MOLEKULSKA GENETIKA. Osnovna zgradba polinukleotidne verige (ali kateregakoli lineranega polimera) 1

Σχετικά έγγραφα
Nukleinske kisline. ribosomska informacijska prenašalna

6 ogljikovih atomov: HEKSOZE (npr. glukoza, fruktoza, galaktoza) Ločimo dve vrsti glukoze: α glukoza in. β glukoza, ki se

ZGRADBA NUKLEOTIDOV NUKLEOTIDI IN NUKLEINSKE KISLINE REPLIKACIJA, TRANKRIPCIJA, TRANSLACIJA

Nukleinske kisline. Nukleotidi. DNA je nosilka dednih genetskih informacij.

Viri. Nukleinske kisline. Program predavanj maj-junij DNA, RNA struktura, podvajanje, transkripcija, translacija

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

DNA in RNA: zgradba in vloga. Velika predavalnica IJS,

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

Tretja vaja iz matematike 1

JEDRO (NUCLEUS PROKARYOTA(

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

JEDRO (NUCLEUS PROKARYOTA(

Neavtorizirani povzetki izbranih predavanj iz biokemije. UN študij Okolje Politehnika Nova Gorica. doc. dr. Marko Dolinar

JEDRO (NUCLEUS PROKARYOTA(

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Sinteza RNA - transkripcija

GENETIKA od dvojne vijaënice do kloniranja

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

1. ŽIVLJENJE NA ZEMLJI

Biohemija nukleinskih kiselina. Genetska informacija

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

MOLEKULARNA GENETIKA

Geni in regulacija njihovega prepisa

Genetska kontrola sinteze bjelančevina. Povijesni PaJaMo pokus Jacob-Monod model sinteze bjelančevina u prokariota

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

Rešitve nalog. Biologija. za gimnazije

Do sedaj ste spoznali: Posledice mutacij. Mutacije, mutageneza, vpliv polimorfizmov/mutacij na izražanje genov

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

TRANSFORMACIJA sprejem in vključitev proste DNA v genom recipienta, pri čemer celice niso v medsebojnem kontaktu Pogoji za uspešno transformacijo

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM

Kaj je DNA footprinting? Omogoča lociranje vezave proteina na DNA molekulo z ugotavljanjem katere fosfodiestrske vezi so zaščitene pred rezom Dnaze

vaja Izolacija kromosomske DNA iz vranice in hiperkromni efekt. DNA RNA Protein. ime deoksirbonukleinska kislina ribonukleinska kislina

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

NIVOI ORGANIZACIJE I EKSPRESIJE GENOMA

Najpomembnejši človeški Hb

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

SEMINAR IZ KOLEGIJA ANALITIČKA KEMIJA I. Studij Primijenjena kemija

Družina globinov pri človeku in bolezni.

Pošto pretvaramo iz veće u manju mjernu jedinicu broj 2.5 množimo s 1000,

Pripravili: Ana Bernard in Eva Srečnik Dopolnil: Matic Dolinar

8. Diskretni LTI sistemi

ENCIMI V ORGANIZIRANIH SISTEMIH

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

ARHITEKTURA DETAJL 1, 1:10

ODPORNOST BAKTERIJ PROTI ANTIBIOTIKOM V SLOVENIJI IN PO SVETU

CM707. GR Οδηγός χρήσης SLO Uporabniški priročnik CR Korisnički priručnik TR Kullanım Kılavuzu

Celični'stiki' Vrsta&povezave:'' celica.celica' celica.matriks'

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

ÂÓÈÎ ÁÈ ÙÔ K ÙÙ ÚÔ 1 Ô KÂÊ Ï ÈÔ 1.1 E Ë Î ÙÙ ÚˆÓ ÚÔÎ Ú ˆÙÈÎ Î ÙÙ Ú

TOPNOST, HITROST RAZTAPLJANJA

pretvarja v nestrupeno obliko, ki lahko vstopa v biosintezo nukleotidov *i) NH 4

Regulacija ekspresije gena kod prokariota

Osnovne karakteristike 3-D strukture molekula DNK i RNK

14. Nukleinske kiseline I: 14.A. Nukleotidi

A N A L I S I S K U A L I T A S A I R D I K A L I M A N T A N S E L A T A N S E B A G A I B A H A N C A M P U R A N B E T O N

DISKRETNA MATEMATIKA - PREDAVANJE 7 - Jovanka Pantović

Glukoneogeneza. Glukoneogeneza. Glukoneogeneza. poteka v jetrih in ledvični skorji, v citoplazmi in delno v mitohondrijih.

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

1 Uvod v biokemijo. Slika. Nekakj spoznanj s področja biokemije.

Linearna algebra 2 prvi kolokvij,

Αµινοξέα και πεπτίδια Φύλλο εργασίας - αξιολόγησης

Slabe kemijske veze, kemijski sastav stanice, DNA

41. Jednačine koje se svode na kvadratne

BIOLOGIJA CELICE ODGOVORI NA VPRAŠANJA

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

GEL ELEKTROFOREZA. Seminar pri predmetu Molekularna Biofizika. Avtorica: Tjaša Parkelj

Tehnologija rekombinantne DNA

STRUKTURNE LASTNOSTI AMINOKISLIN

C 1 D 1. AB = a, AD = b, AA1 = c. a, b, c : (1) AC 1 ; : (1) AB + BC + CC1, AC 1 = BC = AD, CC1 = AA 1, AC 1 = a + b + c. (2) BD 1 = BD + DD 1,

Na ocenjevalni poli izpolni zgornji okvirček s svojimi podatki.

Kotne in krožne funkcije

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

IZVODI ZADACI (I deo)

METABOLIZEM OGLJIKOVIH HIDRATOV

Stohastični model bistabilnega stikala

Najpogostejše hemoglobinopatije

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Iskazna logika 3. Matematička logika u računarstvu. novembar 2012

UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET SIGNALI I SISTEMI. Zbirka zadataka

(P.I.) PRETPOSTAVKA INDUKCIJE - pretpostavimo da tvrdnja vrijedi za n = k.

Matjaž Zorko Medicinska fakulteta

MODERIRANA RAZLIČICA

IZRAČUNAVANJE POKAZATELJA NAČINA RADA NAČINA RADA (ISKORIŠĆENOSTI KAPACITETA, STEPENA OTVORENOSTI RADNIH MESTA I NIVOA ORGANIZOVANOSTI)

1. VAJA IZ TRDNOSTI. (linearna algebra - ponovitev, Kroneckerjev δ i j, permutacijski simbol e i jk )

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

Tehnologija rekombinantne DNA

1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης Αξίωση αποζημίωσης Έντυπο Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...

Cefalosporini ostali β-laktami

DIHANJE. Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo. Agronomija - VSŠ 2005/06

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013

Τάξη. Γνωστικό αντικείµενο: Ειδικοί διδακτικοί στόχοι

Zašto se baviti BOTANIKOM i

M086 LA 1 M106 GRP. Tema: Baza vektorskog prostora. Koordinatni sustav. Norma. CSB nejednakost

OKOLJSKO NARAVOSLOVJE 2. Predavanja v študijskem letu 2. del 2012/2013

DIHANJE. Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo. Agronomija - UNI

Transcript:

nukleotidi... POLINUKLEOTIDNA VERIGA fosfodiestrske vezi Osnovna zgradba polinukleotidne verige (ali kateregakoli lineranega polimera) 1

RNK (ribonukleinska kislina) ENOJNA VIJAČNIA del molekule, ki jo gradijo sladkorji in fosfati organska baza par organskih baz DNK (deoksiribonukleinska kislina) DVOJNA VIJAČNIA Enojna in dvojna vijačnica 2

H MOLEKULSKA GENETIKA ENOOBROČASTE ORGANSKE BAZE (pirimidinske) NH 2 O O O N N H citozin H H H O N T H 3 N H timin H H O N N H U uracil H H DVOOBROČASTE ORGANSKE BAZE (purinske) O H N NH 2 N G gvanin N N H H H N NH 2 N N N A adenin H Organske baze 3

HO 5 H 4 3 OH O H OH H H H H HO 5 H 1 4 2 OH H H H O OH H H 1 3 OH 2 H R riboza deoksiriboza Riboza in deoksiriboza 4

FOSFORJEVA KISLINA (H 3 PO 4 ) OH P FOSFAT (PO 4 3- ) O - O P OH O P O - OH O - s tem delom se molekula veže na sladkor Ostanek fosforjeve kisline (fosfat) 5

P fosfat sladkor (pentoza) P baza nukleozid nukleotid S simboli prikazan nastanek nukleotida 6

fosforjeva kislina OH ostanek fosforjeve kisline OH O P OH O P OH OH H 2 O OH H 2 O 5 4 O OH 1 riboza 3 2 OH OH HN del baze kondenzacija H 2 0 +H 2 0 hidroliza estrska vez 5 4 O O 1 riboza 3 2 OH OH RNK NUKLEOTID glikozidna vez N del baze Nastanek nukleotida prikazan z delno izrisanimi molekulami. Vidimo lahko, iz katerih delov se voda odcepi (kondenzacija) in kam se vrine pri razpadu nukleotida (hidroliza). 7

OH OH O P OH O P OH P 5 O O 5 O O 5 1. nukleotid baza baza 4 R 1 O 3 OH OH P OH O OH H2 O estrska vez med obema nukleotidoma estrska vez v nukleotidu O O P O 3 OH OH fosfodiestrska vez (fosfat povezuje sladkorja dveh nukleotidov) 5 3 P 2 5 O 5 O 2. nukleotid baza baza 4 R 1 3 3 3 2 OH OH OH OH dinukleotid Nastanek dinukleotida 8

5 konec P P P P P P 3 konec sem se priključi novi nukleotid Osnovna zgradba polinukleotidne verige z označenima 3 in 5 koncem 9

verigi sladkorjev in fosfatov pari organskih baz lestev dvojna vijačnica Model DNK; levo oblika lestve, sredina zvijanje lestve, desno tridimenzionalni model DNK 10

Povezovanje komplementarnih baz (A = T, G = ) 11

polinukleotidna veriga vodikove vezi polinukleotidna veriga nukleotid 5 P A T 3 nukleotid P P G P P T A P P 3 G P 5 Antiparalelnost verig veriga sladkorjev in fosfatov pari komplementarnih baz 12 veriga sladkorjev in fosfatov

G A mesto, kamor se pripne aminokislina zanka iz nekomplementarnih baz komplementarne baze antikodon Prenašalna RNK; levo shematski prikaz v obliki triperesne deteljice, desno prostorska struktura 13

Podvajanje DNK 14

3 5 vodilna veriga podvojevalne vilice 3 5 5 3 zastajajoča veriga 5 3 3 5 Okazakijev fragment Nastajanje vodilne in zastajajoče verige ob podvojevalnih vilicah 15

Poskus, ki sta ga izvedla Meselson in Stahl določanje mesta težke, lahke in»vmesne«dnk v centrifugirki. 16

Poskus, ki sta ga izvedla Meselson in Stahl dokaz za semikonzervativno podvajanje. 17

žive celice seva H (nepatogene) žive celice seva G (patogene) s toploto uničene celice seva G žive celice seva H s toploto uničene celice seva G + živa miš mrtva miš živa miš mrtva miš Griffithov poskus s pnevmokoki 18

sev H sev G sev H sev G DNK encim + DNK + + transformacija ni transformacije Dokaz, da je DNK nosilka lastnosti. Če so k bakterijam seva H dodali DNK seva G, je prišlo do transformacije. Nekatere bakterije iz nepatogenega seva H so postale patogene. Če pa so k bakterijam seva H dodali mešanico encima za razgradnjo DNK in DNK iz seva G, do transformacije ni prišlo. 19

Poskus z označenimi bakteriofagi 20

jedro s kromosomi kromosom gen 1 beljakovina 1 gen 2 beljakovina 2 gen 3 beljakovina 3 Na kromosomu so odseki, geni, ki nosijo zapis za nastanek beljakovine (proteina). 21

DNK mrnk beljakovina nekodogena veriga kodogena veriga T A A G A U G G A T G UA A G U transkripcija A U A U G U G G A U A G U U U translacija gradbeni elementi encimi kataliza beljakovine ogljikovi hidrati lipidi druge organske molekule RNK nukleotid aminokislina celični produkti DNK preko encimov nadzira nastanek organskih snovi v celici. 22

kodogen DNK 3' A 5' mrnk 5' kodon U G G 3' A antikodon RNK trnk 3' triptofan 5' Kodogen, kodon in antikodon 23

jedro ITOPLAZMA DNK transkripcija mrnk trnk aminokisline ribosom translacija polipeptid plazmalema Sinteza beljakovin poteka v dveh korakih: prepisovanje (transkripcija) in prevajanje (translacija). 24

prepisovanje RNK polimeraza kodogena veriga nekodogena veriga DNK U A G A U G RNK nukleotidi 3' U A A A T T U A A U U U G G G AGG T A A G G mrnk 5' Prepisovanje ali transkripcija 25

gen ekson 1 ekson 2 ekson 3 kodogena veriga DNK intron1 intron 2 TRANSKRIPIJA ekson 1 ekson 2 ekson 3 nezrela mrnk izrezana introna ZORENJE mrnk (izrezovanje intronov) ekson 1 ekson 2 ekson 3 zrela mrnk Prepisovanje pri evkariontih 26

Leu Leu Pro Met večja podenota Leu ys Gly Val A G A A A U G G U U G U P manjša podenota A A G A A A U G G U U G U G U G U U A U U G U U G G U A A mrnk Levo ribosom, desno polisom Na ribosomu sta označeni mesti A in P: na mesto A se veže trnk, na mestu P se sintetizira beljakovina. 27

Thr Gly Val ys Leu Leu Leu Pro Met trnk polipeptid RIBOSOM Met G U U A A A A G A A A U G G U U G U G U G U U A U U G U U G G U A U 3' 5' mrnk 10. 9. 8. 7. 6. 5. 4. 3. 2. 1. kodon smer premikanja ribosoma Prevajanje ali translacija 28

DNK mrnk ribosom podvajanje beljakovina transkripcija translacija DNK RNK beljakovina entralna genetska dogma 29

Za nastanek končnega produkta je običajno potrebnih več encimov. 30

Zgradba operona 31

Posledice delovanja različnih vrst represorjev; zgoraj aktivni represor prepreči prepisovanje, spodaj neaktivni represor omogoči prepisovanje 32

Regulacija izražanja genov; zgoraj efektor induktor (npr. laktoza) inaktivira aktivni represor in s tem sproži prepisovanje strukturnih genov, spodaj efektor korepresor (npr. triptofan) aktivira neaktivni represor in s tem prepreči prepisovanje strukturnih genov. 33

β β β Laktozni operoni; levo zgradba lac-operona, desno regulacija lac-operona 34

Triptofanski operon; zgoraj vključen trp-operon, spodaj izključen trp-operon 35

lomljenje kromatid zamenjava kromatid kromatidi homologna kromosoma rekombinirana kromosoma Intrakromosomska (homologna) rekombinacija 36

TRANSPONIBILNI ELEMENT 123456789 123456789 gen za transpozazo 987654321 987654321 ATGA TAGT tarčno zaporedje ATGA123456789 TAGT123456789 987654321ATGA 987654321TAGT gostiteljska DNK tarčno zaporedje obrnjena ponovitev en ali več genov, ki jih nosi TE obrnjena ponovitev tarčno zaporedje Transponibilni element (TE) ima na obeh koncih obrnjeni ponovitvi. Ko se vrine v DNK na t. i. tarčno zaporedje, povzroči podvojitev tega mesta. Tarčno zaporedje je običajno dolgo od 5 do 9 baznih parov (bp). Na sliki je tarčno zaporedje zgrajeno iz 5 baznih parov. TE ima na koncih obrnjeni ponovitvi iz zaporedja 9 baznih parov, ki so na skici označeni s številkami. Številke od 1 do 9 predstavljajo določeni bazni par. Podvojeni tarčni zaporedji sta enosmerni, vsakič drugačni in nista del TE. 37

INSERIJSKO ZAPOREDJE IS1 obrnjena ponovitev gen za transpozazo obrnjena ponovitev TRANSPOZON Tn1681 obrnjena ponovitev gen za transpozazo obrnjena ponovitev drugi geni obrnjena ponovitev gen za transpozazo obrnjena ponovitev IS1 IS1 Vrste transponibilnih elementov; zgoraj insercijska zaporedja (IS), spodaj transpozon (Tn) 38

krožni kromosom rekombinantni plazmid gostiteljska celica transformirana celica Transformacija 39

profag izločitev profaga in dela bakterijskih genov iz gostiteljskega kromosoma gostiteljska celica nastanek in sprostitev novih virusov okužba nove celice Transdukcija gensko spremenjena gostiteljska celica 40

krožni kromosom plazmid F + F - konjugacijski F + F + mostiček Konjugacija 41

krožni kromosom plazmid kromosom z vgrajenim plazmidom F - celica F + celica Hfr celica Oznake bakterij, ki sodelujejo pri konjugaciji. 42

mutacija somatske celice tumor (mutacija se ne prenese na potomce) telesna celica mutacija spolne celice spolna celica otrok z mutacijo v vseh telesnih celicah (mutacija se prenese na potomce) Posledice somatskih in zarodnih mutacij 43

Genske, kromosomske in številčne kromosomske mutacije 44

nemutirana DNK A T T A A GG T A G AK 1 AK 2 AK 3 AK 4 AK 5 beljakovina 1 zamenjava enega nukleotida (A T) mutirana DNK A T T A T GG T A G AK 1 AK 6 AK 3 AK 4 AK 5 beljakovina 2 vrinjenje enega nukleotida (T) mutirana DNK A T T A A T G G T A G AK 1 AK 2 AK 7 AK 8 AK 9 beljakovina 3 mutirana DNK izpad enega nukleotida (A) A A T T A G G T A G AK 1 AK 10 AK 11 AK 12 AK 5 beljakovina 4 Vzroki za genske mutacije in njihove posledice 45

hem globin veriga hemoglobin β veriga podenota hemoglobina Zgradba hemoglobina 46

β β Del nemutirane in mutirane ß-verige 47

A B geni A B A B A K L D E F kromosom delecija D E F duplikacija B D E F B D E F M N O P R E F inverzija translokacija Strukturne kromosomske mutacije 48

Prikaz monoploidne, poliploidne in anevploidne (monosomija, trisomija) celice 49

Shematski prikaz idiograma s triploidijo (3n) 50

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 XY 13 Patau sindrom 21 Downov sindrom 18 Edwardsov sindrom Trisomije 51

kromatida podvojeni kromosom materinska celica centromer par homolognih kromosomov gamete * * * * * nepravilno razhajanje kromosomov med mejozo združitev gamet X X normalna haploidna gameta normalna haploidna gameta TRISOMIJA MONOSOMIJA Nepravilno razdvajanje kromosomov med mejozo 52

verjetnost, da se bo rodil otrok z Downovim sindromom (%) starost matere (leta) S starostjo matere narašča verjetnost, da bo rodila otroka z Downovim sindromom. 53