Raziskovalna dejavnost

Transcript

1

2 Uvod Politehnika Nova Gorica je v letu 2005 praznovala desetletnico obstoja. Njena dejavnost se je razširila in sedaj pokriva dodiplomsko in podiplomsko izobraževanje, raziskovalno in razvojno delo ter prenos tehnologij v podjetniško okolje. Ker je Politehnika Nova Gorica de facto že postala mala univerza, se je v jeseni notranje reorganizirala. Tako je ob začetku akademskega leta 2005/2006 znotraj Politehnike Nova Gorica pričelo delovati pet šol ter štirje raziskovalni laboratoriji, dva raziskovalna centra in en raziskovalni inštitut. Kot novost smo vpeljali Podiplomsko šolo, ki združuje vse podiplomske študijske programe in tako omogoča podiplomskim študentom večjo fleksibilnost in izbirnost. Politehnika Nova Gorica je tudi soustanovitelj Primorskega tehnološkega parka in ustanovitelj univerzitetne Fundacije Edvard Rusjan, ki uspešno zbira sredstva za finansiranje razvoja dejavnosti Politehnike Nova Gorica. Podrobnosti o organizaciji in načinih doniranja v Fundacijo Edvard Rusjan najdete na spletni strani Politehnika Nova Gorica je postala univerzitetna ustanova, ki je doma in po svetu znana predvsem po kvaliteti izobraževalnega dela in vrhunskih znanstvenih rezultatih, ki jih dosegajo njeni raziskovalci. Notranja organiziranost Politehnike Nova Gorica je razvidna iz priložene sheme. V aprilu leta 2005 sta senat in upravni odbor Politehnike Nova Gorica sprejela sklep, da se naša ustanova preoblikuje v univerzo. Sklep je bil poslan v soglasje Svetu za visoko šolstvo RS kjer se postopek pridobivanja soglasja neokusno dolgo vleče. Kljub temu smo prepričani, da pogoje za pridobitev statusa univerze izpolnjujemo in da bomo ustrezno soglasje tudi pridobili. V preteklem letu smo nadaljevali z izvajanjem podiplomskih študijskih programov Znanosti o okolju, Karakterizacija materialov, Krasoslovje in Interkulturni študiji ter dodiplomskih študijskih programov Ekonomika in vodenje proizvodnih in tehnoloških sistemov, Okolje in Slovenistika. Ob začetku akademskega leta 2005/2006 smo pričeli z izvajanjem novega podiplomskega študijskega programa Ekonomika in tehnike konzervatorstva arhitekturne in krajinske dediščine, ki ga izvajamo skupaj z Univerzo IUAV iz Benetk, ter dodiplomskih študijskih programov Instrumentacija ter Vinogradništvo in vinarstvo. Raziskovalno delo je potekalo v štirih laboratorijih, dveh centrih in enem inštitutu. Kot najnovejšo pridobitev na področju humanistike na Politehniki Nova Gorica pa je treba omeniti Inštitut za kulturne študije, ki je nastal z namenom omogočiti čim bolj nemoten pretok med pedagoškim in raziskovalnim procesom na področju humanistike. V preteklem letu smo zaključili z izgradnjo in opremo Observatorija za raziskave atmosfere na Otlici in ga svečano otvorili. Pridobili smo tudi nove prostore v Ajdovščini (2.200 m2), ki so potrebni prenove ter stavbo v Križni ulici v Gorici, ki se trenutno prenavlja. Tako si v letu 2006 obetamo bistveno lažjo prostorsko situacijo kot smo jo imeli do sedaj. 2

3 Raziskovalna dejavnost Raziskovalno delo na Politehniki Nova Gorica je organizirano v štirih raziskovalnih laboratorijih in dveh centrih in enem inštitutu. To so: Laboratorij za raziskave v okolju, Laboratorij za astrofiziko osnovnih delcev, Laboratorij za epitaksijo in nanostrukture, Laboratorij za večfazne procese, Center za za raziskave atmosfere, Center za okoljsko in športno fiziologijo ter Inštitut za kulturne študije. I. Laboratorij za raziskave v okolju (Vodja: doc. dr. Polonca Trebše) Osnovne raziskave Dejavnost laboratorija v letu 2005 na področju temeljnih raziskav se je odvijala na različnih področjih. V sklopu razvoja novih, visoko občutljivih in selektivnih metod kemijske analize na osnovi laserske spektrometrije s termičnimi lečami (TLS), smo s kombinacijo TLS detekcije pri 244 nm (Ar-ionski laser s podvojeno frekvenco) in tekočinske kromatografije HPLS razvili visoko občutljivo metodo za določevanje neonikotinoidnih pesticidov (tiakloprid, imidakloprid, tiametoksam in acetamiprid) v ekstraktih kmetijskih pridelkov. Metoda omogoča spodnjo mejo kvantifikacije, ki je v primeru tiakloprida pod 10 ng/ml. To je deset krat nižje od metode s spektrofotometrično detekcijo HPLC-DAD. Spodnje meje detekcije in kvantifikacije so tudi v primeru ostalih preiskovanih neonikotinoidov nižje kot s tehniko HPLC-DAD. Poleg tega smo izmerili optotermične lastnosti (temperaturni koeficient lomnega količnika, toplotna prevodnost) nekaterih tudi novo sintetiziranih ionskih tekočin (npr. BMIM-BF4, BMIM- PF6, BMIM-Tf2N, QA-Tf2N in analogi) in določevali njihov prispevek k povečanju občutljivosti meritev TLS. V čistih ionskih tekočinah smo dosegli do 25 kratno izboljšanje občutljivosti v primerjavi z vodnimi raztopinami, sam učinek ionske tekočine pa je sorazmeren z dolžino alkilne verige na imidazolijevem obroču. Povezano z možnostjo uporabe ionskih tekočin v pretočnih bioanalitskih metodah (acetilholinesterazni AChE senzorji) smo ugotovili močno, vendar reverzibilno inhibicijo encima AChE. Pri tem smo proučevali tudi možnost uporabe encima kloroperoksidaze za selektivno oksidacijo tiono organofosfatnih spojin in preverili učinke ionskih tekočin na učinkovitost oksidacije. Za metil paration smo dokazali, da prisotnost BMIM-PF6 omogoča le 10% oksidacijo, medtem ko je le-ta v prisotnosti QA-Tf2N 100%. To pomembno vpliva na izbiro ustreznega ionskega topila za določevanje OP pesticidov v pretočnem FIA bioanalitskem sistemu z optotermično detekcijo TLS. Sicer smo na primeru malationa, metil parationa in diazinona v vodnih raztopinah potrdili selektivno oksidacijo v oksono organofosfate, brez nadalnjega nastanka višje oksidiranih produktov, ki ne inhibirajo AChE. Z raziskavami transportnih mehanizmov za privzem bilirubina v hepatične celice smo z uporabo spektrometrije TLS kot prvi v fizioloških pogojih (Cbilirubina < 50 nm) uspeli opredeliti pogoje (prisotnost laktata, alkohola, nizko [NAD+]/[NADH] razmerje) v katerih pride do vnosa prostega bilirubina v celice. Istočasno 3

4 smo potrdili vlogo membranskega proteina bilitranslokaze pri tem procesu, saj se aktivnost bilitranslokaze v prisotnosti substratov (npr. digoksin) za druge proteine prenosnike organskih anionov (OATP) ni zmanjšala. Na področju raziskav vsebnosti in sestave karotenoidov v prehrambenih izdelkih smo določili vsebnosti likopena ter α in β karotena v različnih koncentratih iz paradižnika. Potrdili smo višjo občutljivost in selektivnost metode HPLC-TLS pri določevanju α in β karotena v primerjavi s spektrofotometrijo, ki je podvržena napakam zaradi prisotnosti veliko višjih koncentracij likopena. V letu 2005 smo raziskave fotokemične razgradnje pesticidov usmerili v fotorazgradnjo organofosfatnih in neonikotinoidnih insekticidov ter fotorazgradnjo azo barvil iz tekstilne industrije. Process detoksifikacije med fotorazgradnjo smo sledili s pomočjo acetilholiesteraznih biosenzorjev. Detoksifikacijo organofosfatnih insekticidov smo izvajali tudi s pomočjo rentgenskih žarkov, neonikotinoidnih insekticidov pa z naravno sončno svetlobo. Strupenost pesticidov za kopenske nevretenčarje (Izopoda) smo razširili na neonikotinoidne insekticide, in sicer smo kot biomarker za ugotavljanje strupenosti imidakloprida kot predstavnika uporabili aktivnost encima glutation-s-transferazo. Poleg aktivnosti omenjenega encima pa smo pri omenjenih raziskavah študirali vpliv insekticidov na fiziološke paramentre ter energijske rezerve. Tudi v letu 2005 smo nadaljevali z raziskavami vsebnosti in sestave antioksidantov (antociani, hidroksicimetne kisline) v sadju (grozdje sorte Rebula), ter uporabnosti omenjenih spojin kot indikatorjev kakovosti ter kot indikatorjev fiziološkega stanja organizmov kot so npr. amfibijske rastline. V okviru raziskovalnega programa rastlinska fiziologija in biotehnologija smo skupaj z Nacionalnim inštitutom za biologijo proučevali virusne bolezni vinske trte. Raziskave so bile usmerjene na določanje genoma virusa GFLV in izražanje znamenj okužb. Podatki so pomembni za sklepanje na pogostnost mutacij in rekombinacij med različki virusa v naravi ter osnova za oceno varnosti uporabe gensko spremenjenih rastlin z vnesenim genom za plaščno beljakovino. V letu 2005 smo nadaljevali tudi z raziskavami na področju sinteze in uporabe fotokatalitsko aktivnih TiO2 tankih filmov. Intenzivno smo začeli z raziskavami na pripravi in karakterizaciji materialov za okoljske aplikacije, kot so fotokatalitsko aktivni TiO2 tanki filmi, ki jih v laboratoriju uporabljamo za razgradnjo raznih organskih onesnaževal. Titanov dioksid se je uveljavil kot najprimernejši material za fotokatalitske in hidrofilne samočistilne površine zaradi nekaj svojih lastnosti idealnega polprevodniškega fotokatalizatorja z energijsko režo 3.2 ev: je kemijsko in biološko inerten, fotokatalitsko aktiven v UV področju sončne svetlobe, ni drag in ga je mogoče sorazmerno enostavno proizvesti. V laboratoriju uporabljamo sol-gel tehniko, ki se je pojavila kot ena najprimernejših tehnik za rast TiO2 tankih plasti. V ta namen smo skonstruirali napravo za nanos tankih filmov z metodo potapljanja in vlečenja iz ustreznih solov. Na strukturo in morfologijo filmov lahko vplivamo s spreminjanjem pogojev pri sol-gel procesiranju. Želeno nanokristaliničnost in fotokatalitsko aktivnost smo dosegli z dodatkom strukturnih usmerjevalcev (surfaktantov) v raztopino prekurzorjev. Za odstranitev surfaktanta in za induciranje tvorbe kristalinične faze anatasa, ki je najučinkovitejša izmed treh TiO2 faz, pa ta metoda zahteva visoke 4

5 temperature žganja (500 C). Zaradi tega smo se z novim aplikativnim projektom poleg priprave in raziskav visokotemperaturnih mezoporoznih prevlek na osnovi titanovega dioksida začeli usmerjati tudi na istovrstne prevleke po nizkotemperaturnem sol-gel postopku, ki bodo bolj uporabne za različne substrate (npr. tudi plastiko) in na področju katerih je sorazmerno malo znanstvenih objav. Za določanje strukture tankih filmov smo uporabili različne spektroskopske in mikroskopske tehnike. Reprezentativne vzorce smo testirali na fotokatalitsko učinkovitost najprej pri razgradnji vodnih raztopin azo barvil v manjšem pretočnem reaktorju za in situ spremljanje razbarvanja raztopine, kasneje pa še pri razgradnji vodnih raztopin pesticidov v večjem reaktorju. Rezultati fotokatalitske učinkovitosti v obeh reaktorjih, ki sta bila izdelana v domačem laboratoriju, so obetavni. Raziskave smo razširili še na sintezo organsko-anorganskih nanokompozitnih materialov. Hibridi na osnovi silike s kovalentno vezano organsko polimerno verigo so lahko osnova za pripravo protonsko prevodnih membran, ki so potencialno uporabne v gorivnih celicah kot polimerni elektroliti. Tu gre za vključitev vodikovih oz. oksonijevih ionov, ki s svojo mobilnostjo zagotavljajo dobro protonsko prevodnost materialu. Da bi dobili informacijo o mehanizmu gibljivosti vode v membranah, ki so bile razvite v okviru evropskega projekta na Kemijskem inštitutu v Ljubljani, smo prijavili projekt za serijo meritev kvazielastičnega sipanja nevtronov na spektrometru MIBEMOL reaktorja CEA Saclay pri Parizu in jih bomo izvedli marca Pričakujemo, da bodo eksperimenti dali nov prispevek k vpogledu v mehanizem protonskega prevajanja znotraj hibridnih struktur in bi tako lahko vodili k sintezi materialov z izboljšanimi lastnostmi. Organsko-anorganske hibridne amorfne sol-gel mreže, ki omogočajo nastanek elastičnih gelov in membran, smo uporabili tudi za inkorporacijo soli kovin prehoda, ki dajejo značilna obarvanja sicer prozornim membranam. S stališča osnovnih raziskav nas je zanimal vpliv sol-gel okolice na lokalno strukturo okrog kovinskih kationov, za kar smo uporabili rentgensko absorpcijsko tehniko EXAFS. Kot nov segment v raziskavah Laboratorija za raziskave v okolju štejemo tudi raziskave na področju transformacije onesnaževal (farmacevtske učinkovine, pesticidi, hormonski motilci) z ozonom in naprednimi postopki oksidacije, raziskave novih pristopov na področju sinteze biodizla ter začetek raziskav laserske fotorazgradnje azo barvil kot predpriprave odpadne vode v tekstilni industriji za njeno biološko čiščenje, ki imajo za cilj povečanje biloške razgradljivosti tovrstnih težko razgradljivih barvil. Prav tako smo začeli z razvojem metod laserske detekcije za določevanje holinesterazne aktivnosti v celičnih kulturah, kjer je zaradi majhnega števila celic potrebna visoka občutljivost detekcijske metode. S septembrom 2005 smo pričeli z novo raziskovalno dejavnostjo: molekularno biologijo. V ta namen smo sprožili postopke za odprtje laboratorija za molekularno biologijo. Poleg tega smo aktivno sodelovali z Mednarodnim centrom za genetski inženiring in biotehnologijo iz Trsta (ICGEB) pri raziskavah Humanega Papilomavirusa, ki je glavni rizični faktor za nastanek raka na materničnem vratu pri ženskah. Le-ta je drugi najpogostejši rak pri ženskah v svetu, saj vsako leto za njim zboli približno pol milijona žensk od katerih jih polovica umre. Čeprav se novi laboratorij še gradi, smo pridobili projekt, ki začne z letom 2006: ICGEB CRP (Collaborative Research Programme): Human Papillomavirus proteins and the host cell sumoylation system. 5

6 Aplikativne raziskave V letu 2005 smo nadaljevali delo na ciljnih raziskovalnih projektih, in sicer na projektu: "Terroir kot element konkurenčnosti pridelave grozdja sorte Rebula v Goriških Brdih", "Študija ranljivosti prostora in celovita presoja vplivov na okolje za hitro železnico v Sloveniji in Regionalni razvojni program statistične regije Goriška " ter»molekularna detekcija posledic uporabe biološkega orožja ter delovanja bioloških toksinov in drugih strupenih učinkov z dolgodobnim delovanjem na človeka«. V letu 2005 smo razvili metodo za transfekcijo jetrnih celic HepG2, ki bo osnova za pripravo stabilne celične linije HepG2 s promotorji, ki bodo omogočali molekularno detekcijo bioloških toksinov. V letu 2005 smo začeli delo na ciljnem raziskovalnem projektu z naslovom: Posledice izpostavljenosti nizkim koncentracijam strupov na osnovi organofosfatov pri čemer smo proučevali učinek dimefoksa kot modelne spojine na aktivnost imobilizirane AChE. Čeprav gre za okso organofosfatno spojino le-ta ne inhibira AChE, zato so potreni ustrezni postopki kemijske aktivacije dimefoksa, kar bo predmet naših raziskav v prihodnje. V sodelovanju s tovarno Fructal iz Ajdovščine smo nadaljevali uvajanje bioanalitske metode na osnovi inhibicije acetilholinesteraze za detekcijo organofosfatnih in karbamatnih pesticidov v sadju in koncentratih iz katerih izdelujejo sadne sokove. Po naročilu družbe Krka d.d. smo izvajali aplikativno primerjalno raziskavo nekaterih zmesi, namenjenih za oplaščenje in peletizacijo faramcevtskih učinkovin. V letu 2005 smo pridobili tudi dva aplikativna projekta, in sicer projekt Samočistilne in fotokatalitske prevleke za okoljske aplikacije ter Transformacija onesnaževal z ozonom in naprednimi postopki oksidacije. Aktivno smo se vključili tudi v projekt ustanovitvi lokalne energetske agencije GOLEA, v okviru katere smo l letu 2005 tudi že pridobili 1 mlado raziskovalko iz gospodarstva, ki se bo usposabljala do doktorata na Politehniki Nova Gorica za potrebe omenjene agencije. Vključili smo se tudi v tehnološki platformi Napredni materiali ter Vode ter nadaljevali z delom v okviru Centra odličnosti okoljske tehnologije, kjer sodelujemo s svojim podprojektom Fotokemična razgradnja pesticidov v okviru projekta Biološko čiščenje odpadnih vod. 6

7 II. Laboratorij za astrofizio osnovnih delcev (Vodja: prof. dr. Danilo Zavrtanik) Osnovne raziskave Osnovne raziskave laboratorija se uvrščajo na področje fizike kozmičnih žarkov, fizike osnovnih delcev ter fizikalnih procesov pri interakciji elektromagnetnega valovanja s snovjo. Vse so tesno povezane z delom mednarodnih kolaboracij. Kolaboracija Pierre Auger gradi observatorij za detekcijo kozmičnih žarkov v energijskem področju nad 1019 ev s hibridno merilno tehniko (mreža površinskih detektorjev in detektor fluorescence). Do konca leta 2005 je bilo nameščenih približno 1100 (od skupno 1600) enot talnega detektorja. Od skupno štirih fluorescenčnih detektorjev sta dva popolnoma delujoča, v tretjem se nameščajo kamere in zrcala, četrti pa je v fazi gradnje detektorskega poslopja. Observatorij v pokrajini Pampa Amarilla v Argentini, bo v končni obliki pokrival km2. Že v zdajšnji nedokončani fazi, med katero se kljub temu neutrudno zajemajo podatki, je observatorij postal največji delujoči observatorij za kozmične žarke na svetu. Naši sodelavci so dokončali še tretjo napravo LIDAR za meritev transparentnosti atmosfere, ki je v celoti plod domačega znanja. Pričeli smo tudi z analizo zajetih podatkov, s poudarkom na razvoju programske opreme za splošno fizikalno analizo in za zajem podatkov, ter programske opreme za specifično analizo, ki naj bi potrdila ali ovrgla obstoj točkastih astronomskih izvorov kozmičnih delcev visokih energij. Osnovne raziskave s področja fizike osnovnih delcev potekajo v okviru kolaboracije Belle, osredotočene pa so na študij razpadov mezonov B in anti-b, ki nastajajo pri trkih elektronov in pozitronov pri težiščni energiji resonance Y(4S) v trkalniku KEKB. Največji dosežek v letu 2005 je bilo odkritje novega kratkoživega delca Y(3940), ki ga podobno kot delec X(3872), ki smo ga odkrili leto dni prej, ne da uvrstiti v shemo delcev Standardnega modela. Dosedanje meritve kažejo na možnost, da gre za t.i. "hibridni mezon", delec, ki naj bi bil sestavljen iz kvarka, antikvarka in gluona, katerega obstoj je bil prvič predviden že 1978, a do sedaj še ne potrjen. Raziskovalna skupina politehnike je še posebej aktivna pri razvoju novega tipa sub-mikronskih monolitnih aktivnih točkovnih senzorjev (MAPS) pri katerem sodeluje s kolegi z Univerze na Havajih, Japonskega centra za fiziko osnovnih delcev (KEK) in Odseka za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev Inštituta Jožef Stefan v Ljubljani. MAPS temelje na tehnologiji CMOS in so za študij razpadov mezonov B, kjer imajo nastali delci relativno nizke gibalne količine, so še posebej zanimivi zato, ker jih je mogoče narediti zelo tanke (okoli 50 µm), kar zmanjša večkratno sipanje delcev in s tem bistevo izboljša natančnost meritve. Težišče raziskav je na razvoju senzorja s čim nižjo občutljivostjo na radiacijske poškodbe in možnostjo čim hitrejšega zajema podatkov, ki ga bo diktirala visoka luminoznost novega trkalnika SuperKEKB. Raziskave z rentgensko sinhrotronsko svetlobo smo v letu 2005 izvedli v več sinhrotronskih laboratorijih. V sinhrotronskem laboratoriju HASYLAB, DESY v Hamburgu smo izvedli meritev v obdobju do , na sinhrotronu ELETTRA v trstu smo izvedli dva sklopa meritev v času od in , na sinhrortonu SRS v Daresburyu pa v času Raziskave v so bile posvečene določanju atomske oziroma molekularne strukture različnih materialov z rentgensko absorpcijsko spektroskopijo (EXAFS in XANES) ter študiju 7

8 kolektivnih procesov ob fotoefektu v prostih in vezanih atomih. Izvedli smo meritve EXAFS za strukturno analizo na naslednjih skupinah materialov v sodelovanju z navedenimi laboratoriji: katalitski mikro in mezoporozni aluminofosfati in silikati z vgrajenimi kationi, vzorci prsti iz Mežice, onesnažene s Pb (Kemijski inštitut); Cu-humatni kompleksi (Experimental Institute for Plant Nutrition, Gorica Italija); keramika KNbO3, pripravljena z mehanokemijsko sintezo (IJS, K-5); amorfni prekursorji Pb(Zr,Ti)O3 pri sol-gel sintezi (IJS, K-5 in RWTH Aachen, Nemčija); železovi oksidi obdelani z vodikovo plazmo (IJS, F-4); Cu, Ni, Co, Mn, Fe kompleksi v organskih molekulah in tanke plasti CuO/CeO2 (Fakulteta za kemijo, Uni. Lj.), fazni prehod v feroelektričnem kristalu SrTiO3 (IJS, F-5) in črnilo v starih rokopisih (NUK, Lj.) - za te meritve smo izkoristili tudi mikrofokusiran žarek na postaji 9.1 v SRS. V bazičnih atomskih raziskavah smo preskusili dva nova tipa absorpcijskih celic za monoatomske vzorce. V visokotemperaturnih celicah z berilijevimi okenci za nizkoenergijsko področje smo prvič izmerili oblike robov L Cs in Cd. V letu 2005 smo objavli rezultate strukturnih raziskav nekaterih nanomaterialov (MbSI nanocevk, nanostrukturnih železovih oksidov, mikroporoznih katalizatorjev in PZT tankih filmov). Vključeni smo v EU Center of excelence: Center for advanced processing, technologies and materials. Objavili smo tudi analizo atomskih ozadji Cs nad robovi L. Aplikativne raziskave Aplikativna dejavnost v laboratoriju je usmerjena v razvoj novih detektorskih metod v astrofiziki osnovnih delcev in v okolju. Raziskave potekajo predvsem na področju laserskih naprav za zaznavanje onesnaženja zraka in lastnosti atmosfere na daljavo. V letu 2005 se je tako nadaljevalo opremljanje observatorija za raziskavo atmosfere na Otlici. Postavljen je bil tudi prvi ultravijolični lidar z dolgim dosegom. V sklopu sinhrotronskih raziskav smo tudi v letu 2005 omogočili različnim slovenskim in tujim laboratorijem dostop do moderne merilne tehnologije s sinhrotronsko svetlobo. Doslej smo sodelovali pri razvoju več tehnološko pomembnih materialov, kot npr. mikroporozni katalizatorji, supraprevodne in feroelektrične keramike, surfraktanti, zasčitne prevleke, nanostrukturni materiali in nekatere farmakološko pomembne molekule. Aktivno sodelujemo tudi pri iskanju rešitev pri onesnaženju okolja s težkimi kovinami in pesticidi, pri čemer velja posebej omeniti letos objavljene rezultate analize onesnaženosti prsti z arzenom na območju nekdanjih rudnikov v Cornwallu Anglija, ki so razkrila potencialno nevarnost arzenovih spojin za tamkajsnje prebivalstvo, tako zaradi visokih koncentracij kot zaradi potencialne mobilnosti in biorazpoložljivosti teh spojin v tleh. 8

9 III. Laboratorij za epitaksijo in nanostrukture (Vodja: prof.dr. Gvido Bratina) Osnovne raziskave Začetna faza rasti pentacena na stopničastih površinah safirja Elektronske in optične lastnosti organskih polprevodnikov so močno odvisne od načina rasti. Eden izmed načinov za kontroliranje rasti je rast na stopničastih površinah. V laboratoriju smo proučevali začetno fazo rasti pentacena na safirjevih podlogah. Podloge iz safirja smo pripravili s popuščanjem na visoki temperaturi, kar privede do tvorbe teras. Terase so ravne na atomskem nivoju, višina stopnic pa je enaka večkratniku razdalj med ravninami kisikovih atomov v osnovni celici safirja. Popuščanje na temperaturi 1400 C za več ur privede do 1nm do 1.5nm visokih stopnic. Na tako pripravljenih podlogah smo proučevali odvisnost morfologije ultratankih slojev (d<1nm) pentacena od fluksa vpadlih molekul. Ugotovili smo, da se z manjšanjem fluksa površina pentacenovih otokov veča, njihova številska gostota pa se manjsa. Pri majhnih hitrostih naparevanja (~1.5Å/min) se večina otokov kondenzira na robovih teras. Rezultati kazejo na to, da robovi teras na podlogah iz safirja predstavljajo kondenzacijska mesta za otoke pentacena. Transportne lastnosti tankih slojev organskih polprevodnikov Z mikroskopom na atomsko silo (AFM) smo preiskali površine organskih večplastnih struktur indij-kositrovega oksida (ITO), perilen dianhidrida tetrakarboksilne kisline (PTCDA), zlata, indija in srebra. Na površini komercialnih ITO elektrod s nahajajo koničaste strukture višine nekaj deset nanometrov, ki pri meritvah električne prevodnosti skozi PTCDA tvorijo močno povečano električno polje. Na teh mestih se prične razkroj strukture PTCDA. Električne meritve nananometerski skali smo uporabili za detekcijo difuzije In skozi plast PTCDA. Difuzija In je pospešena po vertikalnih kanalih med zrni PTCDA kristalnih domen. Z metodo fotovzbujenih nosilcev naboja smo opazovali transport nosilcev naboja na stiku kovina-organski polprevodnik v organskih tankoplastnih tranzistorjih (OFET), ki smo jih izdelali med raziskovalnim obiskom v skupini prof. Wagnerja na Mednarodni univerzi Bremen, Bremen, Nemčija. Naše meritve kažejo, da je upornost stika kovina-organski polprevodnik odvisna od ujetih nosilcev naboja v pasteh ki se nahajajo ob stiku. Na področju teoretske obravnave električnega transporta po organskih tankih slojih smo s simulacijo transporta nosilcev naboja po metodi Monte Carlo v organskih plasteh, katerih električno polje določeno s prostorskim najbojem napovedali tokovni odziv fotovzbujenih nosilcev naboja. V letu 2005 smo velik del časa posvetili izpoplnitvi metode optične litografije za pripravo vzorcev, ki so potrebni za izdelavo OFET tranzistorjev. Delo smo opravili v Laboratoriju TASC v Trstu. Ukvarjali smo se predvem s pripravo kontaktov, na katero se nanašajo organski polprevodniki. Pri delu smo se osredotočili predvsem na dva parametra: izboljšati resolucijo kontaktov in povečati razmerje med številom uporabnih in narejenih vzorcev. Uspelo nam je narediti strukture velikosti 2 microna, kar je praktično mejna vrednost, ki jo je mogoče doseči z optično litografijo, pri čemer je več kot 50% narejenih vzorcev bilo uporabnih za nadaljne delo. Ko so bili kontakti narejeni, smo se pričeli ukvarjati z glavnino našega dela; izdelavo organskih tranzistorjev. V začetni fazi smo želeli predvsem preizkusiti ali po nanosu organskega 9

10 polprevodnika na kontakte dobimo strukture, ki imajo lastnosti tranzistorjev. Pri delu smo bili uspešni. Ukvarjali smo se predvem s karakterizacijo toka skozi tranzistor pri različnih napetostih na vratih tranzistorja (I/V karakteristika), ter različnih temperaturah vzorca. Rezultati so bili primerljivi z rezultati, narejenimi v drugih laboratorijih. Del raziskovalne dejavnosti smo posvetili tudi področju fizike šibko ionizirane plazme in sicer: Fizika plazme Nadaljevali smo delo na določanju Starkove širine in premika spektralnih črt v šibko ionizirani argonovi plazmi, za črte nm in Ar IV. Razvli smo nova numerična metoda za določanje 'merit function' fitanja in določanja bazne črte spektra po konceptu bližnjih točk. Določili smo funkcijo porazdelitve elektronov v šibko ionizirani plazmi ksenona na področju Ramsauer-Townsendovega minimuma v sipalnem preseku elektronov na nevtralnih atomih Xe. Določen je kompletni difuzijski tenzor, kakor tudi elektronska driftna hitrost, oziroma gibljivost. Diagnostika ionosferske plazme Na osnovi meritev amplitude signala zelo niskih frekvenc ( very low frequency- VLF) oddajnika NAA/24.0 khz (Maine, USA) in GQD/22.1 khz, smo vzpostavili povezavo med motnjo amplitude, ki jo zaznava AbsPAL loger (Beograd), in izbruhi rentgenskega sevanja ( nm) Sonca, ki jih meri satelit GOES-12. Iz komparativnega študija pridobljenih podatkovnih datotek (v obdobju maj-avgust 2004, 2005) in na osnovi kontinuitetne enačcbe z upoštevanjem fizikalne aeronomije, smo rekonstruirali potek naraščanja elektronske koncentracije v D-plasti ionosfere za časa sončnih izbruhov. Izračunane vrednosti maksimalne elektronske koncentracije in koeficienta disocijativne rekombinacije v se dobro ujemajo z neodvisnimi meritvami ( in situ rakete, ISR). Interakcija vodika in deuterija s stenami fuzijskega reaktorja Na področju fuzijske plazme (projekt Euratom) v zagonu smo modelirali interakcije vibracijski vzbujenih atomov vodika s stenami reaktorja. Pri tem smo vzpostavlili sodelovanje s skupino iz Forschungszentrum Jülich in opravili delo v skupni delavnici, septembra 2005 v Juelichu. 24 Aplikativne raziskave V laboratoriju za epitaksijo in nanostrukture smo aktivni na področju organskih svetečih diod (OSD), ki počasi postajajo pomemben konkurent obstoječi tehnologiji LCD zaslonov in splošne razsvetljave. Raziskave so usmerjene predvsem k izboljšanju njihovih ključnih lastnosti: svetilnosti in življenske dobe. Pri našem delu v ta namen uporabljamo organske materiale sestavljene iz majhnih molekul. Poglavitni del izdelave vzorcev poteka v visoko vakuumski komori, kjer na indij kositrov oksid naparimo več organskih plasti in kovinsko elektrodo. Indij kositrov oksid je za svetlobo prozoren in tako omogoča izhod svetlobe, ki se generira v organskih plasteh. Organske plasti so debele nekaj 10 nm. Tako pripravljene vzorce karakteriziramo z različnimi metodami: tokovno napetostno karakteristiko, svetilnostno-napetostno karakteristko, merimo življensko dobo. Pri tokovno napetostni karakteristiki je zaželjeno, da dosežemo čimvečje svetilnosti pri majhnih napetostih, ker to širi krog možnih aplikacij. Prav tako je z življensko dobo. Meritve spektralnih karakteristik na prvih vzorcih kažejo na to, da ima čistoča in stuktura slojev pomemben vpliv na odziv svetlečih diod. 10

11 IV. Laboratorij za večfazne procese (Vodja: prof. dr. Božidar Šarler) Osnovne raziskave Temeljne raziskave laboratorija so usmerjene v dva cilja: razvoj naprednih numeričnih metod za večfazne sisteme in razvoj fizikalnih modelov za sklopljeno simulacijo trdno-kapljevitih in trdnotrdnih procesov: od nukleacije, tvorbe in sprememb mikrostrukture do makroskopskega prenosa mase, energije, gibalne količine in sestavin. Tako smo v okviru projekta ameriške National Science Foundation v povezavi z Univerzo v Nevadi, Las Vegas, nadalje razvijali numerične metode na podlagi globalnih aproksimacijskih funkcij za konvekcijsko-difuzijske probleme. Vpeljali smo prilagodljivost položaja mrežnih točk in prostih koeficientov. V okviru projekta francoske vlade ECO-NET smo nadaljevali z razvojem mednarodnih testnih primerov za Stefanove probleme, z razvojem fizikalnih modelov za strjevanje večsestavinskih sistemov ter s primerjavo med numeričnimi modeli in eksperimentalnimi spoznanji. Laboratorij je v letu 2005 pridobil, skupaj s podjetjem IMPOL d.d., projekt INSPIRE Evropske unije v okviru 6.o.p. za nadaljne raziskave učinkovitega povezanega večnivojskega modeliranja in simulacije aluminijevih zlitin. V letu 2005 smo nadaljevali z razvojem lokalnih kolokacijskih in aproksimacijskih metod na podlagi polinomov in radialnih baznih funkcij za učinkovite sklopljene transpotne probleme z velikim številom spremenljivk v poljubni dimenziji. Nove fizikalne modele smo razvili predvsem za trdno-trdne fazne prehode (obravnava evtektika na podlagi teorije mešanice) ter za makroizcejanje ternarnih sistemov (mikrosegregacijski model, model gibanja trdne faze na podlagi teorije mešanice in model gibanja trdne faze na podlagi prostorninskega povprečevanja). Aplikativne raziskave Laboratorij je v letu 2005 nadaljeval z mednarodnimi raziskavami v okviru centra odličnosti 6.o.p. OPTI_ENERGY v smislu optimizacije procesov kontinuirnega ulivanja aluminijevih zlitin in jekel. V okviru koordiniranih raziskav Evropske unije COST-526 smo zaključili razvoj predkonkurenčnih modelov prenosnih pojavov in avtomatske optimizacije procesnih parametrov pri kontinuiranem ulivanju jekla. Projekt je bil povezan z največjima slovenskima jeklarnama ACRONI Jesenice in ŠTORE-STEEL ter več finskimi in češkimi jeklarnami. V letu 2005 smo nadalje razvijali uporabniške vmesnike simulacijskih sistemov ter avtomatizirali izračune regulacijskih koeficientov. V letu 2005 smo nadaljevali z izračuni termomehanskih deformacij in dodatnim umerjanjem simulacijskega sistema na obsežnem vzorcu eksperimentalnih podatkov infrardeče termografije. Na podlagi povsem novega kupljenega računalniškega programa smo izračunali spekter snovnih lastnosti jekel. Za podjetje ŠTORE-STEEL smo na podlagi izsledkov temeljnih raziskav (brezmrežne metode) razvili dinamični model strjevanja gredice v realistični, uviti geometriji. Pravtako smo razvili model za sočasno grafično prikazovanje stanja žile, ki bo v začetku leta 2006 vključen v informacijski sistem livne naprave. Razvili smo vse potrebne algoritme za avtomatizacijo livne naprave v podjetju ŠTORE-STEEL. Za podjetje IMPOL Slovenska Bistrica razvijamo model temperaturnega, hitrostnega, sestavinskega in mikrostrukturnega polja v polkontinuirano ulitih drogovih in bramah ter pri trakovnem ulivanju in sodelujemo pri razvoju regulacijskih algoritmov obstoječih in načrtovanih livnih naprav. V letu 2005 smo vpeljali izračune makroizcejanja za ternarne aluminijeve zlitine. Od uveljavljenih 11

12 modelov se naši modeli razlikujejo po možnosti simulacije gibanja trdne faze in po modelu nukleacije in transporta heterogenih nukleacijskih kali. Na podlagi simulacijskega sistema za prenos toplote polkontinuirnega ulivanja smo na novo razvili regulacijske koeficiente za vse zlitin in formate podjetja ter za livne naprave tipa Gautschi in Wagstaff. V letu 2005 smo nadaljevali razvoj kompleksnih modelov več milijonov evrov vredne nove livne naprave za trakovno ulivanje. Na podlagi metode kontrolnih prostornin višjega reda smo preučevali zapletene tokovne strukture pri kontinuiranem ulivanju in demonstrirali problem periodičnega toka. Omenjene izračune smo uspešno primerjali z brezmrežnimi izračuni kolegov University of Central Florida, ZDA. Nadaljevali smo s primerjavo enoobmočnih izračunov trdno-trdnih faznih prehodov na podlagi modela faznega polja s klasičnimi izračuni na podlagi sledenja medfaznega roba in dobili odlično ujemanje. Pričeli smo simulirati trdno-trdne fazne prehode realističnih mikrostruktur, ki se pojavijo pri procesu homogenizacije. V letu 2005 smo zaključili PRR projekt, povezan z numeričnim modeliranjem trakovnega ulivanja, sofinanciran s strani MG in pričeli z novim, ki naj bi se zaključil ob koncu leta Ekspertna dejavnost V okviru priprav na gradnjo slovenskega odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov dolgoročno sodelujemo pri računalniškem modeliranju toka podtalnice in oceni prenosa radionuklidov v okolico. Za generično lokacijo so bili narejeni preračuni toka podzemne vode in transporta radionuklidov v primeru nasičenega in nenasičenega poroznega medija za bližnjo okolico površinskega in podzemnega odlagališča. Prejšnji model je bil nadgrajen z bolj realističnimi vhodnimi parametri in geometrijo samega odlagališča. Opravljena je bila bolj poglobljena študija dveh tipov prekrova za površinsko odlagališče in njihov odziv na različne klimatske razmere. Poleg determinističnih izračunov transporta radionuklidov v bližnji okolici, smo v letu 2004 naredili analizo negotovosti različnih scenarijev in občutljivostno analizo sistema na variacijo fizikalnih parametrov. Na ta način smo pokazali stopnjo zanesljivosti preračunov in statistično verjetnost za vpliv odlagališča na kritično skupino. Raziskave so potrdili eksperti Mednarodne agencije za atomsko energijo IAEA (J.H. Rowat, B. Batadijeva) iz Dunaja na javni predstavitvi in drugi eksperti (G. Dolinar, G. Volckaert, D. Mallants). V letu 2005 je bil obstoječi model generičnega odlagališča radioaktivnih odpadkov dopolnjen z analizami transporta plina in z oceno sprejemljivosti odpadkov. V primeru podzemnega odlagališča radioaktivnih odpadkov pride zaradi odsotnosti kisika do anaerobne korozije kovinskih elementov in celuloze. Pri tem pride do tvorbe vodika in metana in posledično do povišanja tlaka v odlagališču. Povišanje tlaka povzroča izrivanje vode iz odlagališča in v slabšem primeru tudi odpiranje prostih poti na površje, po katerih pride do izpusta radionuklidov v plinasti fazi. Pri izdelavi varnostnih analiz odlagališča radioaktivnih odpadkov je pomembno vedeti, kakšna je lahko največja količina posameznega radionuklida, da doze ne presežejo dovoljne. Predvsem je to pomembno, ker je sestavo inventarja težko natančno določiti. Največje dovoljene količine izračunamo s pomočjo inverznih simulacij, kar smo opravili v okviru projekta ocene sprejemljivosti odpadkov. V letu 2005 smo bili dvanajst krat vabljeni, da opisano delo predstavimo na mednarodnih konferencah, insitutih, univerzah in v gospodarstvu. 12

13 Dodiplomski študij, podiplomski študij in delo s študenti Podiplomski študij so po planu izpolnjevali Janez Perko (dokončan doktorat), Miha Založnik (doktorat), Igor Kovačević (doktorat), Simo Šaletić (doktorat), Robert Vertnik (magisterij) in Stanislav Hartman (magisterij). V letu 2005 je Laboratorij nadaljeval intenzivno sodelovanje z dvema štipendistoma podjetja IMPOL (Darja Volšak, Marko Petrovič) ter s štipendistom podjetja ACRONI (Boštjan Bradaškja) ter jih v letu 2005 v veliki meri integriral v svoje raziskovalne projekte. V okviru raziskovalnega dela Laboratorija so na PTŠ v letu 2005 diplomirali trije študentje. Na smeri Modeliranje materialov in procesov podiplomskega študija Karakterizacija materialov, ki smo ga na Šoli za aplikativno naravoslovje Politehnike Nova Gorica vpeljali v letu 2004, je doktoriral prvi študent. 13

14 V. Center za raziskave atmosfere (Vodja: dr. Klemen Bergant) V zadnjih desetletjih se je izrazito povečala zavest o problematiki podnebnih sprememb. Povečane vsebnosti toplogrednih plinov in sulfatnih aerosolov v ozračju spreminjajo energijsko bilanco zemeljskega površja, ki se posledično izraža v spremenjenih podnebnih razmerah. V želji po boljšem razumevanju procesov, ki spreminjajo podnebje, predvsem procesov povezanih s transportom aerosolov in njihovim vplivom na optične lastnosti ozračja, smo v letu 2004 na Politehniki Nova Gorica ustanovili Center za raziskave atmosfere. Osnovne raziskave Osnovne raziskave centra zajemajo dve področji: daljinsko zaznavanje lastnosti ozračja ter regionalne spremembe podnebja. Daljinsko zaznavanje lastnosti ozračja Z razvojem in uporabo lidarja (angl. Light Detection and Ranging), sistema za daljinsko zaznavanje lastnosti ozračja, je center skupaj z Laboratorijem za astrofiziko osnovnih delcev vključen v raziskave transporta aerosolov ter njihovega vpliva na podnebje. Junija 2005 je Center za raziskave atmosfere na Otlici nad Ajdovščino odprl lidarski observatorij, kjer je nameščen lidar za zaznavanje aerosolov. Ker aerosoli pogosto predstavljajo indikatorje onesnaženosti v ozračju, lidarske meritve na Otlici nudijo okvirno informacijo o onesnaženosti zraka nad širšim območjem Trnovskega gozda, Vipavske doline, Krasa in obalnega območja vse do višine nekaj 10 km nad površjem. Z uporabo meteoroloških modelov lahko ocenimo od kod je onesnaženje, ki ga zaznamo z lidarjem, pripotovalo nad naše ozemlje. Center je v letu 2005 pričel s poskusnimi lidarskimi meritvami in izdelavo/prirejanjem programskih paketov za njihovo obdelavo. V sodelovanju s Katedro za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani je dodatno potekalo proučevanje tipičnih poti zračnih mas, ki nad območje Slovenije prinašajo aerosolne delce. V teku je razvoj mobilnega lidarja za zaznavanje aerosolov. Ob hkratni uporabi meteoroloških modelov bo mobilni lidar služil proučevanju širjenja onesnaženja v prizemni plasti ozračja. Regionalne spremembe podnebja Razpoložljivi klimatski modeli, ki se uporabljajo za ocenjevanje odziva podnebnega sistema na spremembe sestave ozračja, ne omogočajo realnih ocen odziva na regionalnem nivoju. Ob uporabi dodatnih modelov lahko njihove rezultate prenesemo na regionalni nivo. Tako pridobljene ocene regionalnih sprememb podnebja se uporabljajo v študijah vpliva podnebnih sprememb na različne sektorje (kmetijstvo, vodno gospodarstvo, itd). V sodelovanju s Katedro za agrometeroologijo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani je center v letu 2005 nadaljeval raziskovanje predvidenih podnebnih sprememb na območju Slovenije ter njihovega vpliva na vremenske pogojene naravne nesreče in nekatere dejavnosti v kmetijstvu. 14

15 Aplikativne raziskave Z odprtjem lidarskega observatorija na Otlici in vzpostavitvijo lidarskih meritev je Center za raziskave atmosfere v letu 2005 prispeval k širitvi ekološkega in meteorološkega monitoringa v Sloveniji. V sodelovanju z Agencijo RS za okolje (ARSO) so bile na Otlici dodatno 33 vzpostavljene nekatere standardne ekološke in meteorološke meritve, za leto 2006 pa je predvidena vključitev Otlice v nabor ekoloških postaj ARSO. Z raziskavami regionalnih podnebnih sprememb in njihovega vpliva, je center prispeval k izdelavi študij ranljivosti, ki predstavljajo temelj strategij prilagoditev na podnebne spremembe. 15

16 VI. Center za okoljsko in športno fiziologijo (Vodja: dr. Petra Golja) Politehnika Nova Gorica je v letu 2005 s sredstvi Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter s sredstvi pridobljenimi na mednarodnih razpisih ustanovila novo raziskovalno enoto, to je Center za okoljsko in športno fiziologijo. Zaradi prostorske stiske Politehnike Nova Gorica smo za nov raziskovalni center iskali prostore, v katerih bi lahko raziskovalna dejavnost kar najbolje zaživela. Uspelo se nam je dogovoriti za najem prostorov v Medicinskem centru VID v Kromberku v Novi Gorici. Prvovrstno medicinsko okolje zagotavlja optimalne pogoje za kvalitetno raziskovalno delo in za nadaljnji razvoj centra. Osnovne raziskave Raziskovalna dejavnost v Centru za okoljsko in športno fiziologijo poteka na področju dehidracije, utrujanja, aklimatizacije na toploto, mraz in višino, aerobne zmogljivosti, toplotne regulacije, regulacije vodne ter solne balance in toplotne senzorike. Pri raziskovalnem delu sodelujemo zlasti z Institutom Jožef Stefan, Visoko šolo za zdravstvo Univerze v Ljubljani, Oddelkom za biologijo Biotehnične fakultete v Ljubljani in Oddelkom za fiziologijo in patologijo Univerze v Trstu. Aplikativne raziskave Center za okoljsko in športno fiziologijo je opremljen tako, da omogoča raziskovalno, testno in svetovalno dejavnost na področju okoljske in športne znanosti, kar omogoča neposreden prenos znanstvenih dosežkov v prakso. Aplikativna dejavnost centra bo potekala v sodelovanju s športniki, rekreativci, trenerji in ljudmi, ki se profesionalno srečujejo z ekstremnimi okolji. S tem namenom smo se že povezali s trenerji Kajak kluba Soške elektrarne, s katerimi načrtujemo sodelovanje v letu Sredstva za nadaljnje delo Centra za okoljsko in športno fiziologijo bomo skušali pridobiti na razpisih za raziskovalne projekte Agencije za raziskovalno dejavnost RS, na razpisih Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji in, vkolikor bomo za sodelovanje pridobili ustreznega partnerja iz Furlanije-Julijske Krajine, na razpisih za INTERREG sredstva. Seznam projektov: Razvoj nove metode višinske aklimatizacije, ARRS: Z , , Sistem za oceno fizioloških parametrov, ARRS: subvencioniranje nakupov raziskovalne opreme, , Razvoj in optimizacija osebne vojaške opreme (soizvajalci), MŠZŠ: /2004/85, , NATO Reintegration Grant, ; 16

17 VII. Inštitut za kulturno zgodovino (Vodja: prof.dr. Oto Luthar) Kot najnovejšo pridobitev na področju humanistike in družboslovnih znanosti na Politehniki je treba omeniti Inštitut za kulturne študije, ki je v povezavi z ZRC SAZU nastal z namenom omogočiti čim bolj nemoten pretok med pedagoškim in raziskovalnim procesom in vsebinami. Raziskovalci, ki so dejavno vključeni v pedagoški proces, se posvečajo raziskovanju kulturne izmenjave, vprašanj zgodovinskega spomina in jezikovnih specifičnosti v obmejnem prostoru, ukvarjajo pa se tudi z bolj temeljnimi raziskavami jezika in govorice, ki so podlaga za vsako nadaljnje raziskovanje socio- in psiholingvističnih aspektov jezikovne situacije v obmejnih območjih. Raziskovalna dejavnost je v teh okvirih tako del študijskih vsebin kot tudi povratna informacija o slovenščini in njeni rabi na stičišču kulturnih in nacionalnih prostorov. Osnovne raziskave Raziskovalna dejavnost na Inštitutu za kulturne študije poteka na področjih kulturne izmenjave na obmejnem prostoru, oblikovanja spomina in vlogi jezika v tem procesu. Raziskovalci se posvečajo tudi bolj splošnim vprašanjem ustroja slovenskega jezika ter problematiki jezikovnih in kulturnih procesov na slovenskem prostoru. Podiplomski študij Julija 2005 je Franc Marušič uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom On Non- Simultaneous Phases na Univerzi Stony Brok v ZDA. Septembra 2005 je Matejka Grgič uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom Vprašanje semiotike v zgodnji antiki in poznem srednjem veku na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Oktobra 2005 je Tanja Petrović uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom Srbi v Beli krajini: jezikovna ideologija in proces zamenjave jezika na ISH, fakulteti za podiplomski humanistični študij v Ljubljani. VIII. Samostojni raziskovalci Samostojni raziskovalci niso vključeni v raziskovalno delo organiziranih laboratorijev, centrov ali inštitutov. Svoje delo opravljajo samostojno, izven raziskovalnih skupin in v okviru šol na katerih so vključeni v pedagoško delo. 17

18 Pedagoška dejavnost I. Šola za znanosti o okolju (Vodja: prof. dr. Mladen Franko) Dodiplomski univerzitetni študijski program Okolje V študijskem letu 2004/2005 smo vpisali peto generacijo študentov. Odziv študentov ob vpisu je bil odličen saj smo zapolnili vseh 40 razpisanih mest. Skupno so se v študijskem letu 2004/05 na tem študijskem programu v štirih letnikih izobraževali 104 študentje, ki prihajajo s področja celotne Slovenije. Poleg obveznih predmetov, ki jih izvajamo redno, smo na osnovi zanimanja študentov v študijskem letu 2004/05 izvedli naslednje izbirne predmete za študente 3. in 4. letnika: Doc. dr. Lovrenc Lipej: Biodiverziteta Prof. dr. Damjana Drobne: Ekotoksikologija Doc. dr. Polonca Trebše: Kemija okolja Prof. dr. Mladen Franko: Kemija ozračja (organizirano v obliki individualnega študija) Doc. dr. Valentina Turk: Mikrobiologija okolja in bioremediacija Prof. dr. Liviana Leita: Pedologija Mag. Milena Kovačević: Poslovna angleščina Doc.dr. Anton Gantar: Ravnanje z nevarnimi odpadki Prof. dr. Milenko Roš: Zaščita voda Poleg tega so študentje na podlagi dogovora o izmenljivosti kreditov na Fakulteti za Management Univerze na Primorskem v Kopru opravili izpite iz naslednjih izbirnih predmetov: Delovno in statusno pravo (pet študentov) Makroekonomsko okolje (dva študenta) Računovodstvo in obdavčitev podjetja (dva študenta) Temelji managementa (dva študenta) Na študijskem programu Okolje smo v študijskem letu 2004/05 dobili prvo diplomantko, do konca leta 2005 pa so diplomirali skupaj štirje študentje. 18

19 II. Poslovno-tehniška šola (Vodja: doc. dr. Tanja Urbančič) Dodiplomski visokostrokovnošolski študijski program Ekonomika in vodenje proizvodnih in tehnoloških sistemov Jeseni 2005 smo v študijski program Ekonomika in vodenje proizvodnih in tehnoloških sistemov vpisali osmo generacijo študentov. Na rednem študiju je bilo zasedenih vseh 60 razpisanih mest, v primeri z lanskim letom pa je upadlo zanimanje za izredni študij, na katerega smo vpisali 13 novih študentov. Od novo vpisanih rednih študentov jih je 45%, ki ne prihajajo iz občine Nova Gorica ali najbližje okolice. Med novimi rednimi študenti je močno porasel delež ekonomskih tehnikov in sicer z 22% na 45%. Trenutno se na tem študijskem programu izobražuje okrog 400 študentov in absolventov. V letu 2005 je uspešno zagovarjalo diplomska dela 32 študentk in študentov. Velika večina dobi zaposlitev takoj po diplomi. V roku šest mesecev po diplomi je zaposlenih med rednimi študenti 92.9%, med izrednimi 97%, skupno pa 94.3%. Na PNG je tudi organizirana služba, ki pomaga našim diplomantom pri iskanju zaposlitve kar nedvomno sodi v dejavnost vsake moderne univerzitetne ustanove. V letu 2005 smo ponovno izpeljali programsko samoevalvacijo študijskega programa. Ta vsebuje pregled stanja s statističnimi podatki in štiri različne ankete, ki smo jih pripravili za redno spremljanje kakovosti študija. Dragocene povratne informacije zbiramo tudi od mentorjev v podjetjih, kjer študentje tretjega letnika opravljajo praktično usposabljanje. Septembra 2005 je bila izpeljana tudi celodnevna delavnica o izboljšanju kakovosti pedagoškega dela, ki se je je udeležilo 28 sodelavcev. Preko sodelovanja v mednarodnem projektu DEC (Doctoral education in computing) smo vključeni v mrežo, v kateri so visokošolske ustanove iz vseh evropskih držav. Delo vključuje razvoj doktorskih študijskih programov na širšem področju računalništva, veliko poudarka pa je tudi na pripravi študijskega gradiva za učenje na daljavo. Jeseni 2005 je bil zaključen proces prenove študijskega programa Ekonomika in vodenje proizvodnih in tehnoloških sistemov. Izpeljan je bil na osnovi predlogov pedagoških sodelavcev, usklajevanja z načeli in smernicami Bolonjske deklaracije ter koordinacije znotraj posameznih predmetnih skupin in celotnega učiteljskega zbora Dokončan je bil tudi predlog magistrskega študijskega programa Gospodarski inženiring. Oba študijska programa (prenovljeni program prve stopnje in nov magistrski program) sta v postopku akreditacije na Svetu za visoko šolstvo Republike Slovenije. Prenovo je delno financirala Evropska unija. Študijski program Ekonomika in vodenje proizvodnih in tehnoloških sistemov ima od leta 1998 državno koncesijo, tako da redni študij finansira Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Izredni študij pa se finansira izključno iz šolnin. 19

20 III. Šola za aplikativno naravoslovje (Vodja: prof. dr. Gvido Bratina) Dodiplomski univerzitetni študijski program»instrumentacija«v študijskem letu 2005/2006smo vpisali prvo generacijo dodiplomskih študentov. Zaradi majhnega števila vpisanih smo se odločili za izvajanje predavanj v predmetnih blokih začenši z matematiko in kemijo. V oktobru 2005 smo začeli s snovanjem prenove študijskega programa po bolonjskem principu. V ta namen smo skupaj s 13 fakultetami Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru pripavili projekt z naslovom»razvoj študijskih programov za mrežo fakultet v okviru tehnike, proizvodne tehnologije in gradbeništva«, katerega financiranje je odobrilo Ministrstvo za visoko šolstvo znanost in tehnologijo. IV. Šola za slovenske študije Stanislava Škrabca (Vodja: dr. Aleksandra Bizjak) Dodiplomski univerzitetni študijski program»slovenistika«s soglasjem Sveta za visoko šolstvo RS oktobra 2003 smo na podlagi analiz študijskih namenov in kadrovskih potreb na področju humanistike v severnoprimorski regiji začeli v študijskem letu 2004/2005 izvajati nepedagoški 4-letni dodiplomski študijski program slovenistika. Predmetnik je oblikovan tako, da omogoča pridobitev širokega temeljnega znanja na področju slovenističnih ved, hkrati pa teži k spoznavanju posebnosti kulturno-političnega prostora, v katerem je zasidran. V prvem študijskem letu je bil odziv zelo dober, saj je vpis 42 študentov presegel predvidenih 40 vpisnih mest, v šolskem letu 2005/2006 pa se je na razpisanih 40 mest prijavilo 39 študentov, večinoma z goriške in širše severnoprimorske regije. Število vpisanih tako zagotavlja tudi potrebna finančna sredstva za nemoteno dolgoročno izvajanje študija, hkrati pa je z januarjem 2005 pridobljena koncesija tudi dokaz, da študijski program slovenistike na Politehniki Nova Gorica izpolnjuje vse zahteve glede kakovosti izvajanja študijskega in raziskovalnega dela. V tem obdobju smo ovrednotili dosedanje delo, zlasti prek skupnih in ciljno usmerjenih študentskih anket ter začrtali smernice za naprej. V prvi fazi smo tako ugotavljali, katere so tiste vsebine, ki delajo študij jezikoslovnih in literarnih ved - zlasti glede na druge visokošolske ustanove, kjer je mogoče študirati slovenščino - privlačen, in kje so še neizkoriščene možnosti. Kot prednost študijskega programa slovenistika na Politehniki v Novi Gorici se je pokazala interdisciplinarna usmerjenost študijskih vsebin, predvsem znotraj humanističnega področja, kar se kaže v povezavi zgodovinskih in umetnostnih tem z literarnozgodovinskimi ter jezikoslovnih s socio- in psihološkimi vedami ter filozofijo, veliko možnosti pa se kaže tudi v povezovanju jezikoslovnih ved z računalništvom in jezikovnimi tehnologijami, saj je celotno politehniško 20

21 okolje s svojimi narovoslovno-tehničnimi usmeritvami tudi izziv za sodobne jezikoslovnonaravoslovne povezave. Druga pomembna prednost študijskega programa slovenistike na Politehniki Nova Gorica je prav gotovo v specifičnosti kulturno-političnega in nacionalnega stičišča. Prav teme, ki se v študijskem programu ukvarjajo prvenstveno s položajem jezika, kulture in literature v stiku, zagotavljajo našim študentom neposreden pogled v problematiko in hkrati oblikujejo strokovnjake, ki se bodo sposobni s pridobljenim znanjem vključevati tako v nadaljnje raziskovanje obmejne jezikovne in literarnozgodovinske problematike kot tudi v reševanje konkretnih problemov na področju goriške in širše severnoprimorske regije. Z uvedbo kreditnega sistema že v tej predbolonjski fazi študija, predvsem pa z izbirnimi predmeti, smo študentom omogočili, da temeljne jezikoslovne in literarnozgodovinske teme nadgradijo z lastnim izborom vsebin, ki se nagibajo bodisi h kulturni zgodovini in umetnosti, k socio- in psiholingvističnim temam bodisi se usmerijo v funkcionalna jezikovna znanja, kot so računalniško obvladovanje jezika, oblikovanje besedil in lektorsko ter uredniško delo. Podatke o tem, kje se glede na postavljena izhodišča še odpirajo možnosti, pridobivamo sproti, neposredno pa bodo analize študijskih potreb in zaposljivosti potencialne študentske populacije uporabne ob prenovi študijskega programa po Bolonjski deklaraciji. Ena od prioritet v tem smislu je pridobiti dodatne možnosti sodelovanja z raziskovalnimi in izobraževalnimi organizacijami v zamejstvu, hkrati pa študentom ponuditi možnost nadgrajevanja znanj z interdisciplinarnimi pristopi in primerjalnimi metodami na drugostopenjskem študiju. Prav tako želimo v prihodnje ponuditi študentom več možnosti vključevanja v sorodne študijske programe na tujih univerzah, z organizacijo mednarodnih simpozijev in z vključevanjem tujih profesorjev v pedagoški proces pa dvigniti nivo študija in narediti študijski program slovenistike zanimiv ne samo za študente s širšega območja Slovenije ampak tudi iz tujine. V. Šola za vinogradništvo in vinarstvo (Vodja: prof.dr. Danilo Zavrtanik) Visokošolski strokovni študijski program»vinogradništvo in vinarstvo«v študijskem letu 2005/2006 smo vpisali prvo generacijo študentov vinogradništva in vinarstva. Zanimanje za študij je veliko, saj smo vpisali 37 rednih in 4 izredne študente. Izvajanje rednega študija financira Politehnika Nova Gorica iz lastnih sredstev, izredni študentje pa plačujejo šolnine. Študijski program je še zmeraj v postopku potrditve na Svetu za visoko šolstvo Republike Slovenije. 21

22 VI. Podiplomska šola (Vodja: prof. dr. Iztok Arčon) V letu 2005 je bila v okviru Politehnike Nova Gorica ustanovljena Podiplomska šola, ki trenutno združuje in izvaja vse podiplomske magistrske in doktorske študijske programe Politehnike Nova Gorica. Po reorganizaciji študijskih programov v skladu z načeli in smernicami Bolonjske deklaracije in temu prilagojene nove slovenske zakonodaje o visokem šolstvu, pa bo združevala in izvajala vse programe III stopnje (doktorske programe), ki se oblikujejo na področjih ene ali več sorodnih oziroma med seboj povezanih znanstvenih disciplin. Posamezni študijski programi so tesno povezani z raziskovalnimi laboratoriji, centri oziroma inštituti Politehnike Nova Gorica ter drugih raziskovalnih institucij doma in po svetu, v katerih lahko podiplomski študentje opravljajo raziskovalno delo v okviru svojega študija in se vključujejo v mednarodne raziskovalne procese in projekte. Povezana in enovita podiplomska šola omogoča maksimalno izbirnost in interdisciplinarnost pri oblikovanju individualnih doktorskih študijskih programov, saj lahko vsak študent preko kreditnega sistema ECTS nabere svoji raziskovalni usmeritvi najprimernejše predmete iz široke palete, ki jo nudijo med sabo komplementarni študijski programi. Na ta način se omogoča učinkovit prenos znanja na mlajše generacije in se hkrati ustvarja nova znanja v harmoničnem odnosu med študenti in profesorji ter raziskovalci v laboratorijih. Podiplomska šola torej ni le mesto, kjer se izvajajo študijski programi, ampak predvsem kreativno okolje, kjer se srečujejo študentje, raziskovalci in eksperti iz raznih oddelkov in zunanjih inštitucij s skupnim ciljem ustvarjanja novega znanja in prenos le tega v podjetniško okolje. V študijskem letu 2004/2005 je Politehnika Nova Gorica poleg podiplomskih študijskih programov Znanosti o okolju, Karakterizacija materialov in Krasoslovje začela izvajati tudi podiplomski študijski program Interkulturni študij primerjalni študij idej in kultur. Na vseh štirih študijskih programih je bilo v tem letu vpisanih 88 študentov, kar kaže na veliko zanimanje za ponujene podiplomske študijske programe Politehnike Nova Gorica. Tudi vpis v študijskem letu 2005/2006 to potrjuje, saj je ob koncu leta 2005 na podiplomski šoli vpisanih 121 študentov (tabela). Študijski program Znanosti o okolju se uvršča med večje podiplomske študijske programe v Sloveniji. Sodeč po prvih dveh vpisih, bo podobno veljalo tudi za študijski program Interkulturni študij primerjalni študij idej in kultur. Izvajanje teh študijskih programov je sofinansiralo Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo v skupni višini 45 %, preostali delež pa smo pokrili iz šolnin. V študijskem letu 2005/2006 smo začeli izvajati tudi podiplomski študijski program Ekonomika in tehnike konservatorstva arhitekturne in krajinske dediščine. Gre za podiplomski doktorski študijski program, ki bo trajal tri leta. V okviru tega programa lahko študentje opravijo specializacijo, ki traja eno leto. Ta podiplomski študijski program smo pripravili skupaj z Univerzo za arhitekturo v Benetkah (IUAV). Posebnost programa je, da predvideva skupno diplomo, ki jo bosta podeljevali obe instituciji kar je novost v evropskem prostoru na tem področju. Specializacija je veljavna v EU. V pripravi je sporazum med tremi ustanovami - Politehniko Nova Gorica, Univerzo v Vidmu in Univerzo v Hamburgu - o skupni podelitvi doktorskega naziva za študente, ki bodo uspešno zaključili ta doktorski študijski program. 22

23 Doktorski študijski program bomo predlagali v akreditacijo Sveta republike Slovenije za visoko šolstvo, ko bodo podpisani omenjeni mednarodni sporazumi. Trenutno je Politehnika Nova Gorica zaprosila za širitev svoje dejavnosti na študijsko področje po Iscedovi klasifikaciji Arhitektura in gradbeništvo. Primerjava gibanja celotnega števila podiplomskih študentov po letih. Vsi programi se izvajajo uspešno, kvalitetno in učinkovito, na kar kažejo tako podatki o uspehu študentov pri študiju in pri individualnem raziskovalnem delu. Povprečne ocene študentov so praviloma zelo visoke, študentje opravijo izpite praviloma v prvem pristopu, povprečna doba študija je kratka. Uspešnost izvajanja podiplomskega študija se odraža tudi z uspešnimi zagovori kvalitetnih doktoratov in magistrskih nalog ter s številnimi objavami rezultatov raziskovalnega dela študentov v uveljavljenih mednarodnih revijah: 98 znanstvenih in strokovnih člankov in 39 kratkih prispevkov s konferenc. V to število niso vštete objave študentov, ki so pred kratkim zaključili študij in še objavljajo dela, ki so vezana na njihove raziskave v okviru doktorskih in magistrskih nalog. Politehnika Nova Gorica je v letu 2005 podelila dva magisterija in promovirala pet doktorjev znanosti. Navedeni dosežki nedvomno pričajo o kakovosti in aktualnosti vsebin ter načinov poučevanja, ki jih ponujamo v okviru podiplomskih študijskih programov. Študijski program Znanosti o okolju je potekal v obliki dvo do štiritedenskih intenzivnih kurzov, na katerih je vsebina predmetov odpredavana praktično v celoti, v obliki individualnega študija ter študija na daljavo, poleg tega pa vključujejo študijske obveznosti študentov še obvezne seminarje in individualno raziskovalno delo. V izvajanje podiplomskega študija Znanosti o okolju so bili v letu 2005 vključeni trije domači in pet tujih predavateljev, ki imajo status pridruženega profesorja. V zadnjem letu se je na tem študijskem programu pomembno povečalo število tujih študentov, tako da so trenutno vpisane štiri študentke iz Srbije in Črne gore ter Poljske. V obdobju oktober 23

24 oktober 2005 je trinajst študentov oddalo vloge za odobritev teme magistrskih in doktorskih del, ki jih je potrdil Senat šole in imenoval komisije za njihovo oceno. Trije kandidati pa so v okviru obveznega seminarskega predmeta Sodobne smeri v znanosti o okolju uspešno opravili predstavitev teme doktorske disertacije, zato jim je bilo odobreno nadaljevanje študija do doktorata. V minulem letu so študij zaključili štirje študentje programa Znanosti o okolju: dva magisterij (Matjaž Vetrih in Alja Margon) ter štirje doktorat (Jan Mavri, Borut Poljšak, Agnes Šömen Joksič in Monika Peterlin). Na študijskem programu Karakterizacija materialov smo v študijskem letu 2004/2005 vpisali novo generacijo podiplomskih študentov. Na magistrski študij so se vpisali 3 študentje, na enovit doktorski študij pa 2 študenta. Trenutno se šola oziroma pripravlja svoja magistrska in doktorska dela 13 študentov. V šolskem letu 2005 sta dva študenta zaključila študij z zagovorom doktorske disertacije. Študij je potekal v obliki predavanj in individualnega študija študentov. Izvedenih je bilo devet predmetov, štirije v obliki individualnega študija, trije v obliki rednih predavanj in dva v obliki seminarja. Vsi študentje so v okviru svojega študijskega progama uspešno opravili študijske obveznosti in izpolnili pogoje za napredovanje v višji letnik Na programu je sodelovalo pet domačih in en tuji predavatelj. Izvajanje študijskega programa v višini 60 % sofinansira Ministrstva za šolstvo, znanost in šport, preostali delež pa se finansira iz šolnin. Na podiplomskem študijskem programu Krasoslovje je v študijskem letu 2004/2005 bilo skupaj vpisanih 5 študentov: po dva v 1. in 2. letniku in eden v 4. letniku. Pri izvajanju programa so sodelovali štirje domači in pet tujih predavateljev. Študijski program je potekal v obliki individualnega študija. Namesto terenskih vaj so bili študentje vključeni v terensko delo mentorjev oziroma so sodelovali pri projektih in programih. Individualni študij, je bil organiziran preko celega leta, skladno s programom, konkretno po dogovoru med predavateljem oziroma mentorjem in študentom. Študent mora absolvirati snov obveznega (skupnega) dela programa (predmeti Osnove krasoslovja in regionalno krasoslovje, Osnove geologije, geomorfologije in hidrologije krasa, Procesi zakrasevanja, Zgodovina raziskovanja in teorij o krasu) ter dva od štirih izbirnih modulov (Hidrologija krasa: Uporaba in varstvo kraških vodnih virov, Izbrana poglavja iz kraške hidrologije, Raziskovalne metode in tehnike v kraški hidrologiji; (Geomorfologija krasa: Uporaba in varstvo kraškega površja, Izbrana poglavja iz geomorfologije krasa, Geomorfološke raziskovalne metode in tehnike; Speleologija: Uporaba in varstvo kraških jam, Raziskovalne metode in tehnike v speleologiji, Izbrana poglavja iz speleologije; Družbena geografija: Osnove družbene geografije krasa, Razvoj, urejanje in varstvo prostorskih struktur, Osnove ekologije in trajnostni razvoj). Ena študentka mlada raziskovalka je bila na porodniškem dopustu in je bil njen staž»zamrznjen«. Dvema, ki imata že magisterij, je bilo priznano ustrezno število kreditnih točk ECTS. En kandidat pa je oddal vlogo za odobritev teme doktorskega dela in temo tudi uspešno, pred komisijo, predstavil oziroma zagovarjal in mu je odobreno nadaljevanje študija do doktorata. Študijski program Interkulturni študiji primerjalni študij idej in kultur se je izvajal v sklopu štirih modulov: historični modul, filozofski modul, antropološki modul in modul slovenske študije. Program se je izvajal v obliki rednih predavanj, seminarskega dela in individualnih konzultacij, ki so bili razporejeni v dva semestra. Sodelovalo je dvajset domačih in dvanajst tujih predavateljev. V sklopu historičnega modula so sodelovali naslednji predavatelji: 24

25 Doc. dr. Marjeta Šašel Kos (ZRC SAZU, Politehnika Nova Gorica); Doc. dr. Petra Svoljšak (ZRC SAZU, Politehnika Nova Gorica); Prof. dr. Hanno Hardt (Iowa University, Univerza Ljubljana); Prof. dr. Paul Freedman (Yale University); Doc. dr. Dejan Đokić (University Nottingham); Prof. dr. Ivo Banac (Yale University); Mag. Andrea Feldman (Open Society Institute, Zagreb); Prof. dr. Oto Luthar (ZRC SAZU, Politehnika Nova Gorica). Vse tri študentke, ki so vpisale ta modul, so svoje obveznosti opravile dobro oziroma nadpovprečno. Ekskurzija v Linz, Mauthausen, Hartheim in Salzburg je bila med študenti zelo dobro sprejeta. Pohvaliti pa kaže tudi njihov interes in sodelovanje s vsakokratnimi gostitelji na/v avstrijskih univerzah in muzejih. Tudi delo na filozofskem modulu je potekalo uspešno. Študentka, ki je vpisala filozofski modul, je opravila vse obveznosti za vpis v drugi letnik študija. Ob koncu študijskega leta je modul organiziral niz javnih predavanj, na katerih so se predstavili vsi predavatelji modula, razen Marine Gržinić-Mauhler, ki je bila angažirana v tem času na Dunaju. Predavanja so bila izredno dobro obiskana. Uvodno predavanje je imel gostujoči predavatelj Slavoj Žižek. Na modul Antropologija zdravja, bolezni in zdravljenj se je vpisalo 8 slušateljev: 7 študentk in en študent. Od teh se je ena študentka z opravljenim magisterijem (Nataša Gregorič Bon) vpisala na doktorat in je od decembra 2004 na terenskem delu v vasi Dhermi v Albaniji, drugi študentki (Jerneji Vidmar) pa je senat odobril vpis v enovit doktorski progam z vpisom direktno v drugi letnik. Ostali so se vpisali na magistrski študij. Tekom leta je ena študentka (Tina Golob) študij opustila, druga (Jerneja Vidmar) pa je ob koncu leta izrazila željo, da bi zaradi drugih obveznosti, študij začasno prekinila. Posamezne predmete so obiskovale tudi 3 študentke z drugih fakultet, dve s Filozofske fakultete in ena s Fakultete za družbene vede. Dve sta obiskovali predavanja Margaret Lock in Allana Younga, ena pa predavanja Boruta Telbana. Študentje so obiskovali tudi nekatera predavanja z drugih modulov, kjer so potem tudi opravljali izpit: npr. pri Matjažu Veselu in Jelici Sumič Riha na filozofskem modulu. Poleg omenjenih predavateljev so imeli posamezna predavanja za študente še Liza Debevec, Michael Goldsmith, Jadran Mimica in Ute Eickelkamp. Na modul Slovenske študije je vpisanih deset študentov/študentk, od katerih je ena nato zamrznila svoj status. Štirje študenti/študentke so imeli status mladega raziskovalca, zato je bil njihov pedagoški program prilagojen raziskovalnemu programu posameznega inštituta, v katerem so imeli tudi svoje raziskovalne in pedagoške mentorje. Iz nabora desetih predmetov so si študenti/študentke lahko poljubno izbirali vsebine povezane z osrednjo temo samega modula. Študij je bil organiziran tako, da so v prvem tednu študija potekala uvodna predavanja, kjer so vsi študenti/študentke lahko poslušali predavanja iz narečne podobe slovenskega jezika, historičnega slikarstva, izseljenske problematike, medbesedilnosti in kulturnega spomina, ljudske pesmi in umetne poezije, etike, glasbe, etnologije družine, tragedije v gledališču, kulturi in družbi ter vlogi ženske v slovenski družbi in kulturi, kasneje pa so skozi vse študijsko leto vsak četrtek potekala predavanja tistih predmetov, ki so jih izbrali vsaj trije študenti/študentke. Vsakih štirinajst dni so študenti/študentke imeli govorilne ure in seminarje, ker so predelovali posamezno snov in imeli možnost za konzultacije s predavatelji. V okviru študijskega programa sta bili organizirani tudi dve predavanji dveh raziskovalk iz Škotske. Na koncu študijskega leta so bile uspešne javne predstavitve seminarskih nalog. Septembra 2005 se je na podiplomski študijski program Ekonomika in tehnike konservatorstva arhitekturne in krajinske dediščine vpisalo 19 mednarodnih študentov, ki prihajajo iz Italije, Grčije, Meksika, Hrvaške in Slovenije. Študijski program se je, v obdobju od oktobra do januarja študijskega leta 2005/2006, izvajal v obliki intenzivnih predavanj ob četrtkih, petkih in sobotah, seminarskega dela ob sredah in individualnega študija. Izvajanje tega študijskega programa je financirano iz šolnin. 25

26 V oktobru smo, za beneško regijo, pripravili učni načrt in raziskovalni program»formiranje mladih ekspertov za konservatorstvo in vodenje beneške dediščine na področju Istre«. Novembra 2005 smo, skupno z mednarodno institucijo International Academy for Environmental Sciences, postavili programske in strukturne osnove Mednarodnega laboratorija za zakonodajo na področju kulturne dediščine, katerega vsebina bo predstavljena v okviru konference» Per una politica di conservazione e valorizzazione delle città d'arte protette dall'unesco«, 16. februarja 2006 v Benetkah. VII. Novi študijski programi V letu 2005 smo pripravili naslednje nove študijske programe: 1. univerzitetni in magistrski študijski program (1. in 2. stopnja po bolonjskem sistemu) z naslovom Kulturna Zgodovina smo pripravili skupaj z ZRC SAZU. Program je v proceduri za pridobitev soglasja Sveta za visoko šolstvo RS. 2. Zaključena je priprava univerzitetnega in magistrskega študijskega programa (1. in 2. stopnja po bolonjskem sistemu) Gospodarski inženiring, ki bo nadgradil dodiplomski študijski program»ekonomika in vodenje proizvodnih in tehnoloških sistemov«. Program je v postopku akreditacije na Svetu za visoko šolstvo RS. VIII. Ostale študijske dejavnosti Poleg rednih predavanj so na Politehniki Nova Gorica potekali tudi študentski seminarji in predavanja v okviru serije Kolokvij ob četrtkih. V jeseni smo pričeli tudi z odmevno serijo Znanstvenih večerov kjer predavajo ugledni tuji in domači znanstveniki. Namen predavanj je predvsem popularizacija znanosti. Spisek seminarjev skupaj z arhivom za pretekla leta je objavljen na naših spletnih straneh. Da bi znanost približali tudi otrokom in jih za znanost navdušili, smo poskusno organizirali tudi Znanstveni vrtec. Odziv je bil izjemen, zato bomo z dejavnostjo nadaljevali v letu

27 Druge dejavnosti I. Knjižnica (Vodja: Vanesa Valentinčič Murovec) Pomembna pridobitev knjižnice v letu 2005 so novi prostori. Prostori, v katerih je delovala prejšnja leta, so postali že pretesni, saj na 30 m2 ni bilo več dovolj prostora za opravljanje osnovnih nalog knjižnice. S selitvijo je knjižnica pridobila okrog 100 m2 novih površin, kar omogoča njeno uspešno delovanje in razvoj v prihodnosti. Poleg tega je v letu 2005 knjižnica bogatejša za skoraj 700 novih enot knjižnega gradiva, okrog 30 enot neknjižnega gradiva (predvsem CD-romov), 3 nove naslove revij in 1 novo elektronsko bazo podatkov s polnimi besedili člankov. Trenutno obsega zbirka knjižnice nekaj več kot monografskih publikacij, okrog 60 naslovov serijskih publikacij, okrog 80 enot neknjižnega gradiva (CD-romi, avdio in video kasete) ter 3 baze podatkov s polnimi teksti. Zbirka obsega gradivo z vseh področji, ki jih pokrivajo študijski programi kot tudi laboratoriji Politehnike Nova Gorica. II. Založba (Vodja: Mirjana Frelih) Založniška dejavnost poteka na Politehniki Nova Gorica od leta Dejavnost zajema izdajo, zalaganje in organiziranje tiskanja učbenikov in drugih študijskih gradiv, ki so namenjena pedagoškemu procesu ter strokovnih in znanstvenih del, ki se nanašajo oziroma vključujejo v dejavnost Politehnike Nova Gorica. Do sedaj smo izdali 3 visokošolske učbenike namenjene dodiplomskim študentom Politehnike Nova Gorica. Eden izmed njih je tudi širše zastavljen in je namenjen vsem študentom in profesorjem v Sloveniji, ki se ukvarjajo s področjem, ki ga učbenik pokriva. 27

28 Spremljanje in zagotavljanje kakovosti pedagoškega in raziskovalnega dela Sprotno ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti študija in raziskovalnega dela je organizirano v skaldu z Merili za ugotavljanje, spremljanje in zagotavljanje kakovosti visokošolskih zavodov, študijskih programov ter znanstvenoraziskovalnega, umetniškega in strokovnega dela, ki jih je sprejela Nacionalna komisija za kvaliteto visokega šolstva (NKKVS). Pri tem so smiselno upoštevana tudi Merila za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Uradni list Republike Slovenije, št. 101/2004). Za šolsko leto 2004/2005 je bilo pripravljeno razširjeno samoevalvacijsko poročilo za celotno Politehniko Nova Gorica. Dobljene rezultate za posamezne študijske programe so obravnavali vodje in senati šol, ki programe izvajajo. Predloge za izboljšave so podali predsedniku in predstojniku Politehnike Nova Gorica. Zaključno poročilo o spremljanju kakovosti pedagoškega in raziskovalnega dela je obravnaval in sprejel Senat Politehnike Nova Gorica na svoji redni 37. seji dne Vsaka šola je spremljala kvaliteto izvajanja svojih študijskih programov s pomočjo statističnih kazalcev: informiranost kandidatov pred vpisom; vpis v prvi letnik; prehodnost med letniki in število diplomantov; uspeh po predmetih; opravljanje delovne prakse po podjetjih; povprečna doba študija do diplome. Mnenja študentov o kakovosti vsebine in izvajanja programa smo redno zbirali s štirimi tematskimi anketami: Študentska anketa za oceno kvalitete predavanj posameznih predavateljev; Študentska anketa za oceno študijskega programa; Študentska anketa za oceno praktičnega usposabljanja; Vprašalnik o informiranju kandidatov pred vpisom na študijski program. Na podlagi analiz študentskih anket so bili opravljeni individualni razgovori s predavatelji. V septembru 2005 je Poslovno tehniška šola PNG organizirala celodnevno delavnico, ki je bila v celoti posvečena kakovosti pedagoškega dela. Šole so tudi spremljale in spodbujale mobilnosti študentov preko kreditnega sistema ECTS. Izmenljivost in mobilnost študentov PNG in njihovo vključevanje v Evropski visokošolski prostor omogoča tudi certifikat Erasmus university charter, ki ga je PNG pridobila v letu Poleg tega je potekalo redno spremljanje strukture akademskega in administrativnega osebja, pri čemer je bil poudarek namenjen naslednjim vidikom: izbor in habilitacije učiteljev; strokovna usposobljenost administrativnega osebja; zagotavljanje ustreznega razmerja med številom pedagoškega osebja in številom študentov; spremljanje in spodbujanje znanstvenega in strokovnega napredovanja oziroma izobraževanja akademskega in administrativnega osebja. V okviru študentske pisarne je organizirana pomoč diplomantom pri iskanju prve zaposlitve. Za študente zadnjega letnika je bilo organizirano predavanje o tem, kako učinkovito iskati zaposlitev. Posebna skrb pa je posvečena tudi spremljanju zaposljivosti diplomantov in zbiranju povratnih informacij od diplomantov o relevantnosti pridobljenih znanj na trgu dela, pri čemer sodeluje tudi Alumni klub PNG. Analize kažejo, da je zaposljivost diplomantov v prvih šestih mesecih po diplomi zelo visoka (nad 90%). V študijskem letu 2004/2005 je Politehnika Nova Gorica poleg obstoječih podiplomskih študijskih programov Znanosti o okolju, Karakterizacija materialov in Krasoslovje začela izvajati tudi podiplomski študijski program Interkulturni študij primerjalni študij idej in kultur. Na vseh štirih študijskih programih je bilo v tem letu vpisanih 88 študentov, kar kaže na veliko zanimanje 28

29 za ponujene podiplomske študijske programe Politehnike Nova Gorica. Podatki o uspehu študentov pri študiju in pri individualnem raziskovalnem delu kažejo, da se vsi programi izvajajo uspešno, kvalitetno in učinkovito. Uspešnost izvajanja podiplomskega študija se odraža tudi z uspešnimi zagovori kvalitetnih doktoratov in magistrskih nalog ter s številnimi objavami rezultatov raziskovalnega dela študentov v uveljavljenih mednarodnih revijah: 98 znanstvenih in strokovnih člankov in 39 kratkih prispevkov s konferenc. V to število niso vštete objave študentov, ki so pred kratkim zaključili študij in še objavljajo dela, ki so vezana na njihove raziskave v okviru doktorskih in magistrskih nalog. Politehnika Nova Gorica je v letu 2004/2005 podelila dva magisterija in promovirala pet doktorjev znanosti. V komisiji za zagovor magistrskega ali doktorskega dela je vedno prisoten en član iz tuje univerze, s čimer zagotavljamo primerljivost kakovosti magistrskih in doktorskih del z uveljavljenimi standardi v svetu. Pedagoško in raziskovalno delo na PNG sta tesno povezana. Pedagoški delavci so vključeni v raziskovalno delo, oziroma raziskovalni delavci v pedagoško. V raziskovalno delo so vključeni tudi podiplomski študentje. Evalvacija raziskovalnega dela je pokazala, da ta poteka uspešno, na kar posebej kažejo številne publikacij v mednarodnih recenziranih revijah in število domačih in mednarodnih raziskovalnih projektov ter drugih mednarodnih raziskovalnih sodelovanj. V letu 2005 so raziskovalci zaposleni na PNG objavili 108 izvirnih znanstvenih člankov v mednarodnih revijah, 13 vabljenih predavanj in 144 prispevkov na mednarodnih konferencah. Kot pomemben pokazatelj uspešnosti raziskovalnega dela so tudi sodelovanja z gospodarstvom in prenos tehnologij in znanja v tržno okolje. Aplikativne in razvojne dejavnosti prispevajo znaten delež prihodkov PNG. Tesno povezovanje s podjetji tako poteka preko praktičnega usposabljanja študentov v podjetjih ter preko seminarskih, raziskovalnih in diplomskih nalog na dodiplomskih študijskih programih. Na podiplomskih programih se izobražujejo štidentje in mladi raziskovalci iz gospodarstva. Njihove magistrske in doktorske teme so izrazito aplikativno usmerjene, namenjene reševanju konkretnih problemov iz prakse. Za poglabljanje sodelovanja z gospodarstvom je PNG v februarju 2005 organizirala srečanje s kadrovskimi delavci podjetij iz regije. PNG je v letu 2004/2005 posvetila posebno pozornost reševanju pereče prostorske problematike povezane z izvajanjem obstoječih in dveh novih dodiplomskih študijskih programov. V sodelovanju s Slovensko skupnostjo v Gorici poteka prenova stavbe bivšega liceja Primož Trubar v Gorici, v katerem bo za izvajanje pedagoške dejavnosti PNG na razpolago šest predavalnic, računalniška učilnica, študentski laboratoriji, knjižnica, arhiv in kabineti za predavatelje v skupni površini 1590 m2. V sodelovanju z občino Ajdovščina pa so bila pridobljena sredstva za obnovo stavbe bivše vojašnice v Ajdovščini v skupni površini 2200 m2, namenjene tako za potrebe pedagoške kot raziskovalne dejavnosti PNG. Knjižnica PNG se je preselila v večje in primernejše prostore, v naslednjem letu bo opremljen še dodatni prostor za čitalnico. V letu 2004/2005 je potekala prenova vseh dodiplomskih in podiplomskih študijskih programov na PNG v skladu s smernicami Bolonjske deklaracije. Trije študijski programi prve in druge stopnje so v postopku akreditacije, prenova ostalih pa je v teku. Prenovo študijskih programov je spremljala tudi institucionalna prenova PNG. Dosedanja statusna ureditev PNG v obliki samostojnega visokošolskega zavoda je postala omejujoča za njen nadaljnji razvoj, zato je PNG v letošnjem letu, na podlagi sklepa Senata in Upravnega odbora PNG, na Svet za visoko šolstvo naslovila Vlogo za spremembo statusa Politehnike Nova Gorica v univerzo. Univerza v Novi 29

30 Gorici bo nedržavna, raziskovalna in študentom prijazna univerza, katere temeljno poslanstvo je zagotavljanje visoko kvalitetnega visokošolskega izobraževanja na vseh treh stopnjah in hkrati ustvarjanje novih znanj v harmoničnem odnosu med študenti, visokošolskimi učitelji in raziskovalci ter skrbi za prenos tega znanja na mlajše generacije in v podjetniško okolje. 30

31 Razvojna dejavnost Na Politehniki Nova Gorica se še posebej zavedamo pomena razvojnih dejavnosti ter prenosa tehnologij in znanja v tržno okolje. Zato posebno skrb posvečamo sodelovanju med raziskovalnimi laboratoriji in slovensko industrijo. Da bi bili na tem področju v bodoče še bolj uspešni in pomembno prispevali k tehnološki rasti goriškega področja, smo pred leti skupaj s partnerji ustanovili Primorski Tehnološki Park. V lanskem letu smo pričeli tudi z ustanavljanjem univerzitetnega podjetniškega inkubatorja z namenom, da stimuliramo rast podjetništva med študenti in raziskovalci Politehnike Nova Gorica. 31

32 Organizacijska struktura Natančna organizacijska struktura Politehnike Nova Gorica je razvidna iz priloge. Organi Politehnike Nova Gorica so se v preteklem letu sestajali redno, skladno z zakonom in statutom. V preteklem letu smo se notranje reorganizirali in na novo ustanovili Podiplomsko šolo, Center za okoljsko in športno fiziologijo ter Inštitut za kulturne študije. 32

33 Kadrovska struktura Politehnika Nova Gorica je ob koncu leta 2005 zaposlovala 74 sodelavcev (57 redno in 17 dopolnilno). Od tega je 39 doktorjev, 10 sodelavcev s statusom mladega raziskovalca, 13 sodelavcev z visoko izobrazbo ali magisterijem, 10 administrativnih sodelavk, 1 knjižničarka in 1 vzdrževalec. Poleg tega s Politehniko Nova Gorica sodeluje še preko 130 pridruženih profesorjev iz tujih in domačih univerz ter drugih zunanjih sodelavcev. 33

34 Infrastruktura in raziskovalna oprema Politehnika Nova Gorica izvaja svojo dejavnost v prostorih na Vipavski 1 in Vipavski 13 v Rožni Dolini, v prostorih bivšega samostana Sant'Elena v Benetkah, v prostorih Inštituta za krasoslovje ZRC SAZU v Postojni, v prostorih ZRC SAZU v Ljubljani ter v observatoriju na Otlici. Politehnika Nova Gorica se še vedno sooča z resno prostorsko stisko, ki je posledica hitre rasti njene dejavnosti. Število študentov je lani naraslo na preko 700, zato nam trenutno najbolj primanjkuje večjih prostorov za predavalnice. Prostorsko stisko bomo deloma rešili s selitvijo dejavnosti v prostore bivše vojašnice Srečko Kosovel v Ajdovščino. Prvo stavbo v izmeri m2 nam je podarila Občina Ajdovščina. Pridobili smo tudi že gradbeno dovoljenje in razpisali izbiro izvajalca. Žal je bil prvi razpis neuspešen. Zato smo ga v januarju 2006 ponovili. Oktobra 2005 smo pričeli z obnovo stavbe v Križni ulici v Gorici v Italiji. Dela dobro napredujejo, zato ocenjujemo, da bo m2 prostorov na voljo šoli za znanosti o okolju ze sredi pomladanskega semestra V preteklem akademskem letu smo dodatno opremili : laboratorij za astrofiziko osnovnih delcev, laboratorij za raziskave v okolju, laboratorij za epitaksijo in nanostrukture, center za raziskave atmosfere ter pričeli z opremljanjem novega laboratorija za molekularno biologijo. Laboratoriji so bili opremljeni s sredstvi Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, s sredstvi Evropske unije ter z lastnimi sredstvi. Rast števila študentov pa nam je povzročil tudi resen problem z nastanitvijo študentov. Nova Gorica ima zelo omejene kapacitete za študentske nastavitve. Kljub podpisu sporazuma konec leta 2001 med Mestno občino Nova Gorica in Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo o finansiranju gradnje novega študentskega doma s 100 posteljami, MVŠZT še ni zagotovilo potrebnih sredstev. 34

35 Finančno poslovanje Politehnika Nova Gorica pridobiva sredstva za delovanje iz šolnin, finansiranja izobraževalnih programov in raziskovalnih projektov s strani MVŠZT in ARRS, prihodkov s strani ustanoviteljev, mednarodnih in industrijskih projektov ter donatorjev. V letu 2005 je Politehnika Nova Gorica za svoje delovanje pridobila približno 750 Mio SIT sredstev iz spodaj naštetih virov: Ustanoviteljske obveznosti IJS 4.0 % MONG 2.6 % Sredstva ARRS 36.0 % Sredstva MVŠZT 30.2 % Ostala ministrstva 3.8 % Šolnine 7.1 % Domači naročniki 3.1 % Mednarodni projekti 2.1 % Donacije 9.4 % Strukturni skladi EU 0.7 % Ostalo 1.1 % SKUPAJ % Mestna občina Nova Gorica nam zagotavljala tudi prostore v skupni površini okrog m2. Del podiplomske dejavnosti pa izvajamo v prostorih ZRC SAZU. 35

36 Mednarodna prepoznavnost Politehnika Nova Gorica je v lanskem letu dodatno utrdila svoj strokovni ugled doma in v tujini. Naši sodelavci sodelujejo z uglednimi tujimi ustanovami in posamezniki. V pedagoškem procesu na PNG pa so vključeni ugledni domači in tuji znanstveniki ter strokovnjaki. Na svečanosti ob 10. obletnici naše ustanove je častni doktorat Politehnike Nova Gorica prejel nobelov nagrajenec Paul J. Crutzen. V letu 2005 smo podpisali sporazume o sodelovanju z naslednjimi inštitucijami: Transilvania University of Brasov, Brasov, Romunija Delft University of Technology, Delft, Nizozemska Marquette Unuiversity, Milwaukee, Wisconsin, ZDA Šola za risanje in slikanje, Ljubljana, Slovenija University of Abertay Dundee, Škotska, Velika Britanija Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Ljubljana, Slovenija 36

37 Zaključek V letu 2005 smo beležili pričakovano rast dejavnosti, kadrov in finančnih virov za naše delovanje in tako še utrdili status in ugled naše mlade ustanove. Žal pa prostorske težave še naprej ostajajo omejujoč faktor našega razvoja. Zato moramo del študijske dejavnosti izvajati v prostorih izven Nove Gorice. Podiplomski študijski program Krasoslovje s v celoti izvaja na Institutu za raziskovanje krasa pri ZRC SAZU v Postojni. Podiplomski študijski program Ekonomika in tehnike konzervatorstva arhitekturne in krajinske dediščine izvajamo na izpostavi v Benetkah, kjer smo že dobili ustrezne prostore v bivšem samostanu Santa Elena, podiplomski študijski program Interkulturni študiji pa se v celoti izvaja v prostorih ZRC SAZU v Ljubljani. Hude prostorske stiske so nas prisilile v policentrični razvoj naše ustanove, čeprav ga na začetku nismo načrtovali. Mogoče pa je tako bolje saj bomo svoje poslanstvo nosilca razvoja na Severnem Primorskem na ta način lažje uresničevali. 37

38 Priloga 38