.: P 1100/12 680 01 Presks jeklenih profilov za spščen strop po točki 5.2 standarda SIST EN 13964:2004 Naročnik: STEEL
Osnove sklepne statistike
Univerza v Ljubljani Fakulteta za farmacijo Osnove sklepne statistike doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo e-pošta: mitja.kos@ffa.uni-lj.si Intervalna ocena oz. interval zaupanja
Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M15143113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA RIC 2015 M151-431-1-3 2 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor
Statistična analiza. doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za farmacijo
Statistična analiza opisnih spremenljivk doc. dr. Mitja Kos, mag. arm. Katedra za socialno armacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za armacijo Statistični znaki Proučevane spremenljivke: statistični znaki
Multivariatna analiza variance
(MANOVA) MANOVA je multivariatna metoda za proučevanje odvisnosti med več odvisnimi (številskimi) in več neodvisnimi (opisnimi) spremenljivkami. (MANOVA) MANOVA je multivariatna metoda za proučevanje odvisnosti
Osnovne stehiometrijske veličine
Osnovne stehiometrijske veličine Stehiometrija (grško: stoiheion snov, metron merilo) obravnava količinske odnose pri kemijskih reakcijah. Fizikalne veličine, s katerimi kemik najpogosteje izraža količino
matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):
![matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):](/thumbs/87/96579490.jpg "matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):")
4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n
CO2 + H2O sladkor + O2
VAJA 5 FOTOSINTEZA CO2 + H2O sladkor + O2 Meritve fotosinteze CO 2 + H 2 O sladkor + O 2 Fiziologija rastlin laboratorijske vaje SVETLOBNE REAKCIJE (tilakoidna membrana) TEMOTNE REAKCIJE (stroma kloroplasta)
Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 12. junij 2015 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M543* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek,. junij 05 SPLOŠNA MATURA RIC 05 M543 M543 3 IZPITNA POLA Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor
SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK
SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi
POPIS DEL IN PREDIZMERE
POPIS DEL IN PREDIZMERE ZEMELJSKI USAD v P 31 - P 32 ( l=18 m ) I. PREDDELA 1.1 Zakoličba, postavitev in zavarovanje prečnih profilov m 18,0 Preddela skupaj EUR II. ZEMELJSKA DELA 2.1 Izkop zemlje II.
VPLIV RAZLIČNIH PARAMETROV PRANJA NA ODSTRANJEVANJE STANDARDNE UMAZANIJE Z BOMBAŽNE TKANINE
Univerza v Ljubljani Naravoslovnotehniška fakulteta Oddelek za tekstilstvo VPLIV RAZLIČNIH PARAMETROV PRANJA NA ODSTRANJEVANJE STANDARDNE UMAZANIJE Z BOMBAŽNE TKANINE Avtorica: M. P. Študijska smer: Načrtovanje
Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena
Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge
Vektorji Naloge 1. V koordinatnem sistemu so podane točke A(3, 4), B(0, 2), C( 3, 2). a) Izračunaj dolžino krajevnega vektorja točke A. (2) b) Izračunaj kot med vektorjema r A in r C. (4) c) Izrazi vektor
IZZIVI DRUŽINSKE MEDICINE. U no gradivo zbornik seminarjev
IZZIVI DRUŽINSKE MEDICINE Uno gradivo zbornik seminarjev študentov Medicinske fakultete Univerze v Mariboru 4. letnik 2008/2009 Uredniki: Alenka Bizjak, Viktorija Janar, Maša Krajnc, Jasmina Rehar, Mateja
Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare
Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Laboratorij za termoenergetiko Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare po modelu IAPWS IF-97 izračunano z XSteam Excel v2.6 Magnus Holmgren, xsteam.sourceforge.net
Če je električni tok konstanten (se ne spreminja s časom), poenostavimo enačbo (1) in dobimo enačbo (2):
ELEKTRIČNI TOK TEOR IJA 1. Definicija enote električnega toka Električni tok je gibanje električno nabitih delcev v trdnih snoveh (kovine, polprevodniki), tekočinah ali plinih. V kovinah se gibljejo prosti
Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev
KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.
p 1 ENTROPIJSKI ZAKON
ENROPIJSKI ZAKON REERZIBILNA srememba: moža je obrjea srememba reko eakih vmesih staj kot rvota srememba. Po obeh sremembah e sme biti obeih trajih srememb v bližji i dalji okolici. IREERZIBILNA srememba:
Pošto pretvaramo iz veće u manju mjernu jedinicu broj 2.5 množimo s 1000,
PRERAČUNAVANJE MJERNIH JEDINICA PRIMJERI, OSNOVNE PRETVORBE, POTENCIJE I ZNANSTVENI ZAPIS, PREFIKSKI, ZADACI S RJEŠENJIMA Primjeri: 1. 2.5 m = mm Pretvaramo iz veće u manju mjernu jedinicu. 1 m ima dm,
Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci
Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja
vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov
28. 3. 11 UV- spektrofotometrija Biuretska metoda Absorbanca pri λ=28 nm (A28) UV- spektrofotometrija Biuretska metoda vstopni žarek intenziteta I Lowrijeva metoda Bradfordova metoda Bradfordova metoda
1. Trikotniki hitrosti
. Trikotniki hitrosti. Z radialno črpalko želimo črpati vodo pri pogojih okolice z nazivnim pretokom 0 m 3 /h. Notranji premer rotorja je 4 cm, zunanji premer 8 cm, širina rotorja pa je,5 cm. Frekvenca
1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja
ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost
Novi Sad god Broj 1 / 06 Veljko Milković Bulevar cara Lazara 56 Novi Sad. Izveštaj o merenju
Broj 1 / 06 Dana 2.06.2014. godine izmereno je vreme zaustavljanja elektromotora koji je radio u praznom hodu. Iz gradske mreže 230 V, 50 Hz napajan je monofazni asinhroni motor sa dva brusna kamena. Kada
МЕХАНИКА НА ФЛУИДИ (AFI, TI, EE)
Zada~i za program 2 po predmetot МЕХАНИКА НА ФЛУИДИ (AFI, TI, EE) Предметен наставник: Проф. д-р Методија Мирчевски Асистент: Виктор Илиев (rok za predavawe na programot - 07. i 08. maj 2010) (во термини
NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE
NEPARAMETRIČNI TESTI pregledovanje tabel hi-kvadrat test as. dr. Nino RODE Parametrični in neparametrični testi S pomočjo z-testa in t-testa preizkušamo domneve o parametrih na vzorcih izračunamo statistike,
MERITVE LABORATORIJSKE VAJE. Študij. leto: 2011/2012 UNIVERZA V MARIBORU. Skupina: 9
.cwww.grgor nik ol i c NVERZA V MARBOR FAKTETA ZA EEKTROTEHNKO, RAČNANŠTVO N NFORMATKO 2000 Maribor, Smtanova ul. 17 Študij. lto: 2011/2012 Skupina: 9 MERTVE ABORATORJSKE VAJE Vaja št.: 4.1 Določanj induktivnosti
The Thermal Comfort Properties of Reusable and Disposable Surgical Gown Fabrics Original Scientific Paper
24 The Thermal Comfort Properties of Surgical Gown Fabrics 1 1 2 1 2 Termofiziološke lastnosti udobnosti kirurških oblačil za enkratno in večkratno uporabo december 2008 marec 2009 Izvleček Kirurška oblačila
Vježba: Uklanjanje organskih bojila iz otpadne vode koagulacijom/flokulacijom
Kolegij: Obrada industrijskih otpadnih voda Vježba: Uklanjanje organskih bojila iz otpadne vode koagulacijom/flokulacijom Zadatak: Ispitati učinkovitost procesa koagulacije/flokulacije na obezbojavanje
Kotni funkciji sinus in kosinus
Kotni funkciji sinus in kosinus Oznake: sinus kota x označujemo z oznako sin x, kosinus kota x označujemo z oznako cos x, DEFINICIJA V PRAVOKOTNEM TRIKOTNIKU: Kotna funkcija sinus je definirana kot razmerje
PRILOGA VI POTRDILO O SKLADNOSTI. (Vzorci vsebine) POTRDILO O SKLADNOSTI ZA VOZILO HOMOLOGIRANEGA TIPA
PRILOGA VI POTRDILA O SKLADNOSTI (Vzorci vsebine) A POTRDILO O SKLADNOSTI ZA VOZILO HOMOLOGIRANEGA TIPA Stran 1 POTRDILO O SKLADNOSTI ZA VOZILO HOMOLOGIRANEGA TIPA (1) (številka potrdila o skladnosti:)
Tekočinska kromatografija
Tekočinska kromatografija Kromatografske tehnike uporabljamo za ločevanje posameznih komponent v vzorcu. Ločitev temelji na različnem porazdeljevanju komponent med stacionarno fazo, ki se nahaja v kromatografski
OCENA ONESNAŽENOSTI ZRAKA Z DELCI PM10 NA JESENICAH (obdobje meritev: )
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE OCENA ONESNAŽENOSTI ZRAKA Z DELCI PM10 NA JESENICAH (obdobje meritev: 4.12.2013 10.3.2014) OCENA ONESNAŽENOSTI
ARHITEKTURA DETAJL 1, 1:10
0.15 0.25 3.56 0.02 0.10 0.12 0.10 SESTV S2 polimer-bitumenska,dvoslojna(po),... 1.0 cm po zahtevah SIST DIN 52133 in nadstandardno, (glej opis v tehn.poročilu), npr.: PHOENIX STR/Super 5 M * GEMINI P
MONITORING PODZEMNE VODE IN POVRŠINSKIH VODOTOKOV NA OBMOČJU MESTNE OBČINE LJUBLJANA ZA OBDOBJE november april 2018
PRMOL_maj216_Vmesno I MONITORING PODZEMNE VODE IN POVRŠINSKIH VODOTOKOV NA OBMOČJU MESTNE OBČINE LJUBLJANA ZA OBDOBJE november 21 - april 218 POROČILO ZA OBDOBJE november 21 - april 216 (I. VMESNO POROČILO).
PRERADA GROŽðA. Sveučilište u Splitu Kemijsko-tehnološki fakultet. Zavod za prehrambenu tehnologiju i biotehnologiju. Referati za vježbe iz kolegija
Sveučilište u Splitu Kemijsko-tehnološki fakultet Zavod za prehrambenu tehnologiju i biotehnologiju Referati za vježbe iz kolegija PRERADA GROŽðA Stručni studij kemijske tehnologije Smjer: Prehrambena
l 5 Levo: Površinski profil referenčne dolžine in dolžina vrednotenja; Desno: srednja linija profila
referenčna linija profila l=l=l=l=l 1 2 3 4 5... referenčna dolžina l 1 l 2 l 3 l 4 l 5 l n dolžina vrednotenja Levo: Površinski profil referenčne dolžine in dolžina vrednotenja; Desno: srednja linija
Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,
Osnove statistike. Drago Bokal Oddelek za matematiko in računalništvo Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerza v Mariboru. 1.
Oddelek za matematiko in računalništvo Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerza v Mariboru 1. marec 2010 Obvestila. http://um.fnm.uni-mb.si/ Prosojnice se lahko spremenijo v tednu po predavanjih.
Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)
Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2
Termovizijski sistemi MS1TS
Termovizijski sistemi MS1TS Vežbe 02 primer 1 MATLAB funkcija conv. f x = rect x rect x 2 ( ) ( ) ( ) y=conv(rectangle_function(x),rectangle_function(x-2)); figure,subplot(3,1,1),plot(x,rectangle_function(x)),xlabel('\itx'),ylabel('rect({\itx})');
INŽENJERSTVO NAFTE I GASA. 2. vežbe. 2. vežbe Tehnologija bušenja II Slide 1 of 50
INŽENJERSTVO NAFTE I GASA Tehnologija bušenja II 2. vežbe 2. vežbe Tehnologija bušenja II Slide 1 of 50 Proračuni trajektorija koso-usmerenih bušotina 2. vežbe Tehnologija bušenja II Slide 2 of 50 Proračun
Ovrednotenje vzorca naravne vode
Ovrednotenje vzorca naravne vode Esej Katja Kunčič, 1. letnik Laboratorijske biomedicine Analizna kemija Mentorica: Prof. dr. Nataša Gros Ljubljana, 14.5.2013 1 Uvod Pri vaji analiza vod bi želela analizirati
CM707. GR Οδηγός χρήσης... 2-7. SLO Uporabniški priročnik... 8-13. CR Korisnički priručnik... 14-19. TR Kullanım Kılavuzu... 20-25
1 2 3 4 5 6 7 OFFMANAUTO CM707 GR Οδηγός χρήσης... 2-7 SLO Uporabniški priročnik... 8-13 CR Korisnički priručnik... 14-19 TR Kullanım Kılavuzu... 20-25 ENG User Guide... 26-31 GR CM707 ΟΔΗΓΟΣ ΧΡΗΣΗΣ Περιγραφή
Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki
1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...
ΑΠΟΖΗΜΙΩΣΗ ΘΥΜΑΤΩΝ ΕΓΚΛΗΜΑΤΙΚΩΝ ΠΡΑΞΕΩΝ ΣΛΟΒΕΝΙΑ 1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου... 3 1 1. Έντυπα αιτήσεων
DISKRIMINANTNA ANALIZA
DISKRIMINANTNA ANALIZA Z diskriminantno analizo poiščemo tako linearno kombinacijo merjenih spremenljivk, da bo maksimalno ločila vnaprej določene skupine in da bo napaka pri uvrščanju enot v skupine najmanjša.
IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,
Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),
P R A V I L N I K o obratovalnem monitoringu stanja tal. 1. člen (vsebina)
Pravilnik - medresorsko usklajevanje Na podlagi petega odstavka 101. člena, osmega odstavka 101. a člena in šestega odstavka 103. člena ter za izvrševanje 8. točke drugega odstavka 74. člena Zakona o varstvu
Simbolni zapis in množina snovi
Simbolni zapis in množina snovi RELATIVNA MOLEKULSKA MASA ON MOLSKA MASA Relativna molekulska masa Ker so atomi premajhni, da bi jih merili z običajnimi tehtnicami, so ugotovili, kako jih izračunati. Izražamo
Slovenska oskrbna veriga z žiti in izdelki iz žit
Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij Slovenska oskrbna veriga z žiti in izdelki iz žit doc. dr. Aleš KUHAR Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta VSEBINA - Pridelava žit v Sloveniji - Mednarodna
Numerično reševanje. diferencialnih enačb II
Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke
MODERIRANA RAZLIČICA
Dr`avni izpitni center *N07143132* REDNI ROK KEMIJA PREIZKUS ZNANJA Maj 2007 NAVODILA ZA VREDNOTENJE NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA b kncu 3. bdbja MODERIRANA RAZLIČICA RIC 2007 2 N071-431-3-2 NAVODILA
STATISTIKA ANALIZA VARINCE Doc.dr. Tadeja Kraner Šumenjak
STATISTIKA ANALIZA VARINCE 16.3.011 Doc.dr. Tadeja Kraner Šumenjak ANALIZA VARIANCE Proučuje, kako ena ali več neodvisnih spremenljivk (faktorjev) vpliva na slučajno odvisno spremenljivko Y, ki meri izid
Posnemanje fotorazgradnje sertralina v okolju. Tjaša Gornik, Mentor: doc. dr. Tina Kosjek Somentor: prof. dr.
Posnemanje fotorazgradnje sertralina v okolju Tjaša Gornik, tjasa.gornik@ijs.si Mentor: doc. dr. Tina Kosjek Somentor: prof. dr. Ester Heath sertralin voda [ng/l] površinske vode ribe [ng/g] čistilne naprave
3525$&8158&1(',=$/,&(6$1$92-1,095(7(120
Srednja masinska skola OSOVE KOSTRUISAJA List1/8 355$&8158&1(',=$/,&(6$1$9-1,095(7(10 3ROD]QLSRGDFL maksimalno opterecenje Fa := 36000 visina dizanja h := 440 mm Rucna sila Fr := 350 1DYRMQRYUHWHQR optereceno
Logatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013
WP 14 R T d 9 10 11 53 d 2015 811/2013 WP 14 R T 2015 811/2013 WP 14 R T Naslednji podatki o izdelku izpolnjujejo zahteve uredb U 811/2013, 812/2013, 813/2013 in 814/2013 o dopolnitvi smernice 2010/30/U.
Slika, vir: http://www.manataka.org
KEMIJA Slika, vir: http://www.manataka.org RAZTOPINE SPLOŠNE INFORMACIJE O GRADIVU Učno gradivo je nastalo v okviru projekta Munus 2. Njegovo izdajo je omogočilo sofinanciranje Evropskega socialnega sklada
2.1. MOLEKULARNA ABSORPCIJSKA SPEKTROMETRIJA
2.1. MOLEKULARNA ABSORPCJSKA SPEKTROMETRJA Molekularna absorpcijska spektrometrija (kolorimetrija, fotometrija, spektrofotometrija) temelji na merjenju absorpcije svetlobe, ki prehaja skozi preiskovano
Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013
Numerične metode, sistemi linearnih enačb B. Jurčič Zlobec Numerične metode FE, 2. december 2013 1 Vsebina 1 z n neznankami. a i1 x 1 + a i2 x 2 + + a in = b i i = 1,..., n V matrični obliki zapišemo:
Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 15. oktober 2013 Oglejmo si, kako množimo dve kompleksni števili, dani v polarni obliki. Naj bo z 1 = r 1 (cosϕ 1 +isinϕ 1 )
Uradni list Republike Slovenije Št. 4 / / Stran 415
Uradni list Republike Slovenije Št. 4 / 22. 1. 2016 / Stran 415 SVETLOBNI PROMETNI ZNAKI SEMAFORJI Priloga 3 1. Krmiljenje semaforjev Časovno odvisno krmiljenje semaforjev deluje na podlagi vnaprej pripravljenih
S53WW. Meritve anten. RIS 2005 Novo Mesto
S53WW Meritve anten RIS 2005 Novo Mesto 15.01.2005 Parametri, s katerimi opišemo anteno: Smernost (D, directivity) Dobitek (G, gain) izkoristek (η=g/d, efficiency) Smerni (sevalni) diagram (radiation pattern)
MATEMATIKA. Merske enote RAZLAGE IN VAJE ZA BOLJŠE OCENE V VIŠJIH RAZREDIH OSNOVNE ŠOLE. Tanja Končan, Vilma Moderc in Rozalija Strojan
MATEMATIKA Merske enote RAZLAGE IN VAJE ZA BOLJŠE OCENE V VIŠJIH RAZREDIH OSNOVNE ŠOLE Tanja Končan, Vilma Moderc in Rozalija Strojan ZBIRKA ZNAM ZA VEČ Matematika, merske enote Razlage in vaje za boljše
=DYH]XMRþHELRORãNHPHMQHYUHGQRVWL- BAT vrednosti
![=DYH]XMRþHELRORãNHPHMQHYUHGQRVWL- BAT vrednosti](/thumbs/84/90356170.jpg "=DYH]XMRþHELRORãNHPHMQHYUHGQRVWL- BAT vrednosti")
PRILOGA II =DYH]XMRþHELRORãNHPHMQHYUHGQRVWL- BAT vrednosti Ime snovi.dudnwhulvwlþql Aceton aceton 0,34 mmol/l (20,0 mg/l) 38,95 mmol/mol kreatinina* (20,0 mg/g kreatinina*) Aluminij aluminij 200µg/l Anilin
Vaje: Električni tokovi
Barbara Rovšek, Bojan Golli, Ana Gostinčar Blagotinšek Vaje: Električni tokovi 1 Merjenje toka in napetosti Naloga: Izmerite tok, ki teče skozi žarnico, ter napetost na žarnici Za izvedbo vaje potrebujete
Vaja: Odbojnostni senzor z optičnimi vlakni. Namen vaje
Namen vaje Spoznavanje osnovnih fiber-optičnih in optomehanskih komponent Spoznavanje načela delovanja in praktične uporabe odbojnostnega senzorja z optičnimi vlakni, Delo z merilnimi instrumenti (signal-generator,
Energijska bilanca. E=E i +E p +E k +E lh. energija zaradi sproščanja latentne toplote. notranja energija potencialna energija. kinetična energija
Energijska bilanca E=E i +E p +E k +E lh notranja energija potencialna energija kinetična energija energija zaradi sproščanja latentne toplote Skupna energija klimatskega sistema (atmosfera, oceani, tla)
MONITORING PODZEMNE VODE IN POVRŠINSKIH VODOTOKOV NA OBMOČJU MESTNE OBČINE LJUBLJANA ZA OBDOBJE oktober april 2018
DAT.:DANTE-NL-COZ-MB-214a- PR18_MOL_vmesnoV MONITORING PODZEMNE VODE IN POVRŠINSKIH VODOTOKOV NA OBMOČJU MESTNE OBČINE LJUBLJANA ZA OBDOBJE oktober 217 - april 218 POROČILO ZA OBDOBJE oktober 217 - april
MONITORING POVRŠINSKIH VODA V MESTNI OBČINI NOVA GORICA V LETU 2016 KONČNO POROČILO. Naročnik:
MONITORING POVRŠINSKIH VODA V MESTNI OBČINI NOVA GORICA V LETU 2016 KONČNO POROČILO Naročnik: Poročilo pripravila: Mestna občina Nova Gorica Pogodba št.: 2106-600-31/2016 mag.jasna Koglot, univ.dipl.kem.
Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke
Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre
Osnove elektrotehnike uvod
Osnove elektrotehnike uvod Uvod V nadaljevanju navedena vprašanja so prevod testnih vprašanj, ki sem jih našel na omenjeni spletni strani. Vprašanja zajemajo temeljna znanja opredeljenega strokovnega področja.
13SYMV
«..», 5.7.2013, : 1 ι ιω,!ιι &!ι "ι, "# # 16 ι ωι #ι # $,. ω ι!ι,!,. ι%" &ι, ' ι, "# (! 40,! «%"» ι!) #* : 1. + (+/,--/77443/2012/10.08.2010 # ι! ι.//',-+/,--/77444/4667/2062/03.08.2012 # ι ω!ωι!. 2. +.
Energijska bilanca Zemlje. Osnove meteorologije november 2017
Energijska bilanca Zemlje Osnove meteorologije november 2017 Spekter elektromagnetnega sevanja Sevanje Osnovne spremenljivke za opis prenosa energije sevanjem: valovna dolžina - λ (m) frekvenca - ν (s
HASLIM112V, HASLIM123V, HASLIM136V HASLIM112Z, HASLIM123Z, HASLIM136Z HASLIM112S, HASLIM123S, HASLIM136S
PROUKTOVÝ LIST HKL SLIM č. sklad. karty / obj. číslo: HSLIM112V, HSLIM123V, HSLIM136V HSLIM112Z, HSLIM123Z, HSLIM136Z HSLIM112S, HSLIM123S, HSLIM136S fakturačný názov výrobku: HKL SLIMv 1,2kW HKL SLIMv
DISKRETNA MATEMATIKA - PREDAVANJE 7 - Jovanka Pantović
DISKRETNA MATEMATIKA - PREDAVANJE 7 - Jovanka Pantović Novi Sad April 17, 2018 1 / 22 Teorija grafova April 17, 2018 2 / 22 Definicija Graf je ure dena trojka G = (V, G, ψ), gde je (i) V konačan skup čvorova,
K U P M Metka Jemec. Konferenca o učenju in poučevanju matematike, M a r i b o r, 2 3. i n 2 4. avgusta
U K 20 P K U P M 2 0 1 2 ROZETA 12 M Metka Jemec Konferenca o učenju in poučevanju matematike, M a r i b o r, 2 3. i n 2 4. avgusta 2 0 1 2 Kaj je rozeta? Rozeta je oblika vzorca, narejena v obliki simetrične
MATRICE I DETERMINANTE - formule i zadaci - (Matrice i determinante) 1 / 15
MATRICE I DETERMINANTE - formule i zadaci - (Matrice i determinante) 1 / 15 Matrice - osnovni pojmovi (Matrice i determinante) 2 / 15 (Matrice i determinante) 2 / 15 Matrice - osnovni pojmovi Matrica reda
Kotne in krožne funkcije
Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete
PRILOGE. k predlogu. direkitve Evropskega parlamenta in Sveta. o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (prenovitev)
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 1.2.2018 COM(2017) 753 final ANNEXES 1 to 6 PRILOGE k predlogu direkitve Evropskega parlamenta in Sveta o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (prenovitev) {SWD(2017)
Program testirati pomoću podataka iz sledeće tabele:
Deo 2: Rešeni zadaci 135 Vrednost integrala je I = 2.40407 42. Napisati program za izračunavanje koeficijenta proste linearne korelacije (Pearsonovog koeficijenta) slučajnih veličina X = (x 1,..., x n
13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa
13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa Bor Plestenjak NLA 25. maj 2010 Bor Plestenjak (NLA) 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 25. maj 2010 1 / 12 Enostranska Jacobijeva
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 2 12,999,976 km 9,136,765 km 1,276,765 km 499,892 km 245,066 km 112,907 km 36,765 km 24,159 km 7899 km 2408 km 76 km 12 14 16 3 6 11 1 12 7 1 2 5 4 3 9 10 8 18 20 21 22 23 24 25 26
2 3 4 5 6 7 8 9 10 12,999,976 km 9,136,765 km 1,276,765 km 499,892 km 245,066 km 112,907 km 36,765 km 24,159 km 7899 km 2408 km 76 km 12 14 16 9 10 1 8 12 7 3 1 6 2 5 4 3 11 18 20 21 22 23 24 26 28 30
UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Katedra za energetsko strojništvo VETRNICA. v 2. v 1 A 2 A 1. Energetski stroji
Katedra za energetsko strojništo VETRNICA A A A Katedra za energetsko strojništo Katedra za energetsko strojništo VETRNICA A A A Δ Δp p p Δ Katedra za energetsko strojništo Teoretična moč etrnice Določite