Meritve. Vprašanja in odgovori za 3. kolokvij GregorNikolić Gregor Nikolić.

Μέγεθος: px
Εμφάνιση ξεκινά από τη σελίδα:

Download "Meritve. Vprašanja in odgovori za 3. kolokvij GregorNikolić Gregor Nikolić."

Transcript

1 2012 Meritve prašanja in odgovori za 3 kolokvij

2 Kazalo vsebine 1 35 Navedite nekaj temeljnih razlogov za uporabo merilnih transformatorjev Skicirajte vezavo z vir napajanja in porabnik, kateremu merite napetost z voltmetr in napetostnim merilnim transformatorjem (tok z ampermetr in tokovnim merilnim transformatorjem) kateri skupini so razdeljeni pretvorniki neelektričnih v električne veličine? S katerimi pretvorniki lahko pretvorite temperaturo (mehansko silo) v električno veličino? 4 α = za periodično dušen sistem ( 0< s < 1) 5 39 Skicirajte graf poteka prehodnega pojava f( t ) analognega merilnega instrumenta, če se na primer merjeni tok poveča z 0 na 1 A Kateri električni veličini je proporcionalen mehanski ment in odklon merilnega instrumenta z vrtljivo tuljavico? Zapišite tudi enačbo za M Razširitev tokovnega (ali napetostnega) merilnega območja instrumenta z vrtljivo tuljavico (izračun) Katero vrednost toka v resnici izmeri instrument z vrtljivo tuljavico in polprevodniškim usmernik in katero želite najpogosteje ugotoviti pri merjenju izmeničnega toka (maks, sr, ef)? Kakšen je osnovni potek skale instrumenta z vrtljivim želez (lin, kvadr)? Prikažite z odklonsko enačbo Katero vrednost toka izmeri instrument z vrtljivim želez kadar merite enosmerni in katero, kadar merite izmenični tok (maks, sr, ef)? Z enačbo za skupno mejo pogreška ep prikažite, kako vplivata pogreška merilnih transformatorjev na mejo pogreška pri merjenju delovne moči enofaznega porabnika z vatmetr? Katere so osnovne izvedbe analognih elektronskih voltmetrov glede na namen uporabe in vrsto merilnega ojačevalnika? Z analognim elektronskim voltmetr želite izmeriti višjo (ali nižjo) enosmerno (ali izmenično) napetost Kakšen ojačevalnik (enosmerni, izmenični) naj ima elektronski voltmeter? Skicirajte vezje (chopper) za pretvorbo enosmernega v izmenični signal Katere so prednosti digitalnih pred analognimi merilnimi instrumenti? Iz katerih kponent je sestavljen digitalni voltmeter? Narišite, kako so povezane med sabo Z blokovno shemo prikažite princip delovanja digitalnega števca električne energije Za katera merjenja se uporablja ravnovesni in za katera odklonski merilni mostič? Kateri parametri vplivajo na pogrešek merilnega mostiča? Katera pogoja morata biti izpolnjena, da je izmenični merilni mostič v ravnovesju? Katere veličine lahko izmerite z izmeničnim merilnim mostičem za realni kondenzator (ali realno tuljavo)? Navedite izrazito lastnost ozira prednost kpenzacijskega merilnega vezja Kateri parametri vplivajo na pogrešek kpenzatorja? 10 1

3 24 64 Katere pogoje je treba izpolniti, da je doseženo kpenzirano stanje izmeničnega kpenzacijskega vezja? čem se razlikujeta statična in dinamična (kutacijska) magnetilna krivulja? Kako bi posneli magnetilno krivuljo z enosmernim tok? Kako bi posneli magnetilno krivuljo z izmeničnim tok? Kako bi izmerili izgube P Fe v feragnetnem materialu? Od katerih električnih in magnetnih veličin so odvisne izgube PFe v feragnetnem materialu? Z odvisnostjo od katere veličine bi si pagali, da bi ločili izgube PFe v feragnetnem materialu na histerezne izgube PH in izgube P zaradi vrtinčnih tokov? 12 2

4 1 35 Navedite nekaj temeljnih razlogov za uporabo merilnih transformatorjev Merilne transformatorje uporabljamo za merjenje veličin, velikosti, ki presegajo merilna območja instrumentov s katerimi merimo želene veličine Pri meritvi z merilnimi transformatorji nato upoštevamo prestavo merilnega transformatorja, da dobimo realno vrednost merjene veličine Z njimi dosežemo galvansko ločitev instrumenta od merjene veličine, s katero zaščitimo instrument pred neželenimi velikimi spremembami merjene veličine na primarni strani transformatorja 2 36 Skicirajte vezavo z vir napajanja in porabnik, kateremu merite napetost z voltmetr in napetostnim merilnim transformatorjem (tok z ampermetr in tokovnim merilnim transformatorjem) P1(K) P2(L) S1(k) TT S2(l) A U ~ a(u) A(U) Z b(v) B() NT 3 37 kateri skupini so razdeljeni pretvorniki neelektričnih v električne veličine? Pretvorniki neelektričnih veličin v električne veličine so razdeljeni v skupino pasivnih in aktivnih pretvornikov Pri pasivnih pretvornikih neelektrična veličina povzroči spremembo ohmske upornosti, induktivnosti, kapacitivnosti ali katero drugo lastnost elementa, pri aktivnih pretvornikih pa se neelektrična veličina pretvori v električno napetost na osnovi indukcijskega, termoelektričnega, piezoelektričnega, fotoelektričnega ali kakšnega drugega delovanja, ki jo izmerimo in z znano fizikalno zvezo določimo podatke za neelektrično veličino 3

5 4 38 S katerimi pretvorniki lahko pretvorite temperaturo (mehansko silo) v električno veličino? Temperaturo lahko pretvarjamo z uporovni elementi Poznamo upore z N (negativnim) in P (pozitivnim) tip temperaturnega koeficienta, torej NTK in PTK upore, katerim se ustrezno glede na spremembo temperature spreminja upornost Upornost se lahko spreminja kovinskim ali polprevodniškim material Mehansko silo bi lahko izmerili z merilnimi lističi na katerih se ob obremenitvi pojavi natezna napetost, piezo efekt, ob obremenitvi se na materialu pojavi inducirana napetost 5 39 Skicirajte graf poteka prehodnega pojava α = f( t ) za periodično dušen sistem ( 0< s < 1) analognega merilnega instrumenta, če se na primer merjeni tok poveča z 0 na 1 A Pri tem prehodnem pojavu, se kazalec instrumenta počasi umirja se iznihava α α0 1 A 0 A 1<s< Kateri električni veličini je proporcionalen mehanski ment in odklon merilnega instrumenta z vrtljivo tuljavico? Zapišite tudi enačbo za M1 Mehanski ment je proporcionalen produktu toka skozi tuljavico in magnetnega pretoka Sledi, da je: b M = 2F = inabb = inφ = iφ t Odklon merilnega instrumenta z vrtljivo tuljavico, pa je proporcionalen kvocientu mehanskega menta in konstanto vzmeti Sledi, da je: φ i M α = = D D 0 1 4

6 7 41 Razširitev tokovnega (ali napetostnega) merilnega območja instrumenta z vrtljivo tuljavico (izračun) Ampermetru razširimo merilno območje z vzporedno vezanim upor, tako se po Kirchhoffovem zakonu tok razdeli na soupor in ampermeter Če imamo podan tok merilnega območja I, upornost ampermetra razširitev merilnega območja ampermetra: R A, tok katerega želimo meriti I, lahko izračunamo potreben soupor za A R S = IA R I I A A oltmetru razširimo merilno območje z zaporedno vezanim upor, na katerem se pojavi ustrezen padec napetosti za dosego merilnega območja napetosti, katero želimo meriti Če imamo podan tok skozi voltmeter I, upornost voltmetra R, napetost merilnega območja U ter napetost katero želimo meriti U, lahko izračunamo potreben predupor Sledi, da je: R P U U U I R = = I I 8 42 Katero vrednost toka v resnici izmeri instrument z vrtljivo tuljavico in polprevodniškim usmernik in katero želite najpogosteje ugotoviti pri merjenju izmeničnega toka (maks, sr, ef)? Ker instrument meri le enosmerne tokove, moramo izmenični signal usmeriti, to lahko storimo s polvalnim ali polnovalnim usmernik Zaradi mehanske vztrajnosti merilni instrument zavzame srednjo vrednost usmerjenega toka Za sinusno obliko velja: I sr = 2 Ief π Pri izmeničnih veličinah, najpogosteje želimo izvedeti efektivne vrednosti, zato mora biti skala instrumenta izpisana za efektivne vrednosti Praksa je ta, da je skala instrumenta prirejena za sinusne veličine, kar pa peni, da z takšnim instrument ne moremo meriti signale drugih oblik 5

7 9 43 Kakšen je osnovni potek skale instrumenta z vrtljivim želez (lin, kvadr)? Prikažite z odklonsko enačbo Instrument z vrtljivim želez deluje na principu dveh lističev (mirujoč in gibljiv listič), ki se nahajata v tuljavi skozi katero teče nek tok, ki ga merimo Lističa se v magnetnem polju namagnetita istosmiselno, kar povzroči odboj (saj se istoimenska pola odbijata) in se gibljiv listič in s tem povezan kazalec odklonita Merjeni tok je tako proporcionalen odklonu Odklonska enačba instrumenta je: α = 1 2 Ief D 2 L α L Z oblikovanjem lističev se skuša doseči, da je izraz Ief konstanten, potem je skala, ki je v α principu kvadratična, linearizirana, le na začetku ostane skala nekoliko nelinearna Katero vrednost toka izmeri instrument z vrtljivim želez kadar merite enosmerni in katero, kadar merite izmenični tok (maks, sr, ef)? Instrument z vrtljivim želez ne glede na obliko izmeničnega toka meri efektivno vrednost toka I Tak instrument uporabljamo za merjenje enosmernih in izmeničnih tokov ter napetosti ef Z enačbo za skupno mejo pogreška ep prikažite, kako vplivata pogreška merilnih transformatorjev na mejo pogreška pri merjenju delovne moči enofaznega porabnika z vatmetr? Na mejo pogreška vplivata mejni relativni pogrešek Watt-metra e W, mejni relativni kotni pogrešek tokovnega transformatorja e ξ in mejni relativni pogrešek prestave tokovnega transformatorja e TT ( ξ ) e = ± e + e + e P TT W Katere so osnovne izvedbe analognih elektronskih voltmetrov glede na namen uporabe in vrsto merilnega ojačevalnika? Osnovne izvedbe analognih elektronskih voltmetrov so: Enosmerni elektronski voltmeter z enosmernim ojačevalnik Enosmerni elektronski voltmeter z izmeničnim ojačevalnik Izmenični elektronski voltmeter o Z enosmernim ojačevalnik o Z izmeničnim ojačevalnik 6

8 13 47 Z analognim elektronskim voltmetr želite izmeriti višjo (ali nižjo) enosmerno (ali izmenično) napetost Kakšen ojačevalnik (enosmerni, izmenični) naj ima elektronski voltmeter? Pri merjenju z elektronskim voltmetr: 1) isoka enosmerna napetost; a Enosmerni elektronski voltmeter b Enosmerni ojačevalnik 2) Nizka enosmerna napetost; a Enosmerni elektronski voltmeter b Izmenični ojačevalnik 3) isoka izmenična napetost; a Izmenični elektronski voltmeter b Enosmerni ojačevalnik 4) Nizka izmenična napetost a Izmenični elektronski voltmeter b Izmenični ojačevalnik Skicirajte vezje (chopper) za pretvorbo enosmernega v izmenični signal Uvh Uvh Katere so prednosti digitalnih pred analognimi merilnimi instrumenti? Digitalni merilni instrumenti imajo v primerjavi z analognimi kar nekaj prednosti Te so: velika točnost, dobra ponovljivost, velika občutljivost, visoka hitrost merjenj, enostavnejše in hitrejše odčitavanje merilnih rezultatov, enostavnejša avtatizacija merjenj, enostavna obdelava, prenos in prikaz merilnih rezultatov 7

9 16 50 Iz katerih kponent je sestavljen digitalni voltmeter? Narišite, kako so povezane med sabo Digitalni voltmeter je sestavljen iz; vhodnega vezja, analogno digitalnega (AD) pretvornika, referenca (povezana na AD pretvornik), krmilno vezje (povezano z vhodnim, DA pretvornik in izhodnim vezjem), izhodno vezje, številčni prikaz, GPIB/RS povezava UX hodno vezje Analogno digitalni pretvornik (AD) Bit 0 Digitalni izhodi Bit n Izhodno vezje GPIB/RS referenca Krmilno vezje Z blokovno shemo prikažite princip delovanja digitalnega števca električne energije 0 U1 U2 U P2(L) 1 S2(l) 3 p1 R RP C 8 TT R1 A(U) P1(K) S1(k) a(u) X p2 R Uizh u f f f/n B() NT b(v) R 6 2 p3 1 - TT tokovno merilni transformator 2 - NT napetostni merilni transformator 3 - Impulzni množilnik 4 - Integrator in seštevalnik 5 - Pretvornik napetosti v frekvenco 6 - Kontrola impulzov 7 - Delilnik frekvence 8 - Ojačevalnik signala za tarifni preklop 9 - štetje in prikazovanje 10 -štetje in prikazovanje 11 - Odcep za daljinski prenos 8

10 18 58 Za katera merjenja se uporablja ravnovesni in za katera odklonski merilni mostič? Ravnovesni oz Wheatsonov mostič se uporablja za merjenje neznane upornosti Poznamo dve osnovni izvedbi mostiča in sicer; točnejšo, kjer je razmerje dveh uporov konstantno, ravnovesje mostiča pa dosežemo s tretjim nastavljivim upor, uporovno dekado, četrti upor je nam neznan upor oz merjenec (Indekse uporov lahko določimo sami ali jih razberemo iz nastale situacije) Drugi tip merilnega mostiča je manj točen, pri katerem pa je zraven merjenega upora en upor stalen, ravnovesje mostiča pa dosežemo s spreminjanjem razmerja drugih dveh uporov (npr kalibrirana uporovna žica) Odklonskih merilnih mostičev za razliko od ravnovesnih ne uravnovešamo rednost, ki jo prikazuje indikator je sorazmerna z merjeno veličino Te mostiče uporabljamo za zvezno merjenje spremenljivih uporov (uporovni lističi, termetri, ipd) Zelo pogosto se tega tipa mostiči uporabljajo za merjenje neelektričnih veličin, torej za pretvorbo neelektrične veličine v električno Kateri parametri vplivajo na pogrešek merilnega mostiča? Merilnemu mostiču lahko določimo tudi občutljivost, kar je eden izmed zelo pembnih podatkov, saj je z njo tesno povezana najmanjša možna zaznava spremembe merjene upornosti, s tem pa je tudi določena meja pogreška Meja pogreška je tudi odvisna od merjene upornosti, tako je potrebno glede na njeno vrednost določiti ostale elemente mostiča Spodnja meja mostiča je ejena z vplivi upornosti povezav, zgornja pa z občutljivostjo ničelnih indikatorjev Katera pogoja morata biti izpolnjena, da je izmenični merilni mostič v ravnovesju? Pri izmeničnih merilnih mostičih je za dosego ravnovesja nujno potrebno izpolniti dva ravnovesna pogoja in sicer; doseči moramo ravnovesje po vrednostih in po faznih kotih ravnovesju je, sledi: I = 5 0 Z Z 1 Z3 = ZZ = ZZ Z Če izrazimo impedance z realnimi in imaginarnimi kponentami, dobimo: Sledita ravnovesni enačbi: ( R + jx ) ( R + jx ) = ( R + jx ) ( R + jx ) RR X X = RR X X RX + RX = RX + RX Če impedance izrazimo v eksponentni obliki, je ravnovesna enačba: j 1 j 4 j 2 j 3 Z e ϕ Z e ϕ = Z e ϕ Z e ϕ Sledita ravnovesni enačbi: 9

11 ZZ = ZZ ϕ + ϕ = ϕ + ϕ Katere veličine lahko izmerite z izmeničnim merilnim mostičem za realni kondenzator (ali realno tuljavo)? Wienov merilni mostič nam ogoča merjenje kapacitivnosti kondenzatorjev in izgubnega kota tanδ x Sheringov merilni mostič nam služi predvsem za merjenje kakovostnih transformatorjev oz njihove izolacije Maxwellov merilni mostič nam ogoča merjenje induktivnosti tuljave in izgubni faktor tanδ x Maxwell-Wienov merilni mostič nam ogoča merjenje karakteristik tuljav in kondenzatorjev ter Z resonančni mostičem lahko merimo induktivnost, kapacitivnost in tudi frekvenco Navedite izrazito lastnost ozira prednost kpenzacijskega merilnega vezja Najbolj izrazito pembna lastnost kpenzacijskega vezja je ta, da v stanju kpenzacije s kpenzacijskim vezjem ne obremenjujemo merjenec Kateri parametri vplivajo na pogrešek kpenzatorja? Na negotovost oz pogrešek e k enosmernega kpenzacijskega vezja vplivajo elementi v vezju ter ničelni indikator katerega izberemo Katere pogoje je treba izpolniti, da je doseženo kpenzirano stanje izmeničnega kpenzacijskega vezja? Pri kpenziranju neznane izmenične napetosti moramo kpenzacijo izvesti z znano napetostjo, ki se z neznano ujema po vrednosti, obliki, frekvenci in fazi čem se razlikujeta statična in dinamična (kutacijska) magnetilna krivulja? a) Pri snemanju statične magnetilne krivulje materiala uporabljamo balistični galvaneter (merilnik elektrine Q, Coulb meter) Na material na primer oblike obroča, toroida namestimo dve navitji Na eno navitje priključimo balistični galvaneter, s katerim merimo količino nabrane elektrine Q s počjo katere izračunamo magnetno poljsko jakost Skozi drugo navitje s počjo enosmernega vira poženemo tok, katerega nastavljamo s počjo stikal preko uporov, katerega merimo z ampermetr Tok skozi meritev zvišujemo S počjo meritve toka, število ovoji in srednjo dolžino silnic izračunamo magnetno poljsko jakost H Če bi želeli videti potek magnetilne krivulje, bi 10

12 opravilo mnogo meritev in izračunov točk magnetne poljske jakosti in gostote magnetnega pretoka, s počjo katerih bi izrisali grafični potek krivulje b) Pri snemanju dinamične magnetilne krivulje uporabljamo ponovno dve navitji Na prvo navitje priključimo izmenično napajanje, ampermeter s katerim merimo tok skozi zaporedno priključen upor navitju Tok skozi ta upor je proporcionalen magnetilnemu toku s katerim lahko izračunamo magnetno poljsko jakost Na drugo navitje (ti indukcijsko navitje) je priključen zaporedni RC člen Z osciloskop v x-y delovanju merimo na x odklonski plošči padec napetosti na uporu na prvem navitju, kateri je ne pozabimo proporcionalen magnetni poljski jakosti, na y odklonski plošči pa merimo napetost na kondenzatorju, katera predstavlja gostoto magnetnega pretoka Če povzamemo, je razlika med snemanjem statične in dinamične magnetilne krivulje v merjenju veličin in načinu prikaza Pri statični merimo tok skozi prvo navitje in na drugem navitju količino nabrane energije, z nezmožnostjo direktnega prikaza magnetilne krivulje, pri dinamični meritvi pa merimo padec napetosti na uporu na primarnem navitju ter na sekundarnem navitju napetost na kondenzatorju z direktnim prikaz magnetilne krivulje na osciloskopu ali drugem podobnem inštrumentu z zmožnostjo x-y delovanja Tukaj je vredno eniti tudi, da je dinamična meritev histerezne zanke netočna in primerna predvsem za hitra kontrolna merjenja Kako bi posneli magnetilno krivuljo z enosmernim tok? Z enosmernim tok, bi posneli magnetilno krivuljo s počjo snemanja statične magnetilne krivulje, kjer uporabljamo enosmerni vir napetosti in merimo tok skozi prvo navitje, ter na drugem (ti indukcijskem) navitju nabrano količino elektrine Kako bi posneli magnetilno krivuljo z izmeničnim tok? Z izmeničnim tok, bi posneli magnetilno krivuljo s počjo snemanja dinamične magnetilne krivulje, pri kateri uporabljamo izmenični vir napetosti in merimo padec napetosti na zaporedno veznemu uporu prve tuljave ter na drugi tuljavi inducirano napetost na kondenzatorju zaporednega RC člena Kako bi izmerili izgube P Fe v feragnetnem materialu? S počjo Epstein-ovega aparata, Watt-metra, olt-metra in Amper-metra bi izmerili moč, ki se troši na vzorcu feragnetnega materiala katerega merimo izgube Od katerih električnih in magnetnih veličin so odvisne izgube PFe v feragnetnem materialu? Izgube v feragnetnem materialu pri frekvenci f = 0 predstavlja le ohmska upornost vodnika (histerezne izgube) Če frekvenco povečujemo se pričnejo poleg ohmskih izgub pojavljati še izgube izmenične kponente in sicer izguba zaradi vrtinčnih tokov v materialu, ki se pa veča kvadratično s frekvenco 11

13 30 94 Z odvisnostjo od katere veličine bi si pagali, da bi ločili izgube PFe v feragnetnem materialu na histerezne izgube P H in izgube P zaradi vrtinčnih tokov? Izgube v feragnetnem materialu lahko ločimo na PH histerezne in P izgube vrtinčnih tokov Ločili bi ju na način, da bi; izmerili izgube pri različnih frekvencah in pri enaki magnetni gostoti in faktorju oblike ter izračunali izgube po enačbi: PFe = PH + P = kh f + k f 2 Nato bi enačbo izrazili v obliki: P f Fe = k + k f H Razmerje P Fe f ugotovili vrednost koeficienta bi vnesli v diagram v odvisnosti od frekvence in z ekstrapoliranjem 1 na k H, koeficient k pa bi ugotovili iz naklona premice f = 0 Hz k a = b 1 ekstrapolácija -e ž (á) knjiž prenos vrednosti podatkov, spoznanj iz znanega dela česa v neznani del 12

Osnove elektrotehnike uvod

Osnove elektrotehnike uvod Osnove elektrotehnike uvod Uvod V nadaljevanju navedena vprašanja so prevod testnih vprašanj, ki sem jih našel na omenjeni spletni strani. Vprašanja zajemajo temeljna znanja opredeljenega strokovnega področja.

Διαβάστε περισσότερα

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.

Διαβάστε περισσότερα

Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II

Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II Transformator Transformator je naprava, ki v osnovi pretvarja napetost iz enega nivoja v drugega. Poznamo vrsto različnih izvedb transformatorjev, glede na njihovo specifičnost uporabe:. Energetski transformator.

Διαβάστε περισσότερα

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja

Διαβάστε περισσότερα

Meritve. Vprašanja in odgovori za 2. kolokvij GregorNikolić Gregor Nikolić.

Meritve. Vprašanja in odgovori za 2. kolokvij GregorNikolić Gregor Nikolić. 20 Meritve prašanja in odgovori za 2. kolokvij 07.2.20 3.0.20 Kazalo vsebine 29. kateri veličini pretvarjamo z D pretvorniki analogno enosmerno napetost v digitalno obliko?... 3 2 30. Skicirajte blokovno

Διαβάστε περισσότερα

Tretja vaja iz matematike 1

Tretja vaja iz matematike 1 Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +

Διαβάστε περισσότερα

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki

Διαβάστε περισσότερα

MERITVE LABORATORIJSKE VAJE. Študij. leto: 2011/2012 UNIVERZA V MARIBORU. Skupina: 9

MERITVE LABORATORIJSKE VAJE. Študij. leto: 2011/2012 UNIVERZA V MARIBORU. Skupina: 9 .cwww.grgor nik ol i c NVERZA V MARBOR FAKTETA ZA EEKTROTEHNKO, RAČNANŠTVO N NFORMATKO 2000 Maribor, Smtanova ul. 17 Študij. lto: 2011/2012 Skupina: 9 MERTVE ABORATORJSKE VAJE Vaja št.: 4.1 Določanj induktivnosti

Διαβάστε περισσότερα

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2 Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a

Διαβάστε περισσότερα

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.

Διαβάστε περισσότερα

LASTNOSTI FERITNEGA LONČKA. 330 kω. 3400pF

LASTNOSTI FERITNEGA LONČKA. 330 kω. 3400pF Ime in priimek: Šolsko leto: Datum: ASTNOSTI FEITNEGA ONČKA Za tuljavo s feritnim lončkom določite: a) faktor induktivnosti A in kvaliteto izdelane tuljave z meritvijo resonance nihajnega kroga. b) vrednosti

Διαβάστε περισσότερα

Državni izpitni center *M * JESENSKI IZPITNI ROK ELEKTROTEHNIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Četrtek, 27. avgust 2009 SPLOŠNA MATURA

Državni izpitni center *M * JESENSKI IZPITNI ROK ELEKTROTEHNIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Četrtek, 27. avgust 2009 SPLOŠNA MATURA Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M097711* ELEKTROTEHNIKA JESENSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Četrtek, 7. avgust 009 SPLOŠNA MATURA RIC 009 M09-771-1- A01 Z galvanizacijskim

Διαβάστε περισσότερα

Pretvorniki, sestavni deli: ojačevalniki, filtri, modulatorji, oscilatorji, integrirana

Pretvorniki, sestavni deli: ojačevalniki, filtri, modulatorji, oscilatorji, integrirana Sestava merilnega inštrumenta: 1. Analogni pretvornik (pretvorimo električne (napetost, tok, upornost...) in neelektrične veličine (tlak, temperaturo,...) v enosmerno napetost. 2. Analogno-digitalni pretvornik

Διαβάστε περισσότερα

MERITVE LABORATORIJSKE VAJE

MERITVE LABORATORIJSKE VAJE UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO 000 Maribor, Smetanova ul. 17 Študijsko leto: 011/01 Skupina: 9. MERITVE LABORATORIJSKE VAJE Vaja št.: 10.1 Merjenje z digitalnim

Διαβάστε περισσότερα

Vaje: Električni tokovi

Vaje: Električni tokovi Barbara Rovšek, Bojan Golli, Ana Gostinčar Blagotinšek Vaje: Električni tokovi 1 Merjenje toka in napetosti Naloga: Izmerite tok, ki teče skozi žarnico, ter napetost na žarnici Za izvedbo vaje potrebujete

Διαβάστε περισσότερα

Državni izpitni center *M * SPOMLADANSKI IZPITNI ROK ELEKTROTEHNIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Četrtek, 29. maj 2008 SPLOŠNA MATURA

Državni izpitni center *M * SPOMLADANSKI IZPITNI ROK ELEKTROTEHNIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Četrtek, 29. maj 2008 SPLOŠNA MATURA Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M877* SPOMLADANSK ZPTN ROK ELEKTROTEHNKA NAVODLA ZA OCENJEVANJE Četrtek, 9 maj 8 SPLOŠNA MATRA RC 8 M8-77-- A zračunajte gostoto toka v vodniku s presekom

Διαβάστε περισσότερα

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma

Διαβάστε περισσότερα

Zajemanje merilnih vrednosti z vf digitalnim spominskim osciloskopom

Zajemanje merilnih vrednosti z vf digitalnim spominskim osciloskopom VSŠ Velenje ELEKTRIČNE MERITVE Laboratorijske vaje Zajemanje merilnih vrednosti z vf digitalnim spominskim osciloskopom Vaja št.2 M. D. Skupina A PREGLEDAL:. OCENA:.. Velenje, 22.12.2006 1. Besedilo naloge

Διαβάστε περισσότερα

Električno polje. Na principu električnega polja deluje npr. LCD zaslon, fotokopirni stroj, digitalna vezja, osciloskop, TV,...

Električno polje. Na principu električnega polja deluje npr. LCD zaslon, fotokopirni stroj, digitalna vezja, osciloskop, TV,... 1 Električno polje Vemo že, da: med elektrinami delujejo električne sile prevodniki vsebujejo gibljive nosilce elektrine navzven so snovi praviloma nevtralne če ima telo presežek ene vrste elektrine, je

Διαβάστε περισσότερα

Merjenje deformacij pomikov in sil. Metode

Merjenje deformacij pomikov in sil. Metode Merjenje deformacij pomikov in sil Metode Merjenje pomikov linearno variabilni diferencialni transformator; LVDT Princip delovanja U i pomik Diferencialni transformator je sestavljen iz primarne tuljave

Διαβάστε περισσότερα

Vaja: Odbojnostni senzor z optičnimi vlakni. Namen vaje

Vaja: Odbojnostni senzor z optičnimi vlakni. Namen vaje Namen vaje Spoznavanje osnovnih fiber-optičnih in optomehanskih komponent Spoznavanje načela delovanja in praktične uporabe odbojnostnega senzorja z optičnimi vlakni, Delo z merilnimi instrumenti (signal-generator,

Διαβάστε περισσότερα

Meritve. Vprašanja in odgovori za 1. kolokvij Gregor Nikolić

Meritve. Vprašanja in odgovori za 1. kolokvij Gregor Nikolić 2011 Meritve Vprašanja in odgovori za 1. kolokvij 02.10.2011 31.10.2011 Kazalo vsebine 1 Katere skupine enot SI poznate in kakšna je zveza med skupinami?... 2 2 Katere enote so enote SI, katere niso: A,

Διαβάστε περισσότερα

MERITVE LABORATORIJSKE VAJE

MERITVE LABORATORIJSKE VAJE .cwww.gregor ni ol i c UNIVERZA V MARIORU FAKULTETA ZA ELEKTROTENIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO 000 Maribor, Smetanova ul. 7 Študij. leto: 0/0 Supina: 9 MERITVE LAORATORIJSKE VAJE Vaja št.:. istereza

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx

Διαβάστε περισσότερα

Transformator. Izmenični signali, transformator 22.

Transformator. Izmenični signali, transformator 22. zmenični signali, transformator. Transformator Vsebina: Zapis enačb transformatorja kot dveh sklopljenih tuljav, napetostna prestava, povezava medd maksimalnim fluksom in napetostjo, neobremenjen transformator

Διαβάστε περισσότερα

MERITVE LABORATORIJSKE VAJE

MERITVE LABORATORIJSKE VAJE UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO 2000 Maribor, Smetanova ul. 17 Študij. leto: 2011/2012 Skupina: 9 MERITVE LABORATORIJSKE VAJE Vaja št.: 8.1 Uporaba elektronskega

Διαβάστε περισσότερα

Državni izpitni center ELEKTROTEHNIKA. Izpitna pola 1. Četrtek, 5. junij 2014 / 90 minut

Državni izpitni center ELEKTROTEHNIKA. Izpitna pola 1. Četrtek, 5. junij 2014 / 90 minut Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M477* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK ELEKTROTEHNIKA Izpitna pola Četrtek, 5. junij 04 / 90 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno

Διαβάστε περισσότερα

Navodila za laboratorijske vaje. Navodila za opravljanje laboratorijskih vaj OSNOVE MERJENJA ELEKTRIČNIH VELIČIN

Navodila za laboratorijske vaje. Navodila za opravljanje laboratorijskih vaj OSNOVE MERJENJA ELEKTRIČNIH VELIČIN Navodila za opravljanje laboratorijskih vaj OSNOVE MERJENJA ELEKTRIČNIH VELIČIN KAZALO 1. Uvod...3 2. Vrste in lastnosti električnih merilnih instrumentov...3 3. Konstanta instrumenta...4 4. Nekaj splošnih

Διαβάστε περισσότερα

Zaporedna in vzporedna feroresonanca

Zaporedna in vzporedna feroresonanca Visokonapetostna tehnika Zaporedna in vzporedna feroresonanca delovanje regulacijskega stikala T3 174 kv Vaja 9 1 Osnovni pogoji za nastanek feroresonance L C U U L () U C () U L = U L () U C = ωc V vezju

Διαβάστε περισσότερα

Državni izpitni center ELEKTROTEHNIKA. Izpitna pola

Državni izpitni center ELEKTROTEHNIKA. Izpitna pola Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M09177111* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK ELEKTROTEHNIKA Izpitna pola Sreda, 7. maj 009 / 180 minut (45 + 135) Dovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat

Διαβάστε περισσότερα

INDUCIRANA NAPETOST (11)

INDUCIRANA NAPETOST (11) INDUCIRANA NAPETOST_1(11d).doc 1/17 29.3.2007 INDUCIRANA NAPETOST (11) V tem poglavju bomo nadgradili spoznanja o magnetnih pojavih v stacionarnih razmerah (pri konstantnem toku) z analizo razmer pri časovno

Διαβάστε περισσότερα

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Fakulteta za elektrotehniko 1 Slika 7. 2: Principielna shema regulacije AM v KSP Fakulteta za elektrotehniko 2 Slika 7. 3: Merjenje komponent fluksa s

Διαβάστε περισσότερα

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke

Διαβάστε περισσότερα

Gradniki elektronskih sistemov laboratorijske vaje. Vaja 1 Lastnosti diode. Ime in priimek: Smer:.. Datum:... Pregledal:...

Gradniki elektronskih sistemov laboratorijske vaje. Vaja 1 Lastnosti diode. Ime in priimek: Smer:.. Datum:... Pregledal:... Gradniki elektronskih sistemov laboratorijske vaje Vaja 1 Lastnosti diode Ime in priimek:. Smer:.. Datum:... Pregledal:... Naloga: Izmerite karakteristiko silicijeve diode v prevodni smeri in jo vrišite

Διαβάστε περισσότερα

TEHNOLOGIJA MATERIALOV

TEHNOLOGIJA MATERIALOV Naslov vaje: Nastavljanje delovne točke trajnega magneta Pri vaji boste podrobneje spoznali enega od možnih postopkov nastavljanja delovne točke trajnega magneta. Trajne magnete uporabljamo v različnih

Διαβάστε περισσότερα

8. Diskretni LTI sistemi

8. Diskretni LTI sistemi 8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z

Διαβάστε περισσότερα

5.6 Ostale lastnosti feromagnetnih materialov

5.6 Ostale lastnosti feromagnetnih materialov 5.6 Ostale lastnosti feromagnetnih materialov Pri izdelavi magnetnih materialov imajo pomembno vlogo tudi nepravilnosti v njihovi strukturi. Če je material izdelan brez nepravilnosti, premikanje Blochovih

Διαβάστε περισσότερα

Elektrotehnika 1. ELEKTROSTATIKA

Elektrotehnika 1. ELEKTROSTATIKA 1. ELEKTROSTATIKA 1) Definicija električne napetosti Električna napetost U12 med dvema točkama električnega polja je enaka razliki električnih potencialov teh dveh točk: U12=ϕ1-ϕ2 2) Definicija električnega

Διαβάστε περισσότερα

NAVOR NA (TOKO)VODNIK V MAGNETNEM POLJU

NAVOR NA (TOKO)VODNIK V MAGNETNEM POLJU NAVOR NA (TOKO)VODNIK V MAGNETNEM POLJU Equatio n Section 6Vsebina poglavja: Navor kot vektorski produkt ročice in sile, magnetni moment, navor na magnetni moment, d'arsonvalov ampermeter/galvanometer.

Διαβάστε περισσότερα

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK 1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24

Διαβάστε περισσότερα

Državni izpitni center ELEKTROTEHNIKA. Izpitna pola. Petek, 31. avgust 2007 / 180 minut

Državni izpitni center ELEKTROTEHNIKA. Izpitna pola. Petek, 31. avgust 2007 / 180 minut Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M0777111* JESENSKI ROK ELEKTROTEHNIKA Izpitna pola Petek, 31. avgust 007 / 180 minut Dovoljeno dodatno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese s seboj

Διαβάστε περισσότερα

*M * ELEKTROTEHNIKA. Izpitna pola. Četrtek, 29. maj 2008 / 180 minut ( ) SPOMLADANSKI IZPITNI ROK

*M * ELEKTROTEHNIKA. Izpitna pola. Četrtek, 29. maj 2008 / 180 minut ( ) SPOMLADANSKI IZPITNI ROK Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M08177111* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK ELEKTROTEHNIKA Izpitna pola Četrtek, 9. maj 008 / 180 minut (45 + 135) Dovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat

Διαβάστε περισσότερα

Elektrotehnika in elektronika

Elektrotehnika in elektronika Elektrotehnika in elektronika 1. Zapišite pogoj zaporedne resonance, ter pogoj vzporedne resonance. a) Katera ima minimalno impedanco, katera ima minimalno admitanco? b) Pri kateri je pri napetostnem vzbujanju

Διαβάστε περισσότερα

Merilniki gostote magnetnega polja na osnovi Lorentzove sile

Merilniki gostote magnetnega polja na osnovi Lorentzove sile Merilniki gostote magnetnega polja na osnovi Lorentzove sile Lorentzova sila je temelj tako allovega kot tudi magnetoupornostnega efekta v polprevodniških strukturah. Zgradba in osnovni princip delovanja

Διαβάστε περισσότερα

Merjenje deformacij in umerjanje dinamometra

Merjenje deformacij in umerjanje dinamometra Univerza v Ljubljani FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Eksperimentalne metode 005/06 Vaja 3: Merjenje deformacij in umerjanje dinamometra UNV Sk9. 0.01.06 Kazalo 1 Namen vaje...3 Cilj vaje...3 3 Opis merilnega

Διαβάστε περισσότερα

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor, Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),

Διαβάστε περισσότερα

1. Merjenje toka in napetosti z AVO metrom

1. Merjenje toka in napetosti z AVO metrom 1. Merjenje toka in napetosti z AVO metrom Cilj: Nariši karakteristiko Zenerjeve diode in določi njene parametre, pri delu uporabi AVO metre za merjenje napetosti in toka ter vir spremenljive napetosti

Διαβάστε περισσότερα

1. ENOTE IN ETALONI ELEKTRIČNIH VELIČIN

1. ENOTE IN ETALONI ELEKTRIČNIH VELIČIN 1. ENOTE IN ETALONI ELEKTRIČNIH VELIČIN 1.1 ENOTE ELEKTRIČNIH VELIČIN Z merjenjem določamo velikost fiziklanih veličin tako, da neznano velikost obravnavane veličine primerjamo z veličino iste vrste in

Διαβάστε περισσότερα

MERJENJE DEFORMACIJ IN UMERJANJE DINAMOMETRA

MERJENJE DEFORMACIJ IN UMERJANJE DINAMOMETRA UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO LABORATORIJ ZA TEHNIČNO KIBERNETIKO, OBDELOVALNE SISTEME IN RAČUNALNIŠKO TEHNOLOGIJO & LABORATORIJ ZA PROIZVODNO KIBERNETIKO IN EKSPERIMENTALNE METODE EKSPERIMENTALNE

Διαβάστε περισσότερα

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 12. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 12. junij 2015 SPLOŠNA MATURA Državni izpitni center *M543* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek,. junij 05 SPLOŠNA MATURA RIC 05 M543 M543 3 IZPITNA POLA Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor

Διαβάστε περισσότερα

Državni izpitni center ELEKTROTEHNIKA. Izpitna pola

Državni izpitni center ELEKTROTEHNIKA. Izpitna pola Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M07177111* SPOMLADANSKI ROK ELEKTROTEHNIKA Izpitna pola Sobota, 9. junij 2007 / 180 minut Dovoljeno dodatno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese

Διαβάστε περισσότερα

SLO - NAVODILO ZA NAMESTITEV IN UPORABO Št. izd. : OSNOVNI UČNI PAKET ZA MERJENJE IN TESTIRANJE. Št.

SLO - NAVODILO ZA NAMESTITEV IN UPORABO Št. izd. : OSNOVNI UČNI PAKET ZA MERJENJE IN TESTIRANJE. Št. SLO - NAVODILO ZA NAMESTITEV IN UPORABO Št. izd. : 192290 www.conrad.si OSNOVNI UČNI PAKET ZA MERJENJE IN TESTIRANJE Št. izdelka: 192290 1 KAZALO UVOD... 3 GRADBENI DELI OSNOVE... 3 Baterija... 3 Upori...

Διαβάστε περισσότερα

March 6, tuljava in električna. napetost in. padanjem. Potrebujete. torej 8,8µF. priključen. napetosti. in ustrezen

March 6, tuljava in električna. napetost in. padanjem. Potrebujete. torej 8,8µF. priključen. napetosti. in ustrezen DELAVNICA SSS: POSKUSI Z NIHANJEM V ELEKTRONIKI March 6, 2009 DUŠAN PONIKVAR: POSKUSI Z NIHANJEM V ELEKTROTEHNIKI Vsi smo poznamo električni nihajni krog. Sestavljataa ga tuljava in kondenzator po sliki

Διαβάστε περισσότερα

Državni izpitni center. Izpitna pola 2. Četrtek, 2. junij 2016 / 90 minut

Državni izpitni center. Izpitna pola 2. Četrtek, 2. junij 2016 / 90 minut Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M1617711* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK Izpitna pola Četrtek,. junij 016 / 90 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno pero ali kemični

Διαβάστε περισσότερα

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 15. oktober 2013 Oglejmo si, kako množimo dve kompleksni števili, dani v polarni obliki. Naj bo z 1 = r 1 (cosϕ 1 +isinϕ 1 )

Διαβάστε περισσότερα

Osnovni pojmi pri obravnavi periodičnih signalov

Osnovni pojmi pri obravnavi periodičnih signalov Periodični signali, osnovni poji 7. Osnovni poji pri obravnavi periodičnih signalov Vsebina: Opis periodičnih signalov z periodo, frekvenco, krožno frekvenco. Razlaga pojov aplituda, faza, haronični signal.

Διαβάστε περισσότερα

ANIZOTROPNI MAGNETNI SENZOR S SPREMENLJIVO UPORNOSTJO (ANISOTROPIC MAGNETORESISTIVE SENSOR)

ANIZOTROPNI MAGNETNI SENZOR S SPREMENLJIVO UPORNOSTJO (ANISOTROPIC MAGNETORESISTIVE SENSOR) ANIZOTROPNI MAGNETNI SENZOR S SPREMENLJIVO UPORNOSTJO (ANISOTROPIC MAGNETORESISTIVE SENSOR) Fizikalni pojav, da se feromagnetnim materialom v prisotnosti tujega zunanjega polja spremeni njihova upornost,

Διαβάστε περισσότερα

Kotne in krožne funkcije

Kotne in krožne funkcije Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete

Διαβάστε περισσότερα

Modeliranje električnih strojev

Modeliranje električnih strojev Modeliranje električnih strojev VAJA 6 Statična navorna karakteristika in ohlajevalna krivulja AM Ime in priimek: Datum in ura: Ocena poročila: 1 Besedilo naloge a) Izmerite statično navorno karakteristiko

Διαβάστε περισσότερα

OM3 (Obvezni modul 3) ELN, test2 Električne naprave

OM3 (Obvezni modul 3) ELN, test2 Električne naprave Ime in PRIIMEK: Letnik: Datum: OM3 (Obvezni modul 3) ELN, test2 Električne naprave Število točk/ocena: Teme preverjanja 1 test ELN, Osnovna temeljna znanja, el. veličine, delilniki, osnovni zakoni, kondenzator,

Διαβάστε περισσότερα

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena

Διαβάστε περισσότερα

ELEKTRONSKA VEZJA. Laboratorijske vaje Pregledal: 6. vaja FM demodulator s PLL

ELEKTRONSKA VEZJA. Laboratorijske vaje Pregledal: 6. vaja FM demodulator s PLL Ime in priimek: ELEKTRONSKA VEZJA Laboratorijske vaje Pregledal: Datum: 6. vaja FM demodulator s PLL a) Načrtajte FM demodulator s fazno sklenjeno zanko za signal z nosilno frekvenco f n = 100 khz, frekvenčno

Διαβάστε περισσότερα

1. Trikotniki hitrosti

1. Trikotniki hitrosti . Trikotniki hitrosti. Z radialno črpalko želimo črpati vodo pri pogojih okolice z nazivnim pretokom 0 m 3 /h. Notranji premer rotorja je 4 cm, zunanji premer 8 cm, širina rotorja pa je,5 cm. Frekvenca

Διαβάστε περισσότερα

Elektrotehnika. Študijsko gradivo za študente Pedagoške fakultete UL. Študijsko leto 2009/2010. Slavko Kocijančič

Elektrotehnika. Študijsko gradivo za študente Pedagoške fakultete UL. Študijsko leto 2009/2010. Slavko Kocijančič Elektrotehnika Študijsko gradivo za študente Pedagoške fakultete UL Slavko Kocijančič Študijsko leto 2009/2010 Ljubljana, marec 2010 Vsebina 1. OSNOVE ELEKTROTEHNIKE...1 OHMOV ZAKON...1 PRVI KIRCHHOFFOV

Διαβάστε περισσότερα

DELOVANJE TRANSFORMATORJA

DELOVANJE TRANSFORMATORJA Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko DELOVANJE TRANSFORMATORJA Seminar pri predmetu Razdelilna in industrijska omrežja Poročilo izdelal: Mitja Smešnik Predavatelj: prof. dr. Grega Bizjak Študijsko

Διαβάστε περισσότερα

Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič

Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov Analiza signalov prof. France Mihelič Vpliv postopka daljšanja periode na spekter periodičnega signala Opazujmo družino sodih periodičnih pravokotnih impulzov

Διαβάστε περισσότερα

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu. Kontrolne karte KONTROLNE KARTE Kontrolne karte uporablamo za sprotno spremlane kakovosti izdelka, ki ga izdeluemo v proizvodnem procesu. Izvaamo stalno vzorčene izdelkov, npr. vsako uro, vsake 4 ure.

Διαβάστε περισσότερα

ELEKTRONSKE KOMPONENTE

ELEKTRONSKE KOMPONENTE ELEKTRONSKE KOMPONENTE Navodila za laboratorijske vaje Andrej Levstek oktober 2001 ELEKTRONSKE KOMPONENTE Šolsko leto: Skupina : Ime in priimek: Datum: VAJA 1 : LASTNOSTI ELEKTROMAGNETNIH RELEJEV Izmerite

Διαβάστε περισσότερα

Državni izpitni center ELEKTROTEHNIKA. Izpitna pola. Ponedeljek, 30. avgust 2010 / 180 minut ( )

Državni izpitni center ELEKTROTEHNIKA. Izpitna pola. Ponedeljek, 30. avgust 2010 / 180 minut ( ) Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M10277111* JESENSKI IZPITNI ROK ELEKTROTEHNIKA Izpitna pola Ponedeljek, 30. avgust 2010 / 180 minut (45 + 135) Dovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat

Διαβάστε περισσότερα

Računske naloge razl. 1.3 pripravil F. Dimc

Računske naloge razl. 1.3 pripravil F. Dimc Računske naloge razl. 1.3 pripravil F. Dimc 1. Kakšna sila deluje med dvema žicama, ki sta med seboj razmaknjeni za 20cm, dolgi 15m in po katerih teče tok 5A? 2. Koliko F znaša kapacitivnost, če s 100

Διαβάστε περισσότερα

Električni potencial in električna napetost Ker deluje na električni naboj, ki se nahaja v električnem polju, sila, opravi električno

Električni potencial in električna napetost Ker deluje na električni naboj, ki se nahaja v električnem polju, sila, opravi električno FIZIKA 3. poglavje: Elektrika in magnetizem - B. Borštnik 1 ELEKTRIKA IN MAGNETIZEM Elektrostatika Snov je sestavljena iz atomov in molekul. Atome si lahko predstavljamo kot kroglice s premerom nekaj desetink

Διαβάστε περισσότερα

2. Pri 50 Hz je reaktanca kondenzatorja X C = 120 Ω. Trditev: pri 60 Hz znaša reaktanca tega kondenzatorja X C = 100 Ω.

2. Pri 50 Hz je reaktanca kondenzatorja X C = 120 Ω. Trditev: pri 60 Hz znaša reaktanca tega kondenzatorja X C = 100 Ω. Naloge 1. Dva električna grelnika z ohmskima upornostma 60 Ω in 30 Ω vežemo vzporedno in priključimo na idealni enosmerni tokovni vir s tokom 10 A. Trditev: idealni enosmerni tokovni vir obratuje z močjo

Διαβάστε περισσότερα

Stabilizirani usmernik 0-30 V, A

Stabilizirani usmernik 0-30 V, A Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Igor Knapič Stabilizirani usmernik 0-30 V, 0.02-4 A Seminarska naloga pri predmetu Elektronska vezja Vrhnika 2006 1. Uvod Pri delu v domači delavnici se

Διαβάστε περισσότερα

Uvod v senzorsko in merilno tehniko

Uvod v senzorsko in merilno tehniko Uvod v senzorsko in merilno tehniko V človekovi naravi je da želi vse kar zazna s svojimi čutili kvantitativno in kvalitativno ovrednotiti oziroma izmeriti. Merjenje je postopek pri katerem poskušamo objektivno

Διαβάστε περισσότερα

POROČILO 3.VAJA DOLOČANJE REZULTANTE SIL

POROČILO 3.VAJA DOLOČANJE REZULTANTE SIL POROČILO 3.VAJA DOLOČANJE REZULTANTE SIL Izdba aje: Ljubjana, 11. 1. 007, 10.00 Jan OMAHNE, 1.M Namen: 1.Preeri paraeogramsko praio za doočanje rezutante nezporedni si s skupnim prijemaiščem (grafično)..dooči

Διαβάστε περισσότερα

Stikalni pretvorniki. Seminar: Načrtovanje elektronike za EMC Boštjan Glažar

Stikalni pretvorniki. Seminar: Načrtovanje elektronike za EMC Boštjan Glažar Stikalni pretvorniki Seminar: Načrtovanje elektronike za EMC 9. 3. 2016 Boštjan Glažar niverza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Tržaška cesta 25, SI-1000 Ljubljana Vsebina Prednosti stikalnih pretvornikov

Διαβάστε περισσότερα

Transformatorji in dušilke

Transformatorji in dušilke Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Danilo Makuc Transformatorji in dušilke Zbirka nalog z rešitvami Danilo Makuc, FE UN LJ, januar 011 Predgovor Zbirka vsebuje rešene naloge iz preteklih

Διαβάστε περισσότερα

PROCESIRANJE SIGNALOV

PROCESIRANJE SIGNALOV Rešive pisega izpia PROCESIRANJE SIGNALOV Daum: 7... aloga Kolikša je ampliuda reje harmoske kompoee arisaega periodičega sigala? f() - -3 - - 3 Rešiev: Časova fukcija a iervalu ( /,/) je lieara fukcija:

Διαβάστε περισσότερα

MERITVE ZAPISKI PREDAVANJ

MERITVE ZAPISKI PREDAVANJ UNIVEZA V MAIBOU FAKULTETA ZA ELEKTOTEHNIKO, AČUNALNIŠTVO IN INFOMATIKO LADISLAV MIKOLA BOJAN GEGIČ MEITVE ZAPISKI PEDAVANJ MAIBO, 009 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor

Διαβάστε περισσότερα

USMERNIKI POLVALNI USMERNIK:

USMERNIKI POLVALNI USMERNIK: USMERNIKI POLVALNI USMERNIK: polvalni usmernik prevaja samo v pozitivni polperiodi enosmerni tok iz usmernika ni enakomeren, temveč močno utripa, zato tak način usmerjanja ni posebno uporaben V pozitivni

Διαβάστε περισσότερα

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa Bor Plestenjak NLA 25. maj 2010 Bor Plestenjak (NLA) 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 25. maj 2010 1 / 12 Enostranska Jacobijeva

Διαβάστε περισσότερα

1. Enosmerna vezja. = 0, kar zaključena

1. Enosmerna vezja. = 0, kar zaključena 1. Enosmerna vezja Vsebina polavja: Kirchoffova zakona, Ohmov zakon, električni viri (idealni realni, karakteristika vira, karakteristika bremena matematično in rafično, delovna točka). V enosmernih vezjih

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,

Διαβάστε περισσότερα

Električne lastnosti varikap diode

Električne lastnosti varikap diode Električne lastnosti varikap diode Vsaka polprevodniška dioda ima zaporno plast, debelina katere narašča z zaporno napetostjo. Dioda se v zaporni smeri obnaša kot nelinearen kondenzator, ki mu z višanjem

Διαβάστε περισσότερα

Metering is our Business

Metering is our Business Metering is our Business REŠTVE ZA PRHODNOST UČNKOVTO UPRAVLJANJE ENERGJE STROKOVNE STORTVE POTROŠNKOM PRJAZNE REŠTVE Metering is our Business 1 Načrtovanje zapornega pretvornika Od tehničnih zahtev Do

Διαβάστε περισσότερα

Univerza v Ljubljani Pedagoška fakulteta. Indukcijska plošča. Špela Jelinčič. Seminarska naloga pri predmetu Didaktika tehnike III

Univerza v Ljubljani Pedagoška fakulteta. Indukcijska plošča. Špela Jelinčič. Seminarska naloga pri predmetu Didaktika tehnike III Univerza v Ljubljani Pedagoška fakulteta Indukcijska plošča Špela Jelinčič Seminarska naloga pri predmetu Didaktika tehnike III Mentor: doc. dr. Janez Jamšek Ljubljana, 2013 Povzetek Seminarska naloga

Διαβάστε περισσότερα

diferencialne enačbe - nadaljevanje

diferencialne enačbe - nadaljevanje 12. vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 diferencialne enačbe - nadaljevanje Ortogonalne trajektorije Dana je 1-parametrična družina krivulj F(x, y, C) = 0. Ortogonalne

Διαβάστε περισσότερα

Fazni diagram binarne tekočine

Fazni diagram binarne tekočine Fazni diagram binarne tekočine Žiga Kos 5. junij 203 Binarno tekočino predstavljajo delci A in B. Ti se med seboj lahko mešajo v različnih razmerjih. V nalogi želimo izračunati fazni diagram take tekočine,

Διαβάστε περισσότερα

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi

Διαβάστε περισσότερα

+105 C (plošče in trakovi +85 C) -50 C ( C)* * Za temperature pod C se posvetujte z našo tehnično službo. ϑ m *20 *40 +70

+105 C (plošče in trakovi +85 C) -50 C ( C)* * Za temperature pod C se posvetujte z našo tehnično službo. ϑ m *20 *40 +70 KAIFLEX ST Tehnični podatki Material Izjemno fleksibilna zaprtocelična izolacija, fleksibilna elastomerna pena (FEF) Opis Uporaba Temperaturno območje Toplotna prevodnost W/(m K ) pri različnih srednjih

Διαβάστε περισσότερα

1 Lastna nihanja molekul CO in CO 2 : model na zračni

1 Lastna nihanja molekul CO in CO 2 : model na zračni 1 Lastna nihanja molekul CO in CO 2 : model na zračni drči Pri vaji opazujemo lastna nihanja molekul CO in CO 2 na preprostem modelu na zračni drči. Pri molekuli CO 2 se omejimo na lastna nihanja, pri

Διαβάστε περισσότερα

Osnove sklepne statistike

Osnove sklepne statistike Univerza v Ljubljani Fakulteta za farmacijo Osnove sklepne statistike doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo e-pošta: mitja.kos@ffa.uni-lj.si Intervalna ocena oz. interval zaupanja

Διαβάστε περισσότερα

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij): 4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n

Διαβάστε περισσότερα

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre

Διαβάστε περισσότερα

0. Uvod v elektrotehniko

0. Uvod v elektrotehniko UVOD 1 0. Uvod v elektrotehniko Električna energija je ena izmed oblik energije, podobno kot so toplotna, svetlobna, mehanska, kemična, jedrska ali druge oblike energij. V primerjavi z njimi ima električna

Διαβάστε περισσότερα

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost

Διαβάστε περισσότερα

1.2.5 Lastnosti merilnih naprav v informacijskem prostoru

1.2.5 Lastnosti merilnih naprav v informacijskem prostoru ..5 Lasnosi merilnih naprav v informacijskem prosoru Merilno napravo lahko obravnavamo udi ko komunikacijski kanal: informacijski vir: merilni objek z merjeno veličino monje z naslovljenec: merilec, nadzorni

Διαβάστε περισσότερα

Vzporedne, zaporedne, kombinirane in kompleksne vezave led diod in njihova zanesljivost

Vzporedne, zaporedne, kombinirane in kompleksne vezave led diod in njihova zanesljivost Vzporedne, zaporedne, kombinirane in kompleksne vezave led diod in njihova zanesljivost Led dioda LED dioda je sestavljena iz LED čipa, ki ga povezujejo priključne nogice ter ohišja led diode. Glavno,

Διαβάστε περισσότερα

LVTS. Tehnične meritve. Študijsko gradivo. Tehnične meritve. Predavanja. Avtor: Marko Hočevar

LVTS. Tehnične meritve. Študijsko gradivo. Tehnične meritve. Predavanja. Avtor: Marko Hočevar Študijsko gradivo Predavanja Avtor: Marko Hočevar Ljubljana, januar 009 1 Merilni inštrumenti Merilni inštrumenti so naprave, ki pretvarjajo fizično spremenljivko (npr. temperaturo mleka v kotlu, električno

Διαβάστε περισσότερα