MERITVE LABORATORIJSKE VAJE

Σχετικά έγγραφα
MERITVE LABORATORIJSKE VAJE. Študij. leto: 2011/2012 UNIVERZA V MARIBORU. Skupina: 9

MERITVE LABORATORIJSKE VAJE

Zajemanje merilnih vrednosti z vf digitalnim spominskim osciloskopom

MERITVE LABORATORIJSKE VAJE

ELEKTRIČNI IN ELEKTROMEHANSKI PRETVORNIKI

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

Tretja vaja iz matematike 1

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

Merjenje deformacij in umerjanje dinamometra

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM

Osnove elektrotehnike uvod

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

Transformator. Izmenični signali, transformator 22.

Meritve. Vprašanja in odgovori za 3. kolokvij GregorNikolić Gregor Nikolić.

Transformatorji in dušilke

OSNOVI ELEKTRONIKE VEŽBA BROJ 1 OSNOVNA KOLA SA DIODAMA

P P Ó P. r r t r r r s 1. r r ó t t ó rr r rr r rí st s t s. Pr s t P r s rr. r t r s s s é 3 ñ

IZZIVI DRUŽINSKE MEDICINE. U no gradivo zbornik seminarjev

Zaporedna in vzporedna feroresonanca

Vaje: Električni tokovi

Merilniki gostote magnetnega polja na osnovi Lorentzove sile

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

Vaja: Odbojnostni senzor z optičnimi vlakni. Namen vaje

transformacija j y i x x promatramo dva koordinatna sustava S i S sa zajedničkim ishodištem z z Homogene funkcije Ortogonalne transformacije

LASTNOSTI FERITNEGA LONČKA. 330 kω. 3400pF

OSNOVI ELEKTRONIKE VEŽBA BROJ 2 DIODA I TRANZISTOR

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

Merjenje deformacij pomikov in sil. Metode

MERJENJE DEFORMACIJ IN UMERJANJE DINAMOMETRA

Izgube v transformatorju. Smisel obravnave izgub. Izgube v železu I

➆t r r 3 r st 40 Ω r t st 20 V t s. 3 t st U = U = U t s s t I = I + I

OM3 (Obvezni modul 3) ELN, test2 Električne naprave

ASINHRONSKI MOTOR. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko. Seminarska naloga

POROČILO. št.: P 1100/ Preskus jeklenih profilov za spuščen strop po točki 5.2 standarda SIST EN 13964:2004

ΤΙΜΟΚΑΤΑΛΟΓΟΣ. ΤΙΜΗ ΡΟΛΟΥ /m2 LZ ΔΙΑΣΤΑΣΕΙΣ ΡΟΛΟΥ. PG 10 SE 5 ΠΛΑΤΟΣ : 1,22 m. ΜΗΚΟΣ : 50m PX 6 TX 1

Modeliranje električnih strojev

PRILOG. Tab. 1.a. Dozvoljena trajna opterećenja bakarnih pravougaonih profila u(a) za θ at =35 C i θ=30 C, (θ tdt =65 C)

1 Lastna nihanja molekul CO in CO 2 : model na zračni

Eliminacijski zadatak iz Matematike 1 za kemičare

Gradniki elektronskih sistemov laboratorijske vaje. Vaja 1 Lastnosti diode. Ime in priimek: Smer:.. Datum:... Pregledal:...

Pošto pretvaramo iz veće u manju mjernu jedinicu broj 2.5 množimo s 1000,

ELEKTRONIKA Laboratorijske vaje za program računalništva in informatike

Za 20 kv stikališče določite ustrezno enopolno shemo z upoštevanjem naslednjih zahtev:

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 12. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

5.6 Ostale lastnosti feromagnetnih materialov

ss rt çã r s t Pr r Pós r çã ê t çã st t t ê s 1 t s r s r s r s r q s t r r t çã r str ê t çã r t r r r t r s

Periodičke izmjenične veličine

Ispitivanje toka i skiciranje grafika funkcija

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

S t r a n a 1. 1.Povezati jonsku jačinu rastvora: a) MgCl 2 b) Al 2 (SO 4 ) 3 sa njihovim molalitetima, m. za so tipa: M p X q. pa je jonska jačina:

( ) ( ) 2 UNIVERZITET U ZENICI POLITEHNIČKI FAKULTET. Zadaci za pripremu polaganja kvalifikacionog ispita iz Matematike. 1. Riješiti jednačine: 4

STATIČKE KARAKTERISTIKE DIODA I TRANZISTORA

3.2.1 Homogena linearna diferencialna enačba II. reda

Državni izpitni center. Izpitna pola 2. Četrtek, 2. junij 2016 / 90 minut

Ostale lastnosti feromagnetnih materialov

- Geodetske točke in geodetske mreže

Kotne in krožne funkcije

ploskovnega toka (Density). Solverji - Magnetostatic

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

TOKOVNE OBREMENITVE V NENORMALNIH OBRATOVALNIH STANJIH

PARCIJALNI IZVODI I DIFERENCIJALI. Sama definicija parcijalnog izvoda i diferencijala je malo teža, mi se njome ovde nećemo baviti a vi ćete je,

I.13. Koliki je napon između neke tačke A čiji je potencijal 5 V i referentne tačke u odnosu na koju se taj potencijal računa?

σ (otvorena cijev). (34)

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

Osnovni primer. (Z, +,,, 0, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: množenje je distributivno prema sabiranju

ΓΗ ΚΑΙ ΣΥΜΠΑΝ. Εικόνα 1. Φωτογραφία του γαλαξία μας (από αρχείο της NASA)

Navodila za laboratorijske vaje. Navodila za opravljanje laboratorijskih vaj OSNOVE MERJENJA ELEKTRIČNIH VELIČIN

Veleučilište u Rijeci Stručni studij sigurnosti na radu Akad. god. 2011/2012. Matematika. Monotonost i ekstremi. Katica Jurasić. Rijeka, 2011.

Meritve. Vprašanja in odgovori za 2. kolokvij GregorNikolić Gregor Nikolić.

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

Namen določanja vlažnost lesa

rs r r â t át r st tíst Ó P ã t r r r â

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

Trigonometrijske nejednačine

Vrijedi relacija: Suma kvadrata cosinusa priklonih kutova sile prema koordinatnim osima jednaka je jedinici.

IZVODI ZADACI ( IV deo) Rešenje: Najpre ćemo logaritmovati ovu jednakost sa ln ( to beše prirodni logaritam za osnovu e) a zatim ćemo

+105 C (plošče in trakovi +85 C) -50 C ( C)* * Za temperature pod C se posvetujte z našo tehnično službo. ϑ m *20 *40 +70

Računarska grafika. Rasterizacija linije

INTEGRALNE MERITVE DELOVNIH KARAKTERISTIK TURBINSKIH STROJEV NA ODPRTIH PRESKUŠEVALIŠČIH

41. Jednačine koje se svode na kvadratne

Zavrxni ispit iz Matematiqke analize 1

Akvizicija tereta. 5660t. Y= masa drva, X=masa cementa. Na brod će se ukrcati 1733 tona drva i 3927 tona cementa.

The Thermal Comfort Properties of Reusable and Disposable Surgical Gown Fabrics Original Scientific Paper

Lastne vrednosti in vektorji

10/2013. Mod: 02D-EK/BT. Production code: CTT920BE

UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET SIGNALI I SISTEMI. Zbirka zadataka

Linearna algebra 2 prvi kolokvij,

Ĉetverokut - DOMAĆA ZADAĆA. Nakon odgledanih videa trebali biste biti u stanju samostalno riješiti sljedeće zadatke.

POROČILO 3.VAJA DOLOČANJE REZULTANTE SIL

Otpornost R u kolu naizmjenične struje

Transcript:

.cwww.gregor ni ol i c UNIVERZA V MARIORU FAKULTETA ZA ELEKTROTENIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO 000 Maribor, Smetanova ul. 7 Študij. leto: 0/0 Supina: 9 MERITVE LAORATORIJSKE VAJE Vaja št.:. istereza železnega jedra Datum: 05.0.0 Priime in ime: NIKOLIĆ GREGOR ESEDILO NALOGE: Posnemite dinamično histerezno zano železnega jedra in oblio magnetilnega toa s spinsim oscilosop in rezultate natisnite s tisalni. Ocenite specifične izgube px v dveh merilnih točah. Pregledal: Ocena: Datum: POROČILO NAJ VSEUJE. besedilo naloge. vezalni načrt 3. popis instrumentov, naprav in elementov 4. vplivne veličine 5. opis potea meritev in izračunov 6. priaz merilnih rezultatov (tabele, grafi) 7. entar GregorNiolić niolic.gregor@gmail.c

.cwww.gregor ni ol i c. Vezalni načrt. Popis instrumentov, naprav in elementov TR ločilni transformator; ELM VM-3, DM št.: 6 RT regulacijsi transformator; ELM VM-3, DM št.: 6 A univerzalni instrument; Ia ØFL00, 7305 R nizoohmsi deadni upor; VE E570 R visooohmsi deadni upor; ISKRA, MA, št.77 C ondenzator; DUCATI, 3,5 μf M merjenec; Tetronix TDS 0 Oscilosop; Vmesni; Tisalni; 3. Vplivne veličine Temperatura prostora 4,3 C Tla v prostoru.. 975,7 hpa Vlažnost zraa v prostoru.. 34 % 4. Pote meritev in izračunov Na oscilosopu nastavimo ustrezno merilno območje za oba vhoda. S spreminjanjem napajalne napetosti nastavimo dva magnetilna toa tao, da dobimo dve značilni histerezni rivulji. Merili za magnetno poljso jaost in magnetno gostoto določimo s počjo napetostne odlonse onstante za vhoda X in Y. Merilo za magnetno poljso jaost je: = X N R l Pri tem so: X N l A /razd. m napetostna odlonsa onstanta vhoda X (V/razd), število ovojev in ednja dolžina silnic v jedru (m). GregorNiolić niolic.gregor@gmail.c

.cwww.gregor ni ol i c Merilo za magnetno gostoto je: CR Y = NA ( T/razd). Pri tem so: Y napetostna odlonsa onstanta vhoda Y (V/razd), C apacitivnost ondenzatorja C (F), R supna ohmsa upornost seundarnega roga (Ω), N število ovojev seundarnega navitja in A prese jedra (m ). Specifične izgube ocenite z enačbo: Ah AOSC px = f = f (W/g). Pri tem so: m masimalna magnetna gostota (T= Vs/m ), Ah ploščina histerezne zane A Vs Ws /razd /razd razd = 3 m m m, AOSC ploščina histerezne zane na oscilosopu (razd ) f frevenca napajanja (z=/s) in specifična masa vzorca (7600 g/m 3 ). + m A h - m isterezna zana. 4. Določitev meril in izračun specifičnih izgub za prvo merilno točo A = 4 3, =,8 cm = 0,008 m l = 8 +,7 = 4,4 cm = 0,44 m I X N 87 R A = = 0 =,04 /razd l 0,44 m 3 6 3 Y CR 0 0 3,5 0 80 0 = = = 0,0566 T/razd NA 87 0,008 x = = = 0, A/razd R 0 Ah AOSC,04 0,0566 4,9 px = f = f = 50 = 0,7 W/g 7600 3 GregorNiolić niolic.gregor@gmail.c

.cwww.gregor ni ol i c 4. Določitev meril in izračun specifičnih izgub za drugo merilno točo A = 4 3, =,8 cm = 0,008 m l = 8 +,7 = 4,4 cm = 0,44 m I X N 5 87 R A = = 0 = 05,075 /razd l 0,44 m 3 6 3 Y CR 50 0 3,5 0 80 0 = = = 0,83 T/razd NA 87 0,008 x 5 = = = 0,5 A/razd R 0 A A h OSC 05,075 0,83 6,7 px = f = f = 50 =,34 W/g 7600 5. Priaz merilnih rezultatov Št. Mer. x y AOSC I px (V/razd) (V/razd) ((A/m)/razd) (T/razd) (razd ) (A/razd) (W/g) 0,0,045 0,0566 4,9 0, 0,7 5 0,05 05,075 0,89 6,7 0,5,34 4 GregorNiolić niolic.gregor@gmail.c

.cwww.gregor ni ol i c Slia : Izris dinamične histerezne zane z označbo masimalnih vrednosti m in m za prvo merilno točo Slia : Izris magnetilnih toov in napetosti za prvo merilno točo 5 GregorNiolić niolic.gregor@gmail.c

.cwww.gregor ni ol i c Slia 3: Izris dinamične histerezne zane z označbo masimalnih vrednosti m in m za drugo merilno točo Slia 4: Izris magnetilnih toov in napetosti za drugo merilno točo 6 GregorNiolić niolic.gregor@gmail.c

.cwww.gregor ni ol i c 6. Kentar Izvajali smo dinamično meritev histerezne zane železnega jedra. Dinamična meritev potea s počjo dveh tuljav nameščenih na železno jedro. Primarnemu navitju N je zaporedno vezan upor aterega padec napetosti je proporcionalen magnetilnemu tou, aterega smo priljučili na x odlonso ploščo oscilosopa v x y delovanju. Na seundarni strani, sta zaporedno navitju N priljučena še ondenzator in upor. Pote napetosti na ondenzatorju je proporcionalen gostoti magnetnega pretoa, to napetost smo priljučili na y odlonso ploščo oscilosopa na aterem se je izrisala dinamična histereza. isterezne izgube predstavlja površina histerezne zane. Pri prvi meritvi, pri tou I = 0, A so specifične izgube bistveno manjše, čeprav je na prvi pogled, prva histerezna zana širša in zavzema večjo površino, pa vendar so tam vrednosti bistveno manjše. Pri prvi merilni toči smo ocenili specifične izgube jedra na 0,7 W/g. V drugi merilni toči, pri tou I = A, preide železno jedro že v zasičenje, ar je razvidno iz funcije toa I = I( t), saj se le ta že neolio popači, njegova oblia se deformira. Pri drugi merilni toči, smo ocenili specifične izgube jedra na,34 W/g. Zaaj smo podajali zgolj oceno izgub in ne izgube? Merjenje dinamične histerezne zane ni natančno, da bi laho natančno narisali histerezno zano, bi izmerili statično histerezno zano, izgube železnega jedra pa izmerili z Epsteinovim aparat. 7 GregorNiolić niolic.gregor@gmail.c