Vodnik PO DRUGOSTOPENJSKIH ŠTUDIJSKIH PROGRAMIH na Univerzi v Ljubljani 1 2013/2014 Karierni centri Univerze v Ljubljani
Vodnik PO DRUGOSTOPENJSKIH ŠTUDIJSKIH PROGRAMIH na Univerzi v Ljubljani 2013/2014 Karierni centri Univerze v Ljubljani
4
Kazalo Dobrodošli 12 Študijsko in karierno svetovanje na univerzi v ljubljani 14 Kateri študijski program izbrati? 15 Pozanimajte se o študijskih programih in zaposlitvenih možnostih 15 Spoznajte svoje interese, osebnostne lastnosti, zmožnosti 16 Karierno pot načrtujte že med študijem 16 Kontaktni podatki kariernih svetovalcev 17 Akademija za glasbo (UL AG) 18 Predstavitev akademije 18 Glasbena pedagogika 19 Glasbena umetnost 19 Glasbeno-teoretska pedagogika 20 Instrumentalna in pevska pedagogika 21 Akademija za gledališče, radio, film in televizijo (UL AGRFT) 22 Predstavitev akademije 22 Dramaturgija in scenske umetnosti 23 Dramska igra 24 Filmski in televizijski študiji 24 Filmsko in televizijsko ustvarjanje 25 Oblike govora 26 Scensko oblikovanje 26 Umetnost giba 27 5 Akademija za likovno umetnost in oblikovanje (UL ALUO) 28 Predstavitev akademije 28 Industrijsko in unikatno oblikovanje 29 Kiparstvo 30 Konserviranje in restavriranje likovnih del 30 Oblikovanje vizualnih komunikacij 31 Slikarstvo 32 Biotehniška fakulteta (UL BF) 33 Predstavitev fakultete 33 Agronomija 34 Biološko izobraževanje 34 Biotehnologija 35 Ekologija in biodiverziteta 35 Ekonomika naravnih virov 36
Gozdarstvo in upravljanje gozdnih ekosistemov 36 Hortikultura 37 Krajinska arhitektura 37 Lesarstvo 38 Mikrobiologija 38 Molekulska biologija 39 Molekulska in funkcionalna biologija 39 Prehrana 40 Strukturna in funkcionalna biologija 40 Varstvo naravne dediščine 41 Znanost o živalih 41 Živilstvo 42 6 Ekonomska fakulteta (UL EF) 43 Predstavitev fakultete 43 Bančni in finančni management 44 Denar in finance 44 Ekonomija 45 Kvantitativne finance in aktuarstvo 45 Management 46 Management in ekonomika v zdravstvenem varstvu 46 Management v športu (UL EF + UL FŠ) (interdisciplinarni) 47 Mednarodno poslovanje 48 Podjetništvo 48 Poslovna informatika 49 Poslovna logistika 49 Poslovodenje in organizacija 50 Računovodstvo in revizija 50 Trženje 51 Turizem 51 Fakulteta za arhitekturo (UL FA) 52 Predstavitev fakultete 52 Arhitektura (enoviti magistrski) 53 Urbanizem 53 Fakulteta za družbene vede (UL FDV) 54 Predstavitev fakultete 54 Analiza evropske socialne politike 55 Diplomacija 56 Družboslovna informatika 56 Etnične študije 57 Evropske študije 57 Komunikologija 58 Kulturologija kulturne in religijske študije 58 Mediji in pravo 59
Mednarodni odnosi 59 Novinarske študije 60 Obramboslovje 60 Odnosi z javnostmi 61 Politologija analiza politik in javna uprava 61 Politologija balkanske študije 62 Politologija politična teorija 62 Razvojne študije 63 Sociologija 63 Sociologija upravljanje organizacij, človeških virov in znanja 64 Strateško tržno komuniciranje 64 Svetovne študije 65 Upravljanje javnih in neprofitnih organizacij 65 Varnostne študije 66 Fakulteta za elektrotehniko (UL FE) 67 Predstavitev fakultete 67 Elektrotehnika 68 Uporabna statistika (UL BF + UL EF + UL FDV + UL FE + UL MF) (interdisciplinarni) 68 Fakulteta za farmacijo (UL FFA) 69 Predstavitev fakultete 69 Farmacija (enoviti magistrski) 70 Industrijska farmacija 71 Laboratorijska biomedicina 71 7 Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo (UL FGG) 72 Predstavitev fakultete 72 Geodezija in geoinformatika 73 Gradbeništvo 74 Okoljsko gradbeništvo 74 Prostorsko načrtovanje 75 Stavbarstvo 75 Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo (UL FKKT) 76 Predstavitev fakultete 76 Biokemija 77 Kemija 77 Kemijsko inženirstvo 78 Kemijsko izobraževanje 78 Tehniška varnost 78 Fakulteta za matematiko in fiziko (UL FMF) 79 Predstavitev fakultete 79 Finančna matematika 80 Fizika 80
Geofizika (UL FGG + UL FMF + UL NTF) (interdisciplinarni) 81 Jedrska tehnika 81 Matematična statistika 82 Matematika 82 Medicinska fizika 83 Pedagoška fizika 83 Pedagoška matematika (enoviti magistrski) 84 Računalništvo in matematika (UL FMF + UL FRI) (interdisciplinarni) 84 Fakulteta za pomorstvo in promet (UL FPP) 85 Predstavitev fakultete 85 Pomorstvo 86 Promet 87 Fakulteta za računalništvo in informatiko (UL FRI) 88 Predstavitev fakultete 88 Računalništvo in informatika 89 8 Fakulteta za socialno delo (UL FSD) 90 Predstavitev fakultete 90 Duševno zdravje v skupnosti 91 Socialno delo 92 Socialno delo s starimi ljudmi 92 Socialno delo z družino 93 Socialno vključevanje in pravičnost na področju hendikepa, etničnosti in spola 93 Fakulteta za strojništvo (UL FS) 94 Predstavitev fakultete 94 Strojništvo Razvojno raziskovalni program 95 Fakulteta za šport (UL FŠ) 96 Predstavitev fakultete 96 Kineziologija 97 Športna vzgoja 98 Športno treniranje 98 Fakulteta za upravo (UL FU) 99 Predstavitev fakultete 99 Uprava 100 Filozofska fakulteta (UL FF) 101 Predstavitev fakultete 101 Enodisciplinarni 102 Anglistika 102 Antični in humanistični študiji 103 Arheologija 103
Bibliotekarstvo 104 Etnologija in kulturna antropologija 104 Filozofija 105 Francistične in romanistične študije 105 Geografija 106 Germanistika 106 Hispanistika 107 Informacijska znanost z bibliotekarstvom 107 Japonologija 108 Muzikologija 108 Prevajanje 109 Primerjalna književnost in literarna teorija 109 Psihologija 110 Sinologija 110 Slovenistika 111 Sociologija kulture 111 Splošno jezikoslovje 112 Tolmačenje 112 Umetnostna zgodovina 113 Založniški študiji 113 Zgodovina 114 Dvodisciplinarni 114 Anglistika 115 Bohemistika 115 Etnologija in kulturna antropologija 116 Filozofija kulture 116 Francistične študije 117 Grški jezik, književnost in kultura 117 Italijanski jezik in književnost 118 Japonologija 118 Južnoslovanski študiji 119 Latinski jezik, književnost in kultura 119 Nemcistika 120 Polonistika 120 Primerjalna književnost in literarna teorija 121 Primerjalno jezikoslovje 121 Primerjalno slovansko jezikoslovje 122 Rusistika 122 Slovakistika 123 Slovenistika 124 Sociologija kulture 124 Splošno jezikoslovje 125 Španski jezik in književnost 125 Enopredmetni pedagoški 126 Andragogika 126 Anglistika 126 9
10 Nemščina 127 Pedagogika 127 Slovenistika 128 Šolsko knjižničarstvo 128 Zgodovina 129 Dvopredmetni pedagoški 129 Andragogika 130 Anglistika 130 Filozofija 131 Francoščina 131 Geografija 132 Grški jezik, književnost in kultura 132 Italijanščina 133 Latinski jezik, književnost in kultura 133 Nemščina 134 Pedagogika 134 Polonistika 135 Primerjalna književnost in literarna teorija 135 Rusistika 136 Slovakistika 136 Slovenistika 137 Sociologija 137 Španščina 138 Zgodovina 138 Medicinska fakulteta (UL MF) 139 Predstavitev fakultete 139 Dentalna medicina (enoviti magistrski) 140 Medicina (enoviti magistrski) 140 Naravoslovnotehniška fakulteta (UL NTF) 141 Predstavitev fakultete 141 Geologija 142 Geotehnologija 142 Grafične in interaktivne komunikacije 143 Metalurgija in materiali 143 Načrtovanje tekstilij in oblačil 144 Oblikovanje tekstilij in oblačil 144 Pedagoška fakulteta (UL PEF) 145 Predstavitev fakultete 145 Edukacijske politike 146 Logopedija in surdopedagogika 147 Muzejska pedagogika 148 Pomoč z umetnostjo 148 Poučevanje 149
Predšolska vzgoja 149 Socialna pedagogika 150 Specialna in rehabilitacijska pedagogika 150 Supervizija, osebno in organizacijsko svetovanje 151 Pravna fakulteta (UL PF) 152 Predstavitev fakultete 152 Pravo 153 Teološka fakulteta (UL TEOF) 154 Predstavitev fakultete 154 Religiologija in etika 155 Teologija (enoviti magistrski) 156 Zakonske in družinske študije 156 Dvopredmetni pedagoški 157 Teologija 157 Veterinarska fakulteta (UL VF) 158 Predstavitev fakultete 158 Veterinarstvo (enoviti magistrski) 159 Zdravstvena fakulteta (UL ZF) 160 Predstavitev fakultete 160 Fizioterapija 162 Radiološka tehnologija 161 Sanitarno inženirstvo 162 Zdravstvena nega 161 11 Skupni magistrski študijski programi druge stopnje 163 Visokošolsko izobraževanje po prenovi po 11. 6. 2004 164
Dobrodošli Prof. dr. Julijana Kristl V zadnjih desetih letih se je Univerza v Ljubljani (UL) integrirala v skupen evropski raziskovalni in visokošolski izobraževalni prostor, v katerem se po letu 2010 med drugim odvijajo trije ključni procesi: modernizacija, internacionalizacija in zagotavljanje kakovosti študijskih programov in izobraževanja. 12 Po uvedbi bolonjske sheme izobraževanja v Republiki Sloveniji, še posebej pa po letu 2010, se je študij na drugi stopnji magistrski stopnji zelo spremenil. Ponujenih je veliko več študijskih programov in še več prostih razpisnih mest. Ti programi naj bi usposobili študente za zaposlitev, za vseživljenjsko učenje, za njihovo kar najustreznejšo vlogo v družbi, za izbiro takšne poklicne poti, ki jim bo omogočala uspešnost, družbi pa napredek in razvoj. Ta Vodnik po drugostopenjskih študijskih programih Univerze v Ljubljani ponuja natančen pregled vseh akreditiranih študijskih programov. Najprej boste našli opis posameznih akademij in fakultet na UL, nato pa opis študijskih programov, predvsem z vidika doseganja ciljev in učnih rezultatov. Študijski programi druge stopnje so magistrski študijski programi, ki obsegajo od 60 do 120 kreditnih točk in trajajo eno ali dve leti. Trajanje posameznega magistrskega študijskega programa mora biti načrtovano v povezavi s trajanjem prvostopenjskega študijskega programa (3 + 2, 4 + 1). Med študijske programe druge stopnje spadajo tudi enoviti magistrski študijski programi, kot jih urejajo direktive Evropske unije ali predpisi Republike Slovenije. Na vseh treh stopnjah so mogoči tudi skupni študijski programi (joint programmes, joint degrees), ki so navedeni na koncu vodnika. Splošen pogoj za vpis v magistrske študijske programe je uspešno končan študijski program prve stopnje. Natančneje so vpisni pogoji določeni v posameznem študijskem programu. Po uspešno opravljenih učnih obveznostih drugostopenjskih magistrskih študijskih programov diplomant dobi diplomsko listino in prilogo k diplomi, s katerima dokazuje poklicno usposobljenost na pregleden način doma in v mednarodnem okolju. V diplomi sta med drugim navedena tudi študijski program in strokovni naslov magister za področje izobraževanja. Priloga k diplomi vsebuje natančne podatke o študijskem programu in študentovih učnih rezultatih na mednarodno primerljiv način. S tem diplomant izkazuje značilnosti in vrednost pridobljenih znanj predvsem delodajalcem za zaposlitev ali visokošolskim ustanovam za nadaljnje izobraževanje in usposabljanje. Proces pridobivanja znanja, spretnosti in zmožnosti za življenje in delo se zaradi zahtev razvoja sodobne družbe in politik, ki ta razvoj še dodatno podpirajo in pospešujejo, močno spreminja. Tako se središčna točka izobraževalnega procesa vse bolj odmika od izobraževalnih ustanov k posameznemu študentu, torej od poučevanja k učenju (student centered learning). Posledično se premika tudi osredotočenost iz organizacijskih okvirov programov in izvedb izobraževanja k rezultatom oziroma opredelitvam, kaj se od študenta pričakuje, da zna, razume in je sposoben narediti po zaključenem študijskem programu. Zaradi tehnološkega napredka so na voljo vse prožnejše oblike dejavnosti, na primer naborni sistem kreditnih točk doma ali v tujini, vseživljenjsko učenje, priznavanje formalnega ali neformalnega izobraževanja in drugo. Z željo, da bi zagotovili transparentnost vse od osnovne šole do doktorata je oblikovana klasifikacija področij izobraževalnih dejavnosti in izidov, imenovana KLASIUS. Po KLASIUS-u, torej Na-
cionalni klasifikaciji izobraževanja in usposabljanja, so drugostopenjski magistrski študijski programi uvrščeni v raven 7. Učni cilji drugostopenjskih programov morajo ustrezati opisnikom te ravni, ki opredeljujejo stopnjo znanja, vključno z nadgradnjo vseh prejšnjih. Klasifikacija razvršča dejavnosti in izide glede na zahtevnost ter zapletenost njihove vsebine. Splošna posredna merila za opredeljevanje 7. ravni so: Δ Znanje: Poglobljeno teoretično, metodološko in analitično znanje z osnovami raziskovalnega dela, ki je podlaga za zelo zahtevno strokovno delo. Δ Spretnosti: Izkazovanje obvladovanja spretnosti in orodij kompleksnih in specializiranih področij, praviloma na ekspertni ravni. Spretnosti za obvladovanje zelo zahtevnih, kompleksnih delovnih procesov, sposobnost za stalno samostojno uporabo znanja, predvsem v novih, nepredvidljivih delovnih položajih, obvladovanje načrtovanja in vodenja delovnega procesa. Δ Zmožnosti: Usposobljenost za uporabo znanja in razumevanja ter zmožnost reševanja problemov v novih ali neobičajnih razmerah v širših ali večdisciplinarnih kontekstih, povezanih s področjem študija (stroke). Sprejemanje odgovornosti za vse glede na odločitve, povezane dejavnosti oz. procese. Vodenje številnih, raznovrstnih, kompleksnih, heterogenih skupin. Usposobljenost za neodvisno, profesionalno in etično usmerjanje lastnega učenja v različnih, manj običajnih kontekstih. V kolikšnem obsegu boste pridobili določen nabor znanja, spretnosti in zmožnosti za življenje in delo v procesu učenja na drugi stopnji, je večinoma odvisno od vas samih. Uresničitev vaših zamisli in želja je odvisna od pravilnosti izbora programa, motiviranosti, možnosti za znanstveno ustvarjalnost, strokovno prodornost, odprtost tudi za dobre mednarodne zglede, zmožnost za dogovarjanje, usklajevanje in spreminjanje ustaljenih vsebin in načinov dela, pa tudi od tega, kako boste odprti do ponujene možnosti oziroma kako sprejemljivi boste zanje. Prepričana sem, da lahko po pregledu opisov študijskih programov in po posvetu v kariernem centru UL oblikujete svoj koncept izobraževanja na magistrski ravni, takšen, ki je najbolj primeren za vas zdaj in tudi za vašo prihodnost. Mogoče je napočil čas za ponoven premislek in postavitev novih ciljev na vaši izobraževalni poti, ki jih boste lahko dosegli in vas bodo vodili do zaposlitve. Torej za novo zmago tistih, ki želijo doseči nekaj več, nekaj drugačnega, nekaj izvirnega, da boste postali magister, kar pomeni mag = moder, ambiciozen, genialen. Prof. dr. Julijana Kristl Prorektorica Univerze v Ljubljani za izobraževalno dejavnost 13
Študijsko in karierno svetovanje na Univerzi v Ljubljani 14 Univerza v Ljubljani je na vseh fakultetah in akademijah vzpostavila karierne centre, v katerih karierni svetovalci nudijo celostno pomoč pri vprašanjih, povezanih s študijem in karierno usmeritvijo. Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov 2007 2013, razvojna prioriteta 3.»Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja«, prednostna usmeritev 3.3»Kakovost, konkurenčnost in odzivnost visokega šolstva«. 1 Osrednja vloga kariernih svetovalcev, zaposlenih pri projektu, je nudenje in izvajanje svetovanj študentom pri načrtovanju in oblikovanju karierne usmeritve za kakovostnejšo študijsko pot in lažje vključevanje na trg dela. Z namenom doseganja zastavljenih ciljev organizirajo različne brezplačne dejavnosti: Δ informiranje o študijskih programih in zaposlitvenih možnostih diplomantov po zaključku študija; Δ individualno in skupinsko karierno svetovanje; Δ organizacija delavnic in drugih izobraževanj za pridobivanje dodatnih kompetenc in znanj za učinkovit vstop na trg delovne sile; Δ informiranje o aktualnih razpisih za študente in mlade diplomante; Δ predstavitve delodajalcev in zaposlitvenih možnostih v njihovih organizacijah; Δ študijski obiski v organizacijah, kjer študenti spoznajo delovno okolje, delovne zahteve in prenos teoretičnega strokovnega znanja v prakso; Δ spremljanje karierne poti diplomantov (anketa o zaposljivost diplomantov, sodelovanje s klubi ALUMNI); Δ organizacija strokovnih posvetov na temo vseživljenjske karierne usmerjenosti. Za dodatne informacije o dejavnostih kariernih centrov se lahko obrnete na pristojne karierne svetovalce. Z njimi se lahko dogovorite za individualno svetovanje, pripravo kariernega načrta, svetovanje pri izbiri drugostopenjskega študijskega programa in informiranje o aktualnih brezplačnih dogodkih. 1 Univerza v Ljubljani je na javnem razpisu za sofinanciranje razvoja in izvajanja dejavnosti kariernih centrov v visokem šolstvu, ki ga je izvedlo Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (sedanje Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport), iz Evropskega socialnega sklada pridobila sredstva za izvajanje programa skladno z Operativnim programom razvoja človeških virov za obdobje 2007 2013, v okviru 3. razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostna usmeritev 3.3: Kakovost, konkurenčnost in odzivnost visokega šolstva. Ministrstvo bo za izvedbo projekta Univerzi v Ljubljani izplačalo do 1.187.201,72 EUR, od tega 85 odstotkov prispeva Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in 15 odstotkov Republika Slovenija. Projekt se izvaja od 2. 7. 2010 do 30. 6. 2013. Koordinatorica projekta za Univerzo v Ljubljani je Maja Dizdarevič, predstavnik Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport pa je Janez Danijel.
Kateri študijski program izbrati? Odločitev o nadaljevanju študija in izbira študija na drugi stopnji zagotovo nista preprosti. Pogosto ju otežujejo bogata ponudba študijskih programov, nejasnost kariernih ciljev, kompetenc, vrednot, razmere na trgu delovne sile in socialno-ekonomsko ozadje posameznika. Karierni centri svetujejo, da pred izbiro študijskega programa storite naslednje Pozanimajte se o študijskih programih in zaposlitvenih možnostih Preglejte predstavitvene zbornike študijskih programov, da dobite predstavo, kateri študijski programi so razpisani za naslednje študijsko leto. Pripravite ožji izbor zanimivih študijskih programov, jih podrobno preglejte in med seboj primerjajte. Udeležite se predstavitev drugostopenjskih študijskih programov na informativnih dnevih fakultet in akademij. Za vsak študijski program, ki je v vašem ožjem izboru, pridobite čim več informacij o načinu študija, študijskih obveznostih, pridobljenih kompetencah ob koncu študija, usmeritvah znotraj posameznega študijskega programa, priznavanju dosedanjega izobraževanja ob vpisu v program in možnostih mednarodne študijske izmenjave ali prakse v tujini. Če ste zaključili študijski program na prvi stopnji in bi se želeli vpisati na študijski program druge stopnje, preverite, kakšni so pogoji za vpis. Pozanimajte se o zaposlitvenih možnostih po zaključku študijskega programa in o potrebah Dejavniki izbire študija: - okolje, v katerem posameznik živi (starši, prijatelji, znanci); - pretekle izkušnje s šolanjem (učni uspeh, uspeh na maturi); - stanje na trgu dela (zaposlitvene možnosti po zaključku študija); - individualni interesi (osebnostne lastnosti, vrednote, interesi, stališče posameznika do dela). po kadrih z vašo pridobljeno izobrazbo na trgu delovne sile. Posvetujete se s kariernim svetovalcem v kariernem centru. 15
16 Spoznajte svoje interese, osebnostne lastnosti, zmožnosti Posameznik se skozi življenjska obdobja spreminja, posledično pa se spreminjajo tudi njegovi interesi, cilji, vrednote, potrebe, pričakovanja, znanja in kompetence. Večkrat na svoji karierni poti ugotovimo, da za uspešno opravljanje poklica in izpolnjevanje vrednot samoaktualizacije potrebujemo dodatno strokovno izobrazbo ali poglobitev že obstoječega znanja. V procesu izbire nadaljevanja študija si skušajte odgovoriti na naslednja vprašanja: Kaj želite doseči v zasebnem življenju in na poklicnem področju? Kakšne so vaše ambicije, cilji, motivi? Kakšen poklic želite opravljati? Katere so najpomembnejše vrednote za vašo delovno kariero? Vam je pri delu pomembna neodvisnost in samostojnost ali delo v timu? Želite kreativno, razburljivo delo, ustvarjalno izražanje, vam je pomemben družbeni status, visoka plača, napredovanje, varnost, vodenje drugih? Z odgovori na zgornja vprašanja dobite lestvico najpomembnejših osebnih in kariernih vrednot. Kaj vas veseli? Kaj radi delate? Kaj vas motivira? Povežite svoje interese s študijsko smerjo in poklicem. Preglejte tudi, ali je za dosego cilja treba dokončati prvostopenjski, drugostopenjski ali tretjestopenjski program. V čem ste dobri? Kaj znate in česa ste sposobni? Katere so vaše pomanjkljivosti, ki bi vas lahko ovirale pri doseganju opisanega cilja in jih bo treba premagati? Katere morebitne težave v okolju bi vas lahko ovirale na študijski in karierni poti? V primeru težav pri prepoznavanju študijskih in kariernih interesov se obrnite na kariernega svetovalca svoje fakultete oziroma akademije. Na podlagi pogovora bosta opredelila problemska področja kariernega razvoja in pripravila karierni načrt. Po potrebi se v svetovalni proces vključi tudi psihološko testiranje, ki je za študente Univerze v Ljubljani brezplačno. Karierno pot načrtujte že med študijem Karierna pot zajema celovit osebnostni, izobraževalni in poklicni razvoj posameznika. Gre za dolgotrajen, sistematičen, dinamičen in aktiven proces, ki med drugim vključuje načrtovano večanje usposobljenosti, znanja in zaposlitvenih možnosti že med študijem. Za pravočasno in čim bolj uspešno načrtovanje karierne poti ter uspešnejši prehod na trg dela karierni centri v času študija priporočajo izvajanje naslednjih dejavnosti: Aktivno sodelujte v študijskem procesu z izvedbo seminarskih nalog, vaj in projektov. Pri tem se povežite s profesorji in asistenti, pri reševanju konkretnih primerov pa tudi z morebitnimi delodajalci. Z aktivnim vključevanjem v študijski proces boste navezali stike s pedagoškimi delavci na fakulteti in potencialnimi delodajalci, spoznali zaposlitvene možnosti študijskega programa, pri praktičnih projektih pa boste pridobljeno teoretično znanje uporabili v praksi. Kakovostno in domiselno seminarsko ali magistrsko nalogo lahko pod mentorstvom profesorja preoblikujete v prispevek v strokovnem časopisu ali na strokovnem posvetu, konferenci. Tako si boste začeli graditi ime v strokovnih krogih, na posvetih in konferencah pa boste spoznali strokovnjake svojega strokovnega področja in navezali stike z njimi. Sodelujte na študijski izmenjavi ali praksi v tujini. Izboljšali boste znanje tujega jezika ter pridobili mednarodne in medkulturne izkušnje. Omenjeno vam lahko služi tudi kot referenca, ki jo boste vključili v življenjepis. Za potencialnega delodajalca bo to pomembna informacija o aktivnem
znanju tujega jezika okolja, v katerem ste bili na študijski izmenjavi ali praksi, samostojnosti, sposobnosti prilagajanja novim položajem in prevzemanju globalnega pogleda. Pridobivajte praktične izkušnje z opravljanjem študijske prakse, študentskega ali prostovoljnega dela. Za opravljanje študijske prakse, študentskega dela ali prostovoljstva izberite za svoje področje ustreznega delodajalca ter ga ob končanem usposabljanju prosite za pisno priporočilo. Razvoj posameznikove kariere predstavlja pridobivanje različnih znanj, spretnosti in izkušenj. Poskrbite za stalen profesionalni razvoj z vključevanjem v formalna in neformalna izobraževanja ter usposabljanja. Udeležujte se delavnic in drugih dogodkov Kariernih centrov UL, mladinskih organizacij, študentskih društev ipd. Priporočamo spremljanje novosti na strokovnem področju, prebiranje strokovne literature, udeležbo na okroglih mizah, posvetih in konferencah. Če je mogoče, pridobite potrdila o aktivnem sodelovanju ali udeležbi in jih vključite v prilogo k življenjepisu. Aktivno vodenje kariere pomeni tudi pridobivanje strokovno povezanih poznanstev. Uporabljajte osebno in spletno mreženje s profesorji, delodajalci, predstavniki strokovnih združenj (Facebook, LinkedIn, Twitter ). Spremljajte novice na fakultetnih in študentskih spletnih straneh ter spletnih straneh akademij. Tam boste našli informacije o strokovnih in družabnih dogodkih, novicah, prebrali boste lahko mnenja drugih in na forumih izmenjali izkušnje. Sodelujte v obštudijskih dejavnostih, kot je npr. študentsko tutorstvo, in aktivno sodelujte v strokovnih društvih. Pridobili boste nova poznanstva, samozavest, odgovornost, z vključevanjem v različne projekte pa tudi nova znanja in veščine ter že pridobljeno znanje uporabili na praktičnem primeru. Izkoristite možnost brezplačnega kariernega svetovanja pri kariernem svetovalcu svoje fakultete oz. akademije. Karierni svetovalec vam nudi pomoč pri kariernem odločanju in pripravi kariernega načrta ter oblikovanju motivacijskega pisma in življenjepisa. Nanj se lahko obrnete vsakokrat, ko ne boste vedeli kako in kaj na svoji karierni poti. Med študijem se udeležujte obiskov in predstavitev delodajalcev, ki jih poleg fakultet in akademij organizirajo karierni centri. Ob tem ne pozabite s seboj prinesti življenjepisa ali CV-vizitke, s katerima se kratko in jedrnato predstavite potencialnemu delodajalcu, ki vam lahko omogoči opravljanje praktičnega usposabljanja, študentskega dela in kasneje zaposlitve. 17 Kontaktni podatki kariernih svetovalcev Za individualno srečanje s kariernim svetovalcem in naročanje na novice o dejavnostih kariernih centrov se lahko dogovorite po e-pošti kc@uni-lj.si ali se obrnete na kariernega svetovalca, ki pokriva želeno fakulteto ali akademijo: http://kc.uni-lj.si/zaposleni
Akademija za glasbo (UL AG) Naslov: Stari trg 34, 1000 Ljubljana Spletna stran: www.ag.uni-lj.si E-mail: dekanat@ag.uni-lj.si Telefon: 01 242 73 00 Faks: 01 242 73 20 PREDSTAVITEV AKADEMIJE Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani kot vrh glasbenoizobraževalnega sistema v Republiki Sloveniji je pedagoška, umetniška in raziskovalna ustanova. Na dodiplomski in podiplomski stopnji študija izvaja študijske programe, povezane z glasbeno umetnostjo in glasbeno pedagogiko. Raziskovalna dejavnost pa poteka predvsem na Oddelku za kompozicijo in glasbeno teorijo ter na Oddelku za glasbeno pedagogiko, ki vsako leto organizira mednarodni muzikološki simpozij. Akademija za glasbo je tesno povezana z različnimi domačimi in mednarodnimi ustanovami. Na umetniškem področju je njena kakovost tako
AKADEMIJA ZA GLASBO v domačem kot v mednarodnem prostoru prepoznavna, saj se tako njeni večji in manjši sestavi kot posamezni študentje uspešno predstavljajo v koncertnih abonmajih AG UL, pa tudi v številnih evropskih kulturnih središčih. na srednji stopnji glasbenega šolstva, diplomanti programa Glasbena pedagogika pa večji poudarek na glasbeni vzgoji v vertikali splošnega šolstva (osnovna šola, gimnazije) ter izvajanju predšolskih programov ter pouka nauka o glasbi in solfeggia na nižji stopnji. Magistrski študijski program Glasbena pedagogika je zasnovan tako, da skupaj s prvostopenjskim univerzitetnim študijskim programom Glasbena pedagogika tvori celoto, ki obsega skupaj 300 ECTS in izpolnjuje vse pogoje za akreditacijo študijskih programov za izobraževanje učiteljev. Glasbena pedagogika Diplomanti študijskega programa Glasbena pedaogika so usposobljeni za samostojno izvajanje glasbene vzgoje in zborovskega petja na osnovnošolski in srednješolski ravni splošnega izobraževanja ter programov na predšolski in osnovnošolski ravni v glasbenem šolstvu. Prav tako so usposobljeni za samostojno načrtovanje in izvajanje programov za druge ciljne skupine v neformalnem izobraževanju ter za sodelovanje v timskem delu z učitelji, starši in drugimi strokovnimi delavci. V programu študentje pri obveznih modulih in predmetih usvojijo široko paleto znanj, spretnosti in veščin iz glasbene pedagogike, glasbene produkcije, glasbene reprodukcije in glasbene zgodovine. Pri izbirnih predmetih jih razširjajo in poglabljajo skladno s svojimi interesi in nadaljnjimi usmeritvami. Diplomanti Glasbene pedagogike se usposobijo tudi za kritično vrednotenje formalnega in neformalnega vzgojno-izobraževalnega dela ter za komuniciranje z otroki, mladostniki in odraslimi. Program se glede kompetenc delno prekriva s programom Glasbeno-teoretska pedagogika. Razlikuje pa se v tem, da imajo diplomanti programa Glasbeno-teoretska pedagogika bistveno večji poudarek na glasbenoteoretičnih znanjih, ki so potrebna za poučevanje glasbenoteoretičnih predmetov Glasbena umetnost Smeri: Δ Kompozicija in glasbena teorija Δ Orkestrsko dirigiranje Δ Zborovsko dirigiranje Δ Petje Δ Klavir Δ Orgle Δ Harmonika Δ Čembalo Δ Kitara Δ Harfa Δ Violina Δ Viola Δ Violončelo Δ Kontrabas Δ Flavta Δ Oboa Δ Klarinet Δ Fagot Δ Saksofon Δ Trobenta Δ Rog Δ Pozavna 19 UL AG
20 UL AG Δ Tuba Δ Tolkala Δ Kljunasta flavta Δ Sakralna glasba Cilj programa je usposobiti diplomante za delovanje na umetniškem področju v glasbi. Študijski program je umetniški. Diplomanti so usposobljeni za umetniške poklice v poustvarjalnosti in/ali ustvarjalnosti ter ob pridobitvi pedagoško-andragoške izobrazbe tudi za poučevanje v glasbenem in/ali splošnem šolstvu. Program je sestavljen iz 26 smeri, med katerimi ima zaradi povsem jasnih kompetenc, ciljev, vsebine in poklicne usmerjenosti vsaka značilnosti samostojnega programa. Vsem smerem je skupna glasbena umetnost, zato je program tako tudi poimenovan. Zaradi jasnejše opredelitve imajo smeri strokovne naslove. Glasbeno-teoretska pedagogika Diplomanti študijskega programa so usposobljeni za samostojno poučevanje glasbenoteoretičnih predmetov v srednjem in osnovnem glasbenem šolstvu ter na srednješolski ravni splošnega izobraževanja. Prav tako so usposobljeni za samostojno načrtovanje in izvajanje programov za druge ciljne skupine v neformalnem izobraževanju ter za sodelovanje v timskem delu z učitelji, starši in drugimi strokovnimi delavci. V programu študentje pri obveznih modulih in predmetih usvojijo široko paleto znanj, spretnosti in veščin iz glasbene teorije, glasbene pedagogike, glasbene produkcije, glasbene reprodukcije in glasbene zgodovine. Pri izbirnih predmetih jih razširjajo in poglabljajo skladno s svojimi interesi in nadaljnjimi usmeritvami. Diplomanti Glasbeno-teoretske pedagogike se usposobijo tudi za kritično vrednotenje formalnega in neformalnega vzgojno-izobraževalnega dela ter za komuniciranje z otroki, mladostniki in odraslimi. Program se glede kompetenc delno prekriva s programom Glasbena pedagogika. Razlikuje pa se v tem, da imajo diplomanti tega programa bistveno večji poudarek na glasbenoteoretičnih znanjih, ki so potrebna za poučevanje glasbenoteoretičnih predmetov na srednji stopnji glasbenega šolstva, diplomanti programa Glasbena pedagogika pa večji poudarek na predšolski vzgoji in osnovnošolskem splošnem glasbenem izobraževanju in vzgoji. Program vsebuje potrebnih 60 ECTS pedagoških vsebin. Smeri: Δ Kompozicija in glasbena teorija Δ Dirigiranje Δ Sakralna glasba
AKADEMIJA ZA GLASBO Instrumentalna in pevska pedagogika Smeri: Δ Petje Δ Klavir Δ Orgle Δ Harmonika Δ Čembalo Δ Kitara Δ Harfa Δ Violina Δ Viola Δ Violončelo Δ Kontrabas Δ Flavta Δ Oboa Δ Klarinet Δ Fagot Δ Saksofon Δ Trobenta Δ Rog Δ Pozavna Δ Tuba Δ Tolkala Δ Kljunasta flavta šolstvu. Prav tako so usposobljeni za poustvarjalno umetniško izražanje v svoji smeri. Program je sestavljen iz 22 smeri, med katerimi ima zaradi povsem jasnih kompetenc, ciljev, vsebine in poklicne usmerjenosti vsaka značilnosti samostojnega programa. Vsem smerem sta skupna instrumentalna oziroma pevska pedagogika in glasbena umetnost. Zaradi jasnejše opredelitve imajo smeri strokovne naslove. Glavna teža programa (četrtina kreditov) je na glavnih predmetih, po katerih se poimenuje tudi posamezna smer programa. Program vsebuje potrebnih 60 ECTS pedagoških vsebin. 21 UL AG Cilji programa so usposobiti diplomante za delovanje na glasbenopedagoškem področju svoje smeri ter delovanje na poustvarjalnem umetniškem področju predvsem kot komorni glasbeniki, zborovski pevci, voditelji šolskih ansamblov itd. Študijski program je pedagoški in umetniški. Diplomanti so usposobljeni za pedagoški poklic v svoji smeri v osnovnem in srednjem glasbenem
Akademija za gledališče, radio, film in televizijo (UL AGRFT) Naslov: Nazorjeva ul. 3, 1000 Ljubljana Spletna stran: www.agrft.uni-lj.si E-mail: dekanat@agrft.uni-lj.si Telefon: 01 251 04 12 Faks: 01 251 04 50 PREDSTAVITEV AKADEMIJE Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani opravlja izobraževalno, umetniško in raziskovalno delo, ki zadeva gledališče, radio, film in televizijo. Je edini visokošolski javni zavod v Sloveniji, ki izvaja na dodiplomski in podiplomski stopnji javno veljavne študijske programe za pridobitev ustrezne izobrazbe na področju gledališča, radia, filma in televizije. Prvih trideset let je Akademija delovala kot samostojen visokošolski zavod z rektorjem na čelu, leta 1975 pa je postala članica ljubljanske Univerze. UL AGRFT je nosilka umetniške dejavnosti, v katero se vključuje z javnimi gledališkimi produkcijami, kratki-
AKADEMIJA ZA GLEDALIŠČE, RADIO, FILM IN TELEVIZIJO mi dokumentarnimi in igranimi filmi ter radijskimi in televizijskimi oddajami. UL AGRFT je tudi edina raziskovalna organizacija v Sloveniji, ki se ukvarja z gledališkimi in filmskimi vedami (zgodovina slovenskega gledališča, filma, zgodovina in teorija drame ). Dramaturgija in scenske umetnosti Smeri: Δ Zgodovina, teorija in kritika scenskih umetnosti Δ Dramaturgija in dramsko pisanje Temeljni cilj magistrskega študijskega programa druge stopnje Dramaturgija in scenske umetnosti je usposobljenost diplomantov za delo pri izvedbi zahtevnih znanstvenih, strokovnih in umetniških projektov. Drugostopenjski program je nadaljevanje prvostopenjskega programa Dramaturgija in scenske umetnosti, na katerem dobijo študentje vsa potrebna teatrološka znanja, ki jih usposabljajo tako za opravljanje praktičnih dramaturških opravil v gledaliških in sorodnih ustanovah, na radiu, pri filmu in televiziji, za teoretično-raziskovalno in arhivsko delo v gledaliških in njim sorodnih ustanovah ter osnovna znanja, ki so potrebna za pisanje različnih dramskih besedil; od umetniških (različne dramske zvrsti) do drugih kritičnih in publicističnih člankov za strokovno javnost in množične medije, le da je na drugi stopnji poudarek na samostojnem znanstvenem, strokovnem in umetniškem delu oziroma ustvarjanju. Diplomanti so glede na dobljeno znanje sicer specializirani in diferencirani v»teoretsko«in»praktično«usmeritev, vendar jim obvezne skupne vsebine zlasti v prvem letniku študija omogočajo hitro in učinkovito prilagoditev specifičnim okoliščinam posamezne delovne naloge oz. projekta. Za razliko od diplomantov prve stopnje so diplomanti druge stopnje mnogo bolj samostojni, usmerjeni v specialne vednosti in sposobni pridobljena spoznanja avtorsko razvijati. Profil diplomanta je zasnovan intenzivno in poglobljeno ter omogoča ustvarjalne povezave z drugimi strokovnimi in umetniškimi profili oz. sodelavci v umetniški produkciji tako v gledališču, na radiu, na televiziji in pri filmu kot tudi v drugih (recimo tiskanih) medijih. Teatrološko znanje dramaturga je mednarodno primerljivo in ustreza evropskim standardom za omenjeno področje. 23 UL AGRFT
24 UL AGRFT Dramska igra Smeri: Δ Dramska igra Δ Umetniška beseda Δ Gledališko petje Δ Igra z lutko Trajanje študija: 1 leto Število kreditnih točk (ECTS): 60 Diplomant po zaključenem magistrskem študijskem programu druge stopnje Dramska igra obvladuje vire iger ter načela različnih iger glede na čas in prostor civilizacije, kulture, družbe, zgodovine, politike ter njihov odnos z različnimi področji umetnosti, posebej gledališkimi in filmskimi. Diplomanti pridobijo širši in bolj poglobljen vpogled v slovenski gledališki prostor, oziroma kritično oceno le-tega in obenem strokovno primerjavo s trenutnimi gledališkimi ustvarjalnimi procesi in dosežki v tujini. Teme magistrskih raziskav omogočajo preverjanje dosedanjih znanj in védenj ter poglabljanje v metje oziroma v njegove družbene, zgodovinske ali splošno kulturne povezave z drugimi umetnostnimi področji in njihovimi posebnostmi. Odpirajo možnosti za posameznikovo in skupinsko raziskavo igralskih potencialov in s tem vzpostavljanje področja za trasiranje umetniške vizije in zvez z njeno realizacijo, za analizo okoliščin in sprememb v psihofizični strukturi igralca pri prehajanju iz stvarnega sveta v fiktivni prostor igre, odra in uprizarjanja, za raziskovanje medsebojnega vpliva umetnosti oziroma igre in gledališča ter občinstva in družbe itd. Študij se konča z dokumentirano objavo izhodišč in preskusov umetniških teoretičnih in/ali praktičnih vidikov dramske igre. Filmski in televizijski študiji Temeljni cilj magistrskega študijskega programa druge stopnje Filmski in televizijski študiji je usposobljenost diplomantov za strokovno delo pri analiziranju, komentiranju in izboljševanju razmer v našem avdiovizualnem sektorju, pri načrtovanju in izvajanju pedagoško-raziskovalnega in upravljavskega dela. Poklici publicistov, pedagogov in upravljavcev so ustvarjalni, predvidevajo pa nujnost vsestranskih psihofizičnih sposobnosti in izjemno komunikativnost. Ključna posebnost programa je v dejstvu, da obravnava filmsko in medijsko problematiko v tesni povezavi s proučevanje filmske ustvarjalne prakse in estetike. Ta program torej ni namenjen ustvarjalcem, ampak»teoretikom«, pedagogom, raziskovalcem, publicistom in kritikom ter»politikom«, to je upravljavcem.
AKADEMIJA ZA GLEDALIŠČE, RADIO, FILM IN TELEVIZIJO Filmsko in televizijsko ustvarjanje Smeri: Δ Filmska režija Δ Televizijska režija Δ Snemanje Δ Montaža Δ Scenaristika Δ Produkcija Temeljni cilj magistrskega študijskega programa druge stopnje Filmsko in televizijsko ustvarjanje je usposobljenost diplomantov za umetniško in strokovno delo pri izvedbi najzahtevnejših avdiovizualnih (AV) del. Postopek dela se glede na izbrani medij razlikuje v tehnološkem procesu, glavne karakteristike zvrsti, ki jih gojijo AV-mediji, pa so skupne in temeljijo na umetniški izvedbi projekta skozi estetsko in tehnično konceptualizacijo ter realizacijo. Poklici (režiser, snemalec, montažer, scenarist, producent) so ustvarjalni, predvidevajo pa vsestranske psihofizične sposobnosti in izjemno komunikativnost za naporno in včasih dolgotrajno delo skozi različne faze priprave in realizacije projekta, ki je obenem vezano na delo s soustvarjalci različnih poklicev in profilov. Program s poudarkom na samostojnem umetniškem ustvarjanju in z dodatnimi smermi glede na prvo stopnjo zaokrožuje študij prve stopnje s širšo paleto ustvarjalnih znanj in vedenj, ki se, v skladu z najboljšimi praksami v Evropi in svetu, prilagajajo dejanskim potrebam filmske, televizijske in nasploh avdiovizualne produkcije po umetniških kadrih. Program temelji na umetniški, ustvarjalni in praktični zasnovi, pripravi in izvedbi umetniških (magistrskih, študijskih) del. Praktični umetniški študij dopolnjujejo strokovni in teoretski predmeti z veliko stopnjo izbirnosti. V del študijskega procesa so pod vodstvom habilitiranih visokošolskih učiteljev vključeni tudi uveljavljeni umetniki, strokovnjaki in specialisti za različna področja AV-medijev. Tako program vsebuje vse potrebne elemente za sledenje tehnološkemu in estetskemu razvoju na avdiovizualnem področju. 25 UL AGRFT
Oblike govora Scensko oblikovanje 26 UL AGRFT Smeri: Δ Oblikovanje govorjenih besedil Δ Govorno sporočanje Diplomanti po zaključenem magistrskem študijskem programu druge stopnje Oblike govora poznajo in obvladajo temeljne zakonitosti govora nasploh, prav tako pa tudi specifike slovenskega govorjenega jezika. Na teoretični in praktični ravni so pripravljeni za govorno analizo in realizacijo besedila: od fonetične in fonološke razčlembe ter artikulacije in glasovne impostacije do govorne analize (umetniškega ali neumetniškega) besedila in cilja priprave in uresničitve govornega akta v različnih okoljih. Študenti dobijo strokovne napotke za pripravo na govorno sporočanje v različnih medijih, s posebnim poudarkom na poznavanju zakonitosti medija in obvladovanju tehničnih zahtev pri govorni realizaciji. Diplomanti so sposobni oblikovati pripravo zapisanega (umetniškega) besedila na govorno izvedbo v pedagoškem procesu, prav tako znajo pripravo kakovostno govorno uresničiti v šolskih okoliščinah. Diplomanti so sposobni strokovno svetovati pri govornih izvedbah različnih besedil v različnih okoliščinah in interdisciplinarno nadgrajevati svoje znanje glede na področje svojega delovanja. Študenti se seznanijo tudi s temeljnimi načeli znanstvenega raziskovanja govorjenega jezika in z oblikovanjem (pisnih) strokovnih besedil na temo govora. Študenti dobijo širši in bolj poglobljen vpogled v govorno sporočanje oziroma kritično ocenitev le- -tega, študij pa omogoča tudi strokovno primerjavo s trenutnimi ustvarjalnimi procesi in dosežki v tujini. Smeri: Δ Kostumografija Δ Scenografija Magistrski študijski program druge stopnje Scensko oblikovanje (scenografija in kostumografija) je zasnovan kot interdisciplinarna umetniška forma, povezuje se z različnimi področji, igro, režijo, dramaturgijo, likovno umetnostjo, lučnim oblikovanjem itd., in je sestavni del različnih medijskih zvrsti, prehaja od tradicionalnih pa vse do bolj kompleksnih sporočilnih sistemov. Še posebno v sodobnih hibridnih projektih, ki prestopajo in spreminjajo meje gledališča, plesa, vizualnih umetnosti, glasbe in vsakodnevnega življenja. Tradicionalno uprizarjanje se vse bolj povezuje z drugimi mediji, ki oblikujejo našo realnost. Scensko oblikovanje zahteva teoretično in praktično obvladovanje obeh, tako umetniškega kot tehničnega področja. Kognitivni proces vsebuje raziskovanje tem, ki se artikulirajo v teoretičnih in praktičnih scenskih in kostumskih rešitvah, dopolnjenih z ustreznimi tehničnimi in umetniškimi podatki produkcije oz. predstavitve priprava portfelja. Razvijanje magistrske teze je zadnja faza programa. Vsak študent samostojno in inovativno raziskuje določen problem na nekem umetniško oblikovnem področju, ki ga odobri mentor.
AKADEMIJA ZA GLEDALIŠČE, RADIO, FILM IN TELEVIZIJO Umetnost giba Smeri: Δ Umetnost giba Δ Gib v prostoru (raz-gibani prostor) Magistrski študijski program Umetnost giba omogoča magistrantom kakovosten, poglobljen strokovni vpogled v izvedbo gibnega dogodka, strokovno pripravo na umetnost giba v različnih medijih, s posebnim poudarkom na poznavanju zakonitosti medija in obvladovanju tehničnih in vsebinskih zahtev, v obvladovanju gibne realizacije oziroma kritične ocenitve le-teh in obenem strokovno primerjavo s trenutnimi ustvarjalnimi procesi in dosežki v tujini. Študij poglablja tudi znanje o slovenski specifiki gledališkega giba in umetniški rabi plesa nasploh. Po zaključenem študiju programa magistranti poznajo in obvladajo temeljne zakonitosti giba na teoretični in praktični ravni, so pripravljeni za koreografsko in gibno analizo in aktualizacijo projekta: od dramaturške razčlembe in zgodovinskega vrednotenja do sodobnih konotacij in invencij ter cilja priprave in uresničitve svoje zamisli. Magistranti so po zaključku študija pripravljeni na samostojno delo v slovenskem znanstvenem, medijskem in kulturnoumetniškem prostoru. Program upošteva tudi specifičnost slovenskega prostora, ki od magistrantov pričakuje visoko usposobljenost za samostojno delo, edinstvenost zamisli in suverenost subjektivnega ter objektivnega pogleda. 27 UL AGRFT
Akademija za likovno umetnost in oblikovanje (UL ALUO) Naslov: Erjavčeva 23, 1000 Ljubljana Spletna stran: www.aluo.uni-lj.si E-mail: dekanat@aluo.uni-lj.si Telefon: 01 251 27 26 Faks: 01 251 90 71 PREDSTAVITEV AKADEMIJE Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani se posveča poučevanju in raziskovanju umetniškega ustvarjanja, oblikovanja, restavriranja in konserviranja umetniških del ter teoretskim znanjem iz omenjenih področij. UL ALUO kot najvišja pedagoška in umetniška ustanova v Republiki Sloveniji, ki se ukvarja z vizualnimi umetnostmi, si prizadeva ohraniti odličnost v pedagoškem, umetniškem, raziskovalnem in razvojnem strokovnem delu. Pri tem se naslanja na evropsko umetnostno, izobraževalno, znanstveno in splošno kulturno izročilo od antike dalje, utrjuje nacionalno samobitnost in povečuje razpoznavnost Slovenije v evropskem in širšem svetovnem prostoru.
AKADEMIJA ZA LIKOVNO UMETNOST IN OBLIKOVANJE MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM Industrijsko in unikatno oblikovanje Smeri: Δ Industrijsko oblikovanje Δ Oblikovanje stekla in keramike Študentje se skozi delo naučijo obvladovati vse stopnje oblikovalske metodologije in tvoriti (sintetizirati) rešitve kompleksnejših problemov. Proces je usmerjen v iskanje inovativnosti in kreativnosti skozi tehnične in konceptualne rešitve. Pričakovani učni izidi študentov so: Δ znanje, veščine in kompetence za opravljanje poklica industrijskega ali unikatnega oblikovalca; Δ obvladovanje vseh stopenj oblikovalske metodologije; Δ sposobnost tvorjenja (sinteze) rešitev kompleksnejših oblikovalskih problemov; Δ sposobnost iskanja inovativnosti in kreativnosti skozi tehnične in konceptualne rešitve. Smer Industrijsko oblikovanje Program spodbuja razvoj nadarjenih posameznikov in delovnih skupin, usposobljenih za raziskovalno oblikovalsko delo, s poudarkom na ustvarjanju inovativnih, trajnostnih proizvodov in storitev skozi ves njihov življenjski ciklus. Oblikovanje je namreč dejavnost, ki vključuje širok spekter poklicev in široko polje delovanja, od industrijsko proizvedenih izdelkov do storitev, produktne grafike, uporabniških vmesnikov ter interjerja in arhitekture. To je dejavnost, ki v soglasju z drugimi sorodnimi disciplinami poudarja vrednoto življenja in je osrednji dejavnik inovativne humanizacije tehnologij ter temeljni dejavnik kulturne in ekonomske izmenjave. Je torej družbeni dejavnik, ki neizpodbitno dokazuje, da oblikovanje ko prepoznamo, da je povsod okoli nas vpliva na nas in je gradnik kakovostnega življenjskega okolja vsakega posameznika. Industrijsko oblikovanje je umeščeno med razvoj (gospodarstvo), trženje (ekonomska uspešnost) ter uporabnika (humanizem). Prav usmerjenost oblikovanja v gospodarstvo označuje to interdisciplinarno stroko kot dejavnost, ki kar najbolj pripomore k višji kakovosti in konkurenčnosti izdelkov ali storitev in s tem višji dodani vrednosti. Oblikovanje je zato eden ključnih spodbujevalcev uspešnosti gospodarstva in ekonomije ter nosilcev kulture in identitete družbe. Z aktualiziranjem vloge oblikovanja v družbi stopijo v ospredje izzivi, s katerimi se oblikovalci dnevno srečujejo. Oblikovalci pri svojem delu iščejo odgovore na vprašanja globalnega trajnostnega razvoja in zaščite okolja, ponujajo dobrobit posameznim in kolektivnim končnim uporabnikom, proizvajalcem ter udeležencem na trgu, podpirajo kulturno različnost kljub globalizaciji ter ob tem ne pozabljajo na oblike, ki odražajo kompleksnost izdelkov, storitev in sistemov in so z njo skladne. Bistvena prednost programa je načrtovana prilagodljivost posameznim študentskim skupinam. Program omogoča sestavljanje znanja glede na posamezno izbrano vsebino magistrske naloge. Tako se glede na tematiko razpisanih nalog išče in združuje potrebno znanje. Poudarek programa je na načrtovalskem delu, ki se izvaja na razvojnoraziskovalnih projektih. Zajete so vse stopnje metodološkega procesa: analitični del, določanje izhodišč in ciljev, načrtovalski del in izvedbeni ter predstavitveni del. Smer Oblikovanje stekla in keramike Izhodišče magistrskega programa druge stopnje Oblikovanje stekla in keramike je poglabljanje osnov in nadgrajevanje znanja in vedenja, ki so potrebni za raziskovalne in razvojne naloge ter samostojno načrtovanje in izvajanje zahtevnih oblikovalskih in umetniških projektov. 29 UL ALUO
30 UL ALUO Cilj programa je izobraževanje profesionalcev, ki obvladajo tako teorijo kot kreativno oblikovanje pri samostojnih projektih oblikovanja unikatov ali izdelkov maloserijske produkcije. Študij Oblikovanja stekla in keramike na ALUO predstavlja okolje za znanstveno in kreativno delo v povezavi z drugimi umetniškimi in humanističnimi vedami. Bistvena lastnost študija je njegova izbirnost. Spodbujamo občutljivost študentov za iskanje odgovorov na družbene probleme. Naučijo se delovati tako samostojno kot v skupini ter prilagajati nove rešitve oblikovanja materiala unikatnemu delu in industrijski proizvodnji. Vlogo oblikovanja materiala so sposobni umestiti v okvir umetnosti, gospodarstva ali družbe. Kiparstvo Trajanje: 2 leti Temeljni cilj magistrskega študijskega programa druge stopnje Kiparstvo je izobraževanje študentov v samostojne ustvarjalce, ki bi poznali in obvladovali ne le tisto znanje in izkušnje, ki jim omogočajo izdelavo samostojnih umetniških del, pač pa tudi znanje in izkušnje s področij, s katerimi so njihove sposobnosti lahko povezane: galerijski sistem, sistemi predstavljanja in razstavljanja, družbene in socialne funkcije umetnosti ter njen pomen pri integracijskih procesih v družbi. Poleg usmerjanja študentov k poglobljenemu znanju in sposobnostim za umetniško izražanje je enako pomembno tudi umetniško raziskovanje, ki ob neprestanem razvoju umetnosti ter širjenju tehnik, medijev in pristopov predstavlja tisti element umetniškega dela, ki omogoča širino, razvoj in perspektivo, prihodnjo razsežnost in odprt pristop k umetnosti danes. Konserviranje in restavriranje likovnih del Smeri: Δ Konserviranje/restavriranje slik in polihromirane plastike Δ Konserviranje/restavriranje stenskih slik in kamna Trajanje: 2 leti Temeljni cilj magistrskega študijskega programa druge stopnje Konserviranje in restavriranje likovnih del je poglabljanje osnov ter nadgrajevanje znanja in vedenja, ki sta potrebna za raziskovalne in razvojne naloge ter za samostojno načrtovanje, izvajanje in vodenje zahtevnih projektov.
AKADEMIJA ZA LIKOVNO UMETNOST IN OBLIKOVANJE Oblikovanje vizualnih komunikacij Smeri: Δ Grafično oblikovanje Δ Ilustracija Δ Fotografija Δ Interaktivno oblikovanje Magistrski študij je usmerjen v poglabljanje osnovnega znanja, izkušenj in veščin iz dodiplomskega študija. Na tej stopnji naj bi študent razvil osebne ustvarjalne sposobnosti, tehnično usposobljenost in teoretično znanje za samostojno kreativno delo na različnih področjih vizualnih komunikacij: fotografija, grafično oblikovanje, ilustracija in interaktivno oblikovanje. Fotografija Izobraževanje na drugi stopnji je logično nadaljevanje izobraževanja na prvi stopnji. Cilj te smeri je izobraževanje profesionalcev, ki obvladajo tako teorijo kot kreativno fotografsko prakso, na samostojnih fotografskih projektih uporabne fotografije in moderne umetnosti. Študij fotografije na ALUO tako predstavlja okolje za znanstveno in kreativno delo v mediju fotografije v povezavi z drugimi umetniškimi in humanističnimi vedami. Študent specifične kompetence pridobiva skozi 6 modulov, ki zajamejo celoten ustvarjalni fotografski prostor. Grafično oblikovanje To je izobraževanje grafičnih oblikovalcev na najvišji kakovostni ravni po individualnem študijskem programu, s pridobivanjem znanja v izbrani smeri študija in polnim razvijanjem individualnih ustvarjalnih sposobnosti posameznika. Z raziskovanjem in eksperimentiranjem želimo spodbuditi inovativnost in nadarjenost posameznika v smeri iskanja novih pristopov koncipiranja in vizualnega izražanja komunikacijskih vsebin, ki vključujejo vse izrazoslovje v stroki, tako knjižno oblikovanje, oblikovanje embalaže, tipografijo, plakat in druge oblike. Vzgajati skušamo študente, predane najvišjim estetskim in etičnim standardom. Ilustracija Ilustracija kot predmet na oddelku za oblikovanje obstaja od leta 1993. Predmet smo uvedli zaradi potrebe po izobraževanju na področju ilustracije in vizualnih komunikacij. Pred tem so ilustratorji prihajali iz vrst slikarjev in kiparjev, ker predmeta ali smeri te vrste ni bilo. S širjenjem medijev in področij, kot so knjiga, časopis, oglaševanje, strip, karikatura, filmska animacija, filmska in televizijska grafika ter digitalni mediji, kjer je ilustracija pomemben oblikovalski element, se je pojavila potreba po temeljitejši in celovitejši izobrazbi na tem področju. Interaktivno oblikovanje Predmet Interaktivno oblikovanje smo uvedli zaradi potrebe po izobraževanju na področju novih medijev. Pred tem so oblikovalci s tega področja prihajali iz vrst grafičnih oblikovalcev, saj predmeta ali smeri te vrste ni bilo. S širjenjem medijev in področij, kot so oglaševanje, strip, karikatura, filmska animacija, filmska in televizijska grafika ter digitalni mediji, se je pojavila potreba po temeljitejši in celovitejši izobrazbi na tem področju. 31 UL ALUO