Osnovna elementa po tolerančnem sistemu ISO a) premer luknje D (notranja mera), b) premer čepa d (zunanja mera)

Σχετικά έγγραφα
Tretja vaja iz matematike 1

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

l 5 Levo: Površinski profil referenčne dolžine in dolžina vrednotenja; Desno: srednja linija profila

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

!!" #7 $39 %" (07) ..,..,.. $ 39. ) :. :, «(», «%», «%», «%» «%». & ,. ). & :..,. '.. ( () #*. );..,..'. + (# ).

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

Kotni funkciji sinus in kosinus

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

Kotne in krožne funkcije

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

Metrologija 24.okt.,2016

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

1. Trikotniki hitrosti

Osnove elektrotehnike uvod

Kotne funkcije poljubnega kota. Osnovne zveze med funkcijamo istega kota. Uporaba kotnih funkcij v poljubnem trikotniku. Kosinusni in sinusni izrek.

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

Osnove strojništva. / vaje / študij mehatronike, leto 2011/12. Pripravila: Uroš Lukič, univ.dipl.inž. Hrovat Jože, dipl.inž. Avtor: Pregledal: Datum:

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

8. Diskretni LTI sistemi

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

ARHITEKTURA DETAJL 1, 1:10

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12

3. VAJA IZ TRDNOSTI. Rešitev: Pomik v referenčnem opisu: u = e y 2 e Pomik v prostorskem opisu: u = ey e. e y,e z = e z.

+105 C (plošče in trakovi +85 C) -50 C ( C)* * Za temperature pod C se posvetujte z našo tehnično službo. ϑ m *20 *40 +70

Osnovni primer. (Z, +,,, 0, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: množenje je distributivno prema sabiranju

MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU

Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

POROČILO 3.VAJA DOLOČANJE REZULTANTE SIL

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM

Bočna zvrnitev upogibno obremenjenih elementov s konstantnim prečnim prerezom

PROCESIRANJE SIGNALOV

'( )*(((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((( +

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE

Kvadratne forme. Poglavje XI. 1 Definicija in osnovne lastnosti

Podobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik

vezani ekstremi funkcij

Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

3.letnik - geometrijska telesa

UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Katedra za energetsko strojništvo VETRNICA. v 2. v 1 A 2 A 1. Energetski stroji

TRDNOST (VSŠ) - 1. KOLOKVIJ ( )

!"!# ""$ %%"" %$" &" %" "!'! " #$!

SEMINARSKA NALOGA Funkciji sin(x) in cos(x)

Funkcije več spremenljivk

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

POROČILO. št.: P 1100/ Preskus jeklenih profilov za spuščen strop po točki 5.2 standarda SIST EN 13964:2004

Splošno o interpolaciji

Navadne diferencialne enačbe

D f, Z f. Lastnosti. Linearna funkcija. Definicija Linearna funkcija f : je definirana s predpisom f(x) = kx+n; k,

VEKTORJI. Operacije z vektorji

primer reševanja volumskega mehanskega problema z MKE

diferencialne enačbe - nadaljevanje

- Geodetske točke in geodetske mreže

Matematika I (VS) Univerza v Ljubljani, FE. Melita Hajdinjak 2013/14. Pregled elementarnih funkcij. Potenčna funkcija. Korenska funkcija.

Osnove matematične analize 2016/17

HIDRAVLIKA IN PNEVMATIKA (HiP)

Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba.

CM707. GR Οδηγός χρήσης SLO Uporabniški priročnik CR Korisnički priručnik TR Kullanım Kılavuzu

OSNOVE TEHNIČNEGA RISANJA

DISKRETNA FOURIERJEVA TRANSFORMACIJA

GEOMETRIJA V RAVNINI DRUGI LETNIK

cot x ni def. 3 1 KOTNE FUNKCIJE POLJUBNO VELIKEGA KOTA (A) Merske enote stopinja [ ] radian [rad] 1. Izrazi kot v radianih.

numeričkih deskriptivnih mera.

Matematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1

Gradniki TK sistemov

Termovizijski sistemi MS1TS


7. VAJA IZ MEHANIKE TRDNIH TELES. (tenzor deformacij II) (tenzor majhnih deformacij in rotacij, kompatibilitetni pogoji)

Funkcija je predpis, ki vsakemu elementu x iz definicijskega območja D R priredi neko število f (x) R.

STANDARD1 EN EN EN

8. Posplošeni problem lastnih vrednosti

1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης Αξίωση αποζημίωσης Έντυπο Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...

Osnove sklepne statistike

/&25*+* 24.&6,2(2**02)' 24

3.1 Granična vrednost funkcije u tački

S53WW. Meritve anten. RIS 2005 Novo Mesto

Betonske konstrukcije 1 - vežbe 3 - Veliki ekscentricitet -Dodatni primeri

3. Merski sistemi M3-1

Matematika 2. Diferencialne enačbe drugega reda

Tehniška pisava.. 2 Oznake svinčnikov. 2 Standardi. 4 Vrste tehniških rib. 4 Formati risb.. 6 Glava risbe in kosovnica 6

UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET SIGNALI I SISTEMI. Zbirka zadataka

PRILOGA VI POTRDILO O SKLADNOSTI. (Vzorci vsebine) POTRDILO O SKLADNOSTI ZA VOZILO HOMOLOGIRANEGA TIPA

Logatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013

Ispitivanje toka i skiciranje grafika funkcija

Transcript:

TOLERANCE IN UJEMI tolerance dolžin in kotov, geometrične tolerance. Osnovna elementa po tolerančnem sistemu ISO a) premer luknje D (notranja mera), b) premer čepa d (zunanja mera)

Veličine za opis toleranc dolžinskih mer po tolerančnem sistemu ISO a) dopustna odstopanja dejanske mere, b) dopustni odstopki mere Ničelnica je pri grafični ponazoritvi mejnih mer in odstopkov ravna črta, ki predstavlja imensko mero (npr. Ø2 pomrni,da je ničelnica 2. mm) Imenska mera (D i za luknjo, d i za čep) je teoretična (želena) mera, na osnovi katere sta izpeljani obe mejni meri. Imenska mera je lahko celo ali decimalno število. Zgornja mejna mera je največja dopustna mera, ki jo lahko ima luknja (D max ) oziroma čep (d max ): D = Di + ES max za luknjo d = di + es max za čep

Spodnja mejna mera je najmanjša dopustna mera, ki jo lahko ima luknja (D min ) oziroma čep (d min ): D = Di + EI min za luknjo d = di + ei min za čep Zgornji odstopek mere (ES za luknjo, es za čep) je algebrska razlika med zgornjo mejno mero in pripadajočo imensko mero: ES es = D max D i za luknjo = d max d i za čep Spodnji odstopek mere (EI za luknjo, ei za čep) je algebrska razlika med spodnjo mejno mero in pripadajočo imensko mero: EI = D min D i za luknjo ei = d min d i za čep

Zgled: Kolikšen je zgornji imenski odstopek gredi es, če je znana imenska mera gredi d = 4 mm in zgornja mejna mera d max = 4,6 mm? Izračunaj!!

Dejanska mera (D za luknjo, d za čep) je mera, ki jo določimo z merjenjem. Dejanska mera ne sme biti večja od zgornje mejne mere in ne manjša od spodnje mejne mere, kar izrazimo s pogojem D d D za luknjo min D max d za čep min d max Tolerančno polje je pri grafični ponazoritvi toleranc območje med zgornjo in spodnjo mejno mero. Toleranca mere (T D za luknjo, T d za čep) predstavlja velikost tolerančnega polja in je algebrska razlika med zgornjo in spodnjo mejno mero oziroma zgornjim in spodnjim odstopkom mere: T D T d = min Dmax D = ES EI za luknjo = d dmin = es ei max za čep

Splošni primeri dopustnih odstopkov strojnih delov

Velikost tolerančnega polja Po tolerančnem sistemu ISO je velikost tolerančnega polja (toleranca mere T D za luknjo oziroma T d za čep; slika 6.2 a) odvisna od: kakovosti izdelovalnega postopka, velikosti imenske mere. Glede na kakovost izdelovalnega postopka navaja tolerančni sistem ISO 2 tolerančnih stopenj (IT1, IT, IT1, IT2,, IT18) za imenske mere do mm, ter 18 tolerančnih stopenj (IT1, IT2,, IT18) za imenske mere nad do 31 mm. Majhne

Preglednica 6.1: Splošne smernice za izbiro tolerančne stopnje glede na kakovost izdelave stojnega dela Področje IT-tolerančna stopnja uporabe 1 1 2 3 4 6 7 8 9 1 11 12 13 14 1 16 17 18 merilni pribor splošno strojništvo precizna merila merila za delavniško kontrolo najboljša kvaliteta kvalitetna izdelava srednja izdelava groba izdelava grobe tolerance za kovane, lite in grobo obdelane polproizvode

Preglednica 6.2: Številčna območja imenskih mer po tolerančnem sistemu ISO v [mm] Imenska mera (D i, d i ) mm 1) do 3 nad 3 do 6 nad 6 do 1 nad 1 do 18 nad 18 do 3 nad 3 do nad do 8 nad 8 do 12 nad 12 do 18 nad 18 do 2 nad 2 do 31 nad 31 do 4 nad 4 do nad do 63 nad 63 do 8 Imenska mera mm < (D i, d i ) 31 mm 2) nad 8 do 1 nad 1 do 12 nad 12 do 16 nad 16 do 2 nad 2 do 2 nad 2 do 31 1) Za lege tolerančnih polj a do c, r do zc, A do C ter R do ZC navaja SIST ISO 286 še vmesna območja imenskih mer. 2) Za lege tolerančnih polj r do u ter R do U navaja SIST ISO 286 še vmesna območja imenskih mer.

Za tolerančne stopnje IT do IT18 določimo velikost tolerančnega polja glede na srednjo aritmetično vrednost posameznega številčnega območja iz preglednice 6.2: D = D 1 D 2 [mm] Na osnovi srednje aritmetične vrednosti D določimo za posamezna številčna območja še tolerančna koeficienta i (za imenske mere do mm) in I (za imenske mere nad do 31 mm) kot sledi: i 3 =,4 D +, 1 D [μm] I =,4 D + 2,1 [μm]

Preglednica 6.3: Enačbe za izračun velikosti tolerančnega polja T D (za luknjo) oziroma T d (za čep) Imenska mera D i, d i [mm] IT tolerančna stopnja IT IT6 IT7 IT8 IT9 IT1 IT11 IT12 IT13 IT14 IT1 IT16 IT17 IT18 Velikost tolerančnega polja T D, T d do 7 i 1 i 16 i 2 i 4 i 64 i 1 i 16 i 2 i 4 i 64 i 1 i 16 i 2 i nad do 31 7 I 1 I 16 I 2 I 4 I 64 I 1 I 16 I 2 I 4 I 64 I 1 I 16 I 2 I

Preglednica 6.4: Velikosti tolerančnih polj T D (za luknjo) oziroma T d (za čep) po SIST ISO 286 v [μm] Imenska mera D i, d i [mm] IT tolerančna stopnja IT IT6 IT7 IT8 IT9 IT1 IT11 IT12 IT13 IT14 IT1 Velikost tolerančnega polja T D, T d v [μm] IT16 IT17 IT18 do 3 4 6 1 14 2 4 6 1 14 2 4 6 1 14 nad 3 do 6 nad 6 do 1 nad 1 do 18 nad 18 do 3 nad 3 do nad do 8 nad 8 do 12 nad 12 do 18 nad 18 do 2 nad 2 do 31 nad 31 do 4 nad 4 do nad do 63 nad 63 do 8 nad 8 do 1 nad 1 do 12 nad 12 do 16 nad 16 do 2 nad 2 do 2 nad 2 do 31 8 12 18 3 48 7 12 18 3 48 7 12 18 6 9 1 22 36 8 9 1 22 36 8 9 1 22 8 11 18 27 43 7 11 18 27 43 7 11 18 27 9 13 21 33 2 84 13 21 33 2 84 13 21 33 11 16 2 39 62 1 16 2 39 62 1 16 2 39 13 19 3 46 74 12 19 3 46 74 12 19 3 46 1 22 3 4 87 14 22 3 4 87 14 22 3 4 18 2 4 63 1 16 2 4 63 1 16 2 4 63 2 29 46 72 11 18 29 46 72 11 18 29 46 72 23 32 2 81 13 21 32 2 81 13 21 32 2 81 2 36 7 89 14 23 36 7 89 14 23 36 7 89 27 4 63 97 1 2 4 63 97 1 2 4 63 97 32 44 7 11 17 28 44 7 11 17 28 44 7 11 36 8 12 2 32 8 12 2 32 8 12 4 6 9 14 23 36 6 9 14 23 36 6 9 14 47 66 1 16 26 42 66 1 16 26 42 66 1 16 78 12 19 31 78 12 19 31 78 12 19 6 92 1 23 37 6 92 1 23 37 6 92 1 23 78 11 17 28 44 7 11 17 28 44 7 11 17 28 96 13 21 33 4 86 13 21 33 4 86 13 21 33

Lega tolerančnega polja glede na ničelnico po tolerančnem sistemu ISO

Preglednica 6.: Osnovni odstopki za notranje mere po SIST ISO 286 v [μm] Imenska mera D i [mm] Spodnji odstopek EI v [μm] Vse tolerančne stopnje Zgornji odstopek ES v [μm] IT6 IT7 IT8 do IT8 nad IT8 do IT8 A 1) B 1) C CD D E EF F FG G H JS 2) J K 3) 3), 4) M nad IT8 do 3 +27 +14 +6 +34 +2 +14 +1 +6 +4 +2 +2 +4 +6 2 2 nad 3 do 6 +27 +14 +7 +46 +3 +2 +14 +1 +6 +4 + +6 +1 1+Δ 4+Δ 4 nad 6 do 1 nad 1 do 14 nad 14 do 18 nad 18 do 24 nad 24 do 3 nad 3 do 4 nad 4 do nad do 6 nad 6 do 8 nad 8 do 1 nad 1 do 12 nad 12 do 14 nad 14 do 16 nad 16 do 18 nad 18 do 2 nad 2 do 22 nad 22 do 2 nad 2 do 28 nad 28 do 31 nad 31 do 3 +28 +1 +8 +6 +4 +2 +18 +13 +8 + + +8 1+Δ 6+Δ 6 +29 +1 +9 + +32 +16 +6 +6 +1 +1 1+Δ 7+Δ 7 +3 +16 +11 +6 +4 +2 +7 +8 +2 2+Δ 8+Δ 8 +31 +17 +32 +18 +13 +34 +19 +14 +36 +2 +1 +38 +22 +17 +41 +24 +18 +46 +26 +2 +2 +28 +21 +8 +31 +23 +66 +34 +24 +74 +38 +26 +82 +42 +28 +92 +48 +3 +1 +4 +33 +8 + +2 +9 +1 +14 +24 2+Δ 9+Δ 9 +1 +6 +3 +1 +13 +18 +28 2+Δ 11+Δ 11 +72 +36 +16 +22 +34 3+Δ 13+Δ 13 +14 +8 +43 +14 +18 +26 +41 3+Δ 1+Δ 1 +17 +1 + +1 +22 +3 +47 4+Δ 17+Δ 17 +19 +11 +6 +17 +2 +36 + 4+Δ 2+Δ 2 +6 +36 +21 +62 +18 EI = TD / 2 +29 +39 +6 4+Δ 21+Δ 21

nad 3 do 4 nad 4 do 4 nad 4 do nad do 6 nad 6 do 63 nad 63 do 71 nad 71 do 8 nad 8 do 9 nad 9 do 1 nad 1 do 112 nad 112 do 12 nad 12 do 14 nad 14 do 16 nad 16 do 18 nad 18 do 2 nad 2 do 224 nad 224 do 2 nad 2 do 28 nad 28 do 31 +13 +68 +4 +1 +76 +44 +16 +84 +48 +23 +13 +68 +2 +33 +43 +66 +Δ 23+Δ 23 +26 +14 +76 +22 +29 +16 +8 +24 +32 +17 +86 +26 +3 +19 +98 +28 +39 +22 +11 +3 +43 +24 +32 +48 +26 +13 +34 +2 +29 +14 +38 1) Legi tolerančnih polj A in B uporabljamo le za imenske mere D i > 1 mm. 2) T D v [m] je velikost tolerančnega polja, ki ga v odvisnosti od imenske mere in tolerančne stopnje (IT do IT18) odčitamo iz preglednice 6.4. 3) Vrednosti za Δ glej v stolpcih na desni strani preglednice 6. (nadaljevanje). Za toleranco M6 je za imenske mere nad 2 do 31 mm zgornji odstopek ES = 9 μm 4) (izračunana vrednost je 11 μm).

Preglednica 6.: Osnovni odstopki za notranje mere po SIST ISO 286 v [μm] -- nadaljevanje Imensk a mera D i [mm] do IT8 N ) na d IT 8 do IT 7 P do ZC 6) Zgornji odstopek ES v [μm] nad IT7 P R S T U V X Y Z ZA ZB ZC IT Δ v [μm] IT 6 IT 7 IT 8 do 3 4 4 6 1 14 18 2 26 32 4 6 nad 3 do 6 nad 6 do 1 nad 1 do 14 nad 14 do 18 nad 18 do 24 nad 24 do 3 nad 3 do 4 nad 4 do nad do 6 nad 6 do 8 nad 8 do 1 nad 1 do 12 nad 12 do 14 nad 14 do 16 nad 16 do 18 nad 18 do 2 nad 2 do 22 8+Δ 12 1 19 23 28 3 42 8 1 3 4 6 1+ Δ 12+ Δ 1+ Δ 17+ Δ 2+ Δ 23+ Δ 27+ Δ 31+ Δ 1 19 23 28 34 42 2 67 97 2 3 6 7 18 23 28 33 22 28 3 26 34 43 32 37 43 ES = (vrednost za nad IT7) + Δ 4 64 9 13 39 4 6 77 18 1 41 47 4 63 73 98 136 188 41 48 64 7 88 118 16 218 48 6 68 8 94 112 148 2 274 4 41 3 66 87 1 2 43 9 7 12 12 1 71 91 124 14 6 4 79 14 144 17 2 63 92 122 17 2 2 6 1 134 19 22 8 68 18 146 21 2 2 77 122 166 236 28 4 8 13 18 28 31 7 81 97 114 136 18 242 32 12 144 172 226 3 4 2 14 174 21 274 36 48 6 17 214 31 33 44 8 8 21 24 36 4 2 69 24 3 41 47 62 8 8 28 34 46 3 7 9 31 38 2 6 78 11 3 42 7 67 88 11 38 47 64 74 96 12 3 3 7 9 3 4 8 12 4 9 14 6 11 16 7 13 19 6 7 1 23 6 9 17 26 nad 22 84 14 196 284 34 42 2 71 82 1 13

do 2 nad 2 do 28 nad 28 do 31 nad 31 do 3 nad 3 do 4 nad 4 do 4 nad 4 do nad do 6 nad 6 do 63 nad 63 do 71 nad 71 do 8 nad 8 do 9 nad 9 do 1 nad 1 do 112 nad 112 do 12 nad 12 do 14 nad 14 do 16 nad 16 do 18 nad 18 do 2 nad 2 do 224 nad 224 do 2 nad 2 do 28 34+ Δ 37+ Δ 4+ Δ 6 94 18 218 31 38 98 17 24 3 42 1 8 19 268 39 47 62 11 4 28 294 43 3 12 6 232 33 49 9 68 13 2 22 36 4 66 1 28 4 6 78 1 31 4 66 17 34 74 88 18 38 6 84 21 43 62 94 1 22 47 68 1 2 2 78 11 12 26 8 84 13 3 64 96 14 14 33 72 1 16 37 82 12 18 17 4 92 13 2 44 19 46 24 1 1 23 11 16 2 12 19 29 47 8 79 92 12 1 2 6 9 1 13 17 9 73 9 11 1 19 66 82 1 74 92 11 82 13 16 21 14 18 24 1 12 16 21 26 7 9 2 29 7 11 21 32 7 13 23 34

nad 28 do 31 8 14 21 32 ) Lego tolerančnega polja N uporabljamo pri tolerančnih stopnjah nad IT8 le za imenske mere D i > 1 mm. 6) Primer za S6 v območju nad 18 do 3 mm: Δ = 4 μm; ES = 3 + 4 = 31 μm.

Imenska mera D i [mm] Preglednica 6.6: Osnovni odstopki za zunanje mere po SIST ISO 286 v [μm] Zgornji odstopek es v [μm] Vse tolerančne stopnje Spodnji odstopek ei v [μm] IT IT4 IT6 IT7 IT8 do IT7 a 1) b 1) c cd d e ef f fg g h js 2) j k do 3 27 14 6 34 2 14 1 6 4 2 2 4 6 nad 3 do 6 nad 6 do 1 nad 1 do 14 nad 14 do 18 nad 18 do 24 nad 24 do 3 nad 3 do 4 nad 4 do nad do 6 nad 6 do 8 nad 8 do 1 nad 1 do 12 nad 12 do 14 nad 14 do 16 nad 16 do 18 27 14 7 46 3 2 14 1 6 4 2 4 +1 28 1 8 6 4 2 18 13 8 2 +1 29 1 9 32 16 6 3 6 +1 3 16 11 6 4 2 7 4 8 +2 31 17 12 32 18 13 34 19 14 36 2 1 38 22 17 41 24 18 46 26 2 2 28 21 8 31 23 nad 18 66 34 24 8 2 9 1 +2 1 6 3 1 7 12 +2 12 72 36 12 9 1 +3 14 8 43 14 11 18 +3 17 1 1 es = Td / 2 do IT3 nad IT7 13 21 +4

do 2 nad 2 do 22 nad 22 do 2 nad 2 do 28 nad 28 do 31 nad 31 do 3 nad 3 do 4 nad 4 do 4 nad 4 do nad do 6 nad 6 do 63 nad 63 do 71 nad 71 do 8 nad 8 do 9 nad 9 do 1 nad 1 do 112 nad 112 do 12 nad 12 do 14 nad 14 do 16 nad 16 do 18 nad 18 do 2 nad 2 do 224 nad 224 74 38 26 82 42 28 92 48 3 1 4 33 12 6 36 13 68 4 1 76 44 16 84 48 19 11 6 17 16 26 +4 21 12 62 18 18 28 +4 23 13 68 2 2 32 + 26 14 76 22 29 16 8 24 32 17 86 26 3 19 98 28 39 22 11 3 43 24 12 32 48 26 13 34

do 2 nad 2 do 28 2 29 14 38 nad 28 do 31 1) Legi tolerančnih polj a in b uporabljamo le za imenske mere D i > 1 mm. 2) T d v [m] je velikost tolerančnega polja, ki ga v odvisnosti od imenske mere in tolerančne stopnje (IT do IT18) odčitamo iz preglednice 6.4.

Preglednica 6.6: Osnovni odstopki za zunanje mere po SIST ISO 286 v [μm] - nadaljevanje Imenska mera D i [mm] Spodnji odstopek ei v [μm] Vse tolerančne stopnje m n p r s t u v x y z za zb zc do 3 +2 +4 +6 +1 +14 +18 +2 +26 +32 +4 +6 nad 3 do 6 +4 +8 +1 +19 +23 +28 +3 +42 + +8 nad 6 do 1 +6 +1 +1 +19 +13 +28 +34 +42 +2 +67 +97 nad 1 do 14 nad 14 do 18 nad 18 do 24 nad 24 do 3 nad 3 do 4 nad 4 do nad do 6 nad 6 do 8 nad 8 do 1 nad 1 do 12 nad 12 do 14 nad 14 do 16 nad 16 do 18 nad 18 do 2 nad 2 do 22 nad 22 do 2 nad 2 do 28 nad 28 do 31 nad 31 do +7 +18 +23 +28 +33 +8 +1 +22 +28 +3 +9 +17 +26 +34 +43 +11 +2 +32 +13 +23 +37 +1 +27 +43 +17 +31 + +2 +34 +6 +21 +37 +62 +4 + +64 +9 +13 +39 +4 +6 +77 +18 +1 +41 +47 +4 +63 +73 +98 +136 +188 +41 +48 + +64 +7 +88 +118 +16 +218 +48 +6 +68 +8 +94 +112 +148 +2 +274 +4 +7 +81 +97 +114 +136 +18 +242 +32 +41 +3 +66 +87 2 +144 +172 +226 +3 +4 +43 +9 +7 +146 +174 +21 +274 +36 +48 +1 +71 +91 4 +146 +178 +214 +28 +33 +44 +8 +4 +79 +14 +144 +172 +21 +24 +31 +4 +2 +69 +63 +92 2 +17 +22 +248 +3 +36 +47 +62 +8 +6 +1 +134 +19 +228 +28 +34 +41 +3 +7 +9 +68 +18 +146 +21 +22 +31 +38 +46 +6 +78 +1 +77 2 +166 +236 +284 +3 +42 +2 +67 +88 +11 +8 +13 +18 +28 +31 +38 +47 +7 +74 +96 +84 +14 +196 +284 +34 +42 +2 +64 +82 +1 +13 +94 +18 +218 +31 +38 +47 +8 +71 +92 +1 +98 +17 +24 +3 +42 +2 +6 +79 +1 +13 +17 +18 +19 +268 +39 +47 +9 +73 +9 +11 +1 +199

3 nad 3 do 4 nad 4 do 4 nad 4 do nad do 6 nad 6 do 63 nad 63 do 71 nad 71 do 8 nad 8 do 9 nad 9 do 1 nad 1 do 112 nad 112 do 12 nad 12 do 14 nad 14 do 16 nad 16 do 18 nad 18 do 2 nad 2 do 224 nad 224 do 2 nad 2 do 28 nad 28 do 31 +23 +4 +68 +26 +44 +78 +3 + +88 +34 +6 +1 +4 +66 +48 +78 +14 +8 +92 +17 +68 +11 +19 +76 +24 +24 +114 +28 +294 +43 +3 +66 +82 +1 +13 +16 +21 6 +232 +33 +49 +9 +74 +92 +11 +14 +18 +24 +132 +22 +36 +4 +66 +82 +1 +16 +21 +26 +1 +28 +4 +6 +1 +31 +4 +66 +17 +34 + +74 +18 +38 +6 +84 +21 +43 +62 +94 +22 +47 +68 +1 +2 +2 +78 +11 +26 +8 +84 +13 +3 +64 +96 +14 +33 +72 +1 +16 +37 +82 +18 +4 +92 +13 +2 +44 +1 +1 +23 +46 +11 +16 +2 + +19 +29 +8 +14 +21 +32

Preglednica 6.7: Mejna odstopka ES in EI izbranih toleranc za notranje mere v [μm] Imenska Toleranca po SIST ISO 286 D i [mm] 1) A11 C11 D1 E9 F7 F8 G7 H6 H7 H8 H9 H11 H12 J6 P8 P9 N9 do 3 +33 +27 +6 +6 +2 +39 +14 +16 +6 +2 +6 +2 +6 +1 +14 +2 +6 +,1 +2 4 6 2 6 31 4 29 nad 3 do 6 +34 +27 +14 +7 +78 +3 + +2 +22 +1 +28 +1 +16 +4 +8 +18 +3 +7 +,12 + 3 12 3 12 42 3 nad 6 do 1 +37 +28 +17 +8 +98 +4 +61 +2 +28 +13 +3 +13 +2 + +9 +1 +22 +36 +9 +,1 + 4 1 37 1 1 36 nad 1 do 14 nad 14 do 18 +4 +29 +2 +9 + +7 +32 +34 +16 +43 +16 +24 +6 +11 +18 +27 +43 +11 +,18 +6 18 4 18 61 43 nad 18 do 24 nad 24 do 3 +43 +3 +24 +11 +149 +6 +92 +4 +41 +2 +3 +2 +28 +7 +13 +21 +33 +2 +13 +,21 +8 22 22 74 2 nad 3 do 4 nad 4 do +47 +31 +48 +32 +28 +29 +13 +18 +8 +112 + + +2 +64 +2 +34 +9 +16 +2 +39 +62 +16 +,2 +1 6 26 6 26 88 62 nad do 6 nad 6 do 8 +3 +34 + +36 +33 +14 +34 +1 +22 +1 +134 +6 +6 +3 +76 +3 +4 +1 +19 +3 +46 +74 +19 +,3 +13 6 32 78 32 16 74 nad 8 do 1 nad 1 do 12 +6 +38 +63 +41 +39 +17 +4 +18 +26 +19 +72 +71 +36 +9 +36 +47 +22 +3 +4 +87 +22 +,3 +16 6 37 91 37 124 87 nad 12 do 14 +71 +46 +4 +2 nad 14 do 16 +77 +2 +46 +21 +3 +14 +18 +8 +83 +43 +16 +43 +4 +14 +2 +4 +63 +1 +2 +,4 +18 7 43 16 43 143 1 nad 16 do 18 +83 +8 +48 +23 nad 18 do 2 +9 +66 +3 +24 nad 2 do 22 +13 +74 + +26 +3 +17 +21 +1 +96 + 2 + +61 +1 +29 +46 +72 +11 +29 +,46 +22 7 122 16 11 nad 22 do 2 +111 +82 +7 +28 nad 2 do 28 nad 28 do 31 4 +92 +137 +1 +62 +3 +6 +33 +4 +19 +24 +11 +18 +6 +137 +6 +69 +17 +32 +2 +81 +13 +32 +,2 +2 7 6 137 6 186 13 nad 31 do 3 nad 3 do 4 +16 +171 +13 +172 +36 +76 +4 +44 +21 +26 +119 +62 +11 +62 +7 +18 +36 +7 +89 +14 +36 +,7 +29 7 62 11 62 22 14 nad 4 do 4 nad 4 do +19 +1 +2 +16 +84 +44 +88 +48 +48 +23 +29 +13 +131 +68 +16 +68 +83 +2 +4 +63 +97 +1 +4 +,63 +33 7 68 16 68 223 1 1) Mejne odstopke za imenske mere nad do 31 mm glej v SIST ISO 286.

Preglednica 6.8: Mejna odstopka es in ei izbranih toleranc za zunanje mere v [μm] Imenska Toleranca po SIST ISO 286 d i [mm] 1) a11 c11 d9 e8 f7 g6 h6 h8 h9 h11 h12 j6 k6 n6 r6 s6 u8 x8 do 3 27 33 6 12 2 4 14 28 6 16 2 8 6 14 2 6,1 +4 2 +6 +1 +4 +16 +1 +2 +14 +32 +18 +34 +2 nad 3 do 6 27 34 7 14 3 6 2 38 1 22 4 12 8 18 3 7,12 +6 2 +9 +1 +16 +8 +23 +1 +27 +19 +41 +23 +46 +28 nad 6 do 1 28 37 8 17 4 76 2 47 13 28 14 9 22 36 9,1 +7 2 +1 +1 +19 +1 +28 +19 +32 +23 + +28 +6 +34 nad 1 do 14 nad 14 do 18 29 4 9 2 93 32 9 16 34 6 17 11 27 43 11,18 +8 3 +1 +23 +34 +23 +39 +28 +67 +6 +4 +33 +72 +4 nad 18 do 24 nad 24 do 3 3 43 11 24 6 117 4 73 2 41 7 2 13 33 2 13,21 +9 4 +1 +2 +28 +1 +41 +28 +74 +48 +41 +3 +81 +48 +87 +4 +97 +64 nad 3 do 4 nad 4 do 31 47 32 48 12 28 13 29 8 142 89 2 9 2 16 39 62 16,2 +11 +18 +2 +33 +17 + +34 +99 +9 +6 +43 +19 +7 +119 +8 +136 +97 nad do 6 nad 6 do 8 34 3 36 14 33 1 34 1 174 6 16 3 6 1 29 19 46 74 19,3 7 +21 +2 +6 +39 +41 +2 +62 +43 +72 +3 +78 +9 +133 +87 +148 +168 2 +192 +146 nad 8 do 1 nad 1 do 12 38 6 41 63 17 39 18 4 12 27 72 126 36 71 12 34 22 4 87 22,3 +13 9 +2 +3 +73 +4 +1 +23 +76 +4 +93 +71 +11 +79 +178 4 +198 +144 +232 +178 +264 +21 nad 12 do 14 46 71 2 4 +88 +63 +117 +92 +233 +17 +311 +248 nad 14 do 16 2 77 21 46 14 24 8 148 43 83 14 39 2 63 1 2,4 +14 11 +28 +3 +2 +27 +9 +6 +1 +23 +19 +343 +28 nad 16 do 18 8 83 23 48 +93 +68 +133 +18 +273 +21 +373 +31 nad 18 do 2 66 9 24 3 +16 +177 +11 2 +38 +236 +422 +3 nad 2 do 22 73 13 26 17 28 1 172 96 1 44 29 72 11 29,46 +16 13 +33 +4 +6 +31 +19 +8 +19 +13 +33 +28 +47 +38 nad 22 do 2 82 11 28 7 +113 +84 +169 +14 +36 +284 +497 +42 92 nad 2 do 28 124 nad 28 do 31 1 137 3 62 33 6 19 32 11 191 6 18 17 49 32 81 13 32,2 ±16 +36 +4 6 +94 +66 +34 +13 +98 +19 +18 +22 +17 +396 +31 +431 +3 +6 +47 +66 +2 nad 31 do 3 12 16 nad 3 do 4 13 171 36 72 4 76 21 3 12 214 62 119 18 4 36 89 14 36,7 ±18 +4 +4 +144 +18 +73 +37 +1 +114 +226 +19 +244 +28 +479 +39 +24 +43 +679 +9 +749 +66 nad 4 do 4 1 19 nad 4 do 16 2 44 84 48 88 23 38 13 232 68 131 2 6 4 97 1 4,63 ±2 +4 + +166 6 +8 +4 +172 +132 +272 +232 +292 +22 +87 +49 +637 +4 +837 +74 +917 +82 1) Mejne odstopke za imenske mere nad do 31 mm glej v SIST ISO 286.

Podajanje toleranc dolžin in kotov na tehniški risbi Podajanje toleranc dolžinskih mer in kotov na tehniški risbi je standardizirano po SIST ISO 46. Tolerance dolžinskih mer lahko na tehnični risbi podamo na naslednje načine: z označbo po tolerančnem sistemu ISO, z navedbo mejnih odstopkov, z navedbo mejnih mer.

Podajanje toleranc po tolerančnem sistemu ISO Po tolerančnem sistemu ISO toleranco podamo tako, da za imensko mero navedemo lego tolerančnega polja in zahtevano IT-tolerančno stopnjo

Če želimo zraven označbe ISO informativno navesti še mejna odstopka ali obe mejni meri, moramo slednje dati v oklepaj (slika 6.6). Dodatni podatki pri navedbi toleranc a) navedba mejnih odstopkov, b) navedba mejnih mer Slika 6.7: Zapis toleranc z navedbo mejnih odstopkov

Slika 6.8: Zapis ničelnega odstopka a) zgornji odstopek enak nič, b) spodnji odstopek enak nič

Slika 6.9: Poenostavljen zapis ničelnega odstopka a) zgornji odstopek enak nič, b) spodnji odstopek enak nič Če sta mejna odstopka simetrična glede na ničelnico (enaka po absolutni vrednosti vendar nasprotno predznačena), uporabimo pri navedbi odstopkov znak ± (slika 6.1). Zapis simetričnih odstopkov glede na ničelnico

Podajanje toleranc z navedbo mejnih mer Slika 6.11: Podajanje toleranc z navedbo obeh mejnih mer Slika 6.12: Omejitev tolerirane mere samo v eni smeri a) omejitev mere navzdol, b) omejitev mere navzgor

Tolerance kotov podajamo podobno kot tolerance dolžinskih mer, le da nikoli ne uporabljamo označb po tolerančnem sistemu ISO (glej sliko 6.), temveč zapišemo mejna odstopka oziroma mejni meri. Slednje lahko zapišemo v stopinjah kot decimalna števila oziroma navedemo zraven stopinj še kotne minute in sekunde (glej primere na slikah 6.13 in 6.14). Slika 6.13: Toleriranje kotov z navedbo mejnih odstopkov a) v kotnih stopinjah, b) v kotnih stopinjah, minutah in sekundah

Slika 6.14: Toleriranje kotov z navedbo mejnih mer a) v kotnih stopinjah, b) v kotnih stopinjah, minutah in sekundah

Geometrične tolerance tolerance oblike, tolerance orientacije, tolerance lege, tolerance teka. Geometrične tolerance so standardizirane po SIST ISO/TR 46 oziroma DIN ISO 111. Tolerančno območje je lahko: površina znotraj kroga, površina med dvema koncentričnima krogoma, površina med dvema enako oddaljenima črtama, površina med dvema vzporednicama, volumen znotraj valja, volumen med dvema koaksialnima valjema, volumen med dvema enako oddaljenima površinama, volumen med dvema vzporednima površinama, volumen znotraj kvadra.

Pregled geometričnih toleranc

Podajanje geometričnih toleranc na tehniški risbi Geometrične tolerance podajamo na tehniških risbah z ustreznimi simboli, ki so standardizirani po SIST EN ISO 783. Način podajanja geometričnih toleranc pa je standardiziran po SIST ISO 48 in SIST ISO 49. Slika 6.1: Osnovna navedba geometričnih toleranc a) tolerančni okvir z referenčno puščico, b) referenčni element

Tolerančni okvirji Tolerančni okvirji za neodvisne geometrične tolerance imajo dve polji (slika 6.16 a), tolerančni okvirji za odvisne geometrične tolerance pa tri (slika 6.16 b), štiri (slika 6.17 c) ali več polj. Slika 6.16: Osnovne oblike tolerančnih okvirjev a) dve polji, b) tri polja, c) štiri polja Če za tolerirano linijo ali površino strojnega dela hkrati podajamo več lastnosti, postavimo tolerančne okvirje enega pod drugim (slika 6.17). Slika 6.17: Navedba več tolerančnih lastnosti

Referenčne puščice Če postavimo referenčno puščico direktno na konturo strojnega dela (slika 6.18 a) ali na pomožno kotirno črto najmanj 4 mm vstran od glavne kotirne črte (slika 6.18 b), se tolerirana lastnost nanaša na konturo strojnega dela. Slika 6.18: Toleriranje konture strojnega dela a) referenčna puščica na konturi strojnega dela, b) referenčna puščica na pomožni kotirni črti Slika 6.19: Toleriranje osi (a) in srednje ravnine (b) kotirane veličine strojnega dela

Če postavimo referenčno puščico na srednjico, se tolerirana lastnost nanaša na celotno os oziroma srednjo ravnino toleriranega strojnega dela (slika 6.2). Slika 6.2: Toleriranje celotne osi (a) oziroma srednje ravnine (b) strojnega dela

Referenčni elementi Slika 6.21: Osnovni obliki referenčnih elementov a) polni referenčni trikotnik, b) prazni referenčni trikotnik Če stoji referenčni trikotnik na konturi strojnega dela (slika 6.22 a) ali na pomožni kotirni črti najmanj 4 mm vstran od glavne kotirne črte (slika 6.22 b), se referenčni element nanaša na označeno konturo strojnega dela. Slika 6.22: Referiranje konture strojnega dela a) referenčni trikotnik na konturi strojnega dela, b) referenčni trikotnik na pomožni kotirni črti

Če stoji referenčni trikotnik na podaljšku kotirne črte, se referenčni element nanaša na os (slika 6.23 a) ali srednjo ravnino (slika 6.23 b) kotirane veličine. Pri pomanjkanju prostora lahko pri kotiranju referenčni trikotnik nadomesti kotirno puščico (slika 6.23 b). Slika 6.23: Referiranje osi (a) in srednje ravnine (b) kotirane veličine strojnega dela Če stoji referenčni trikotnik na srednjici, se referenčni element nanaša na celotno os (slika 6.24 a) oziroma srednjo ravnino (slika 6.24 b) strojnega dela.

Slika 6.24: Referiranje celotne osi (a) in srednje ravnine (b) strojnega dela Slika 6.2: Direktno referiranje Če se pri tolerančni lastnosti sklicujemo na združen referenčni element, povežemo v tolerančnem okvirju združeni oznaki z vezajem, npr. A-B na sliki 6.26. Slika 6.26: Sklicevanje na združen referenčni element

Če se pri tolerančni lastnosti sklicujemo ločeno na več referenčnih elementov, zapišemo v tolerančni okvir črkovno oznako za posamezni referenčni element v ločena polja (slika 6.27). Slika 6.27: Sklicevanje na ločena referenčna elementa

Dodatne označbe pri navedbi geometričnih toleranc Če je tolerančno območje krog ali valj, je treba vrednosti tolerance dodati znak. Ta se uporablja predvsem pri toleriranju koncentričnosti (slika 6.28 a) in toleriranju lege (slika 6.28 b). Pri navajanju geometričnih toleranc je včasih treba navesti še dodatna tekstovna pojasnila (npr. število izvrtin pri toleriranju lege izvrtin). Ta pojasnila zapišemo nad tolerančnim okvirjem (slika 6.28 b). Slika 6.28: Uporaba znaka a) pri toleriranju koncentričnosti, b) pri toleriranju lege Slika 6.29: Navedba principa maksimalnega materiala a) za vrednostjo tolerance, b) za referenčnim elementom, c) pri obeh

Slika 6.3: Omejitev dolžine tolerančnega področja na poljubnem mestu tolerirane linije ali površine Če je tolerančno območje omejeno na določeno dolžino na predpisanem mestu tolerirane linije ali površine, označimo predpisano dolžino s črto J, lego tolerančnega območja za kontrolo tolerirane lastnosti pa tudi ustrezno kotiramo (slika 6.31). Na podoben način predpišemo tudi omejitev referenčne linije ali površine (slika 6.32). Slika 6.31: Omejitev dolžine tolerančnega območja na določenem mestu tolerirane linije ali površine

Slika 6.32: Omejitev referenčne linije ali površine

Slika 6.33: Navedba teoretičnih mer pri toleriranju lege Slika 6.34: Navedba teoretičnih mer pri toleriranju kotnosti

Slika 6.3: Navedba teoretičnih mer pri toleriranju krivulj Preglednica 6.1: Primeri uporabe toleranc oblike

Preglednica 6.11: Primeri uporabe toleranc orientacije

Preglednica 6.11: Primeri uporabe toleranc orientacije (nadaljevanje)

Preglednica 6.12: Primeri uporabe toleranc lege

Preglednica 6.13: Primeri uporabe toleranc teka

SPLOŠNE TOLERANCE Mere, ki na tehniški risbi niso tolerirane (proste mere), imenujemo splošne tolerance in jih delimo na: splošne tolerance dolžin in kotov, splošne geometrične tolerance. Kakovost izdelave strojnih delov in posledično natančnost uporabljenih obdelovalnih strojev delimo splošne tolerance dolžin in kotov na štiri tolerančne razrede, in sicer: f fina kakovost m srednja kakovost c groba kakovost v zelo groba kakovost

Preglednica 6.14: Splošne tolerance dolžinskih mer Tolerančni razred Oznaka Pomen, 1) do 3 nad 3 do 6 Mejna odstopka za imenske mere v mm nad 6 do 3 nad 3 do 12 nad 12 do 4 nad 4 do 1 nad 1 do 2 nad 2 do 4 f fino ±, ±, ±,1 ±,1 ±,2 ±,3 ±, m srednje ±,1 ±,1 ±,2 ±,3 ±, ±,8 ± 1,2 ± 2 c grobo ±,2 ±,3 ±, ±,8 ± 1,2 ± 2 ± 3 ± 4 v zelo grobo ±, ± 1 ± 1, ± 2, ± 4 ± 6 ± 8 1) Za dolžinske mere, manjše od, mm, podamo mejna odstopka zraven imenske mere. Tolerančni razred Preglednica 6.1: Splošne tolerance kotov Oznaka Pomen do 1 Mejna odstopka za imenske mere v mm 1) nad 1 do nad do 12 nad 12 do 4 nad 4 f fino ± 1 ± 3 ± 2 ± 1 ± m srednje c grobo ± 1 3 ± 1 ± 3 ± 1 ± 1 zelo v ± 3 ± 1 ± 1 ± 3 ± 2 grobo Pri izbiri imenske mere upoštevamo krajšo stranico kota.

Preglednica 6.16: Splošne tolerance za zaokrožitve in posnetja ostrih robov v mm Tolerančni Mejna odstopka za imenske mere v mm razred Oznaka Pomen, 1) nad 3 do 3 nad 6 do 6 f fino ±,2 ±, ± 1 m srednje c grobo v Za zaokrožitve in posnetja, manjše od, mm, podamo mejna odstopka zraven imenske mere. zelo ±,4 ± 1 ± 2 grobo

Splošne geometrične tolerance Splošne geometrične tolerance po SIST ISO 2768 veljajo praviloma le za strojne dele, ki jih obdelujemo z odvzemanjem materiala. Nanašajo se le na tiste geometrične lastnosti, ki na tehniški risbi niso posebej tolerirane. Glede na zahtevano kakovost izdelave delimo geometrične tolerance na tri tolerančne razrede in sicer: H fina kakovost K srednja kakovost L groba kakovost Standard SIST ISO 2768 navaja splošne tolerance le za naslednje geometrične lastnosti: premočrtnost in ravnost: preglednica 6.17, krožnost: splošne tolerance so enake mejnim odstopkom premera in ne smejo presegati splošnih toleranc krožnega teka iz preglednice 6.2, vzporednost: splošne tolerance so enake splošnim tolerancam premočrtnosti in ravnosti (preglednica 6.17) ali mejnim odstopkom dolžinskih mer (preglednica 6.14), pravokotnost: preglednica 6.18, simetričnost: preglednica 6.19, krožni tek: preglednica 6.2.

Preglednica 6.17: Splošne tolerance premočrtnosti in ravnosti v mm Imenska mera [mm] 1) Tolerančni razred K srednje H fino L grobo do 1,2,,1 nad 1 do 3 nad 3 do 1 nad 1 do 3 nad 3 do 1 nad 1 do 3 1),,1,2,1,2,4,2,4,8,3,6 1,2,4,8 1,6 Pri splošnih tolerancah ravnosti se imenska mera nanaša na daljši rob tolerirane površine. Preglednica 6.18: Splošne tolerance pravokotnosti v mm Imenska mera [mm] 1) Tolerančni razred K srednje H fino L grobo do 1,2,4,6 nad 1 do 3 nad 3 do 1,3,6 1,,4,8 1, nad 1, 1, 2, do 3 1) Pri splošnih tolerancah pravokotnosti se imenska mera nanaša na krajši rob oziroma ploskev.

Preglednica 6.19: Splošne tolerance simetričnosti v mm Imenska mera [mm] Tolerančni razred K srednje H fino L grobo do 1,6 nad 1 do,6 3 1, nad 3 do, 1,8 1, nad 1 do 3 1, 2, Preglednica 6.2: Splošne tolerance krožnega teka v mm Imenska mera [mm] Tolerančni razred K srednje H fino L grobo vse mere,1,2,

UJEMI Ujem je skladnost, dobljena iz razlike med merama dveh združenih strojnih delov (npr. luknje in čepa). Dva ujemu pripadajoča strojna dela imata enako imensko mero (D i = d i ) ter različni toleranci, glede na kateri lahko nastopa med obema deloma ohlap ali nadmera. Ohlap je pozitivna razlika med mero luknje in mero čepa pred združitvijo (O = D d), pri čemer je premer čepa vedno manjši od premera luknje (d < D; slika 6.36 a). Nadmera je negativna razlika med mero luknje in mero čepa pred združitvijo (NA = D d), pri čemer je premer čepa vedno večji od premera luknje (d > D; slika 6.36 b). Slika 6.36: Ohlap (a) in nadmera (b)

Slika 6.37: Največji in najmanjši ohlap Slika 6.38: Največja in najmanjša nadmera

Slika 6.39: Vrste ujemov a) ohlapni ujem, b) prehodni ujem, c) tesni ujem

Sistemi ujemov Po SIST ISO 286 ločimo dva med seboj enakovredna sistema ujemov in sicer: sistem enotne luknje, sistem enotnega čepa Slika 6.4: Sistem enotne luknje Slika 6.41: Sistem enotnega čepa

Preglednica 6.21: Prednostni ujemi po priporočilih ISO Sistem enotne luknje 1. 2. prednost prednost 3. prednost H 6 j6, k6 g, h, j, k, m, n, p, r H 7 f6, h6, n6, g6, j6, k6, r6 s6 f6, m6, p6 H 8 f7, h9, u8, x8 d9, e8 c9, f8, h8 H 9 h9 c11, h11 d1, e9, f8, h8 H 11 h9 a11, c11, d9, h11 b11, d11 H 12 h12 H 13 h13 Sistem enotnega čepa 1. 2. prednost prednost 3. prednost h G6, H6, J6, K6, M6, N6, P6, R6 h 6 F8, H7 G7 F7, J7, K7, M7, N7, P7, R7, S7 h 8 F8, H8 B9, C9, D9, E8, F7, H9 h 9 C11, D1, E9, F8, H8 H11 H9 h 11 C11, D1 A11, H11 B11, D9, D11, H9 h 12 H12 h 13 H13

Preglednica 6.22: Priporočeni ujemi glede na področje uporabe strojnih delov Vrsta ujema Sistem enotne luknje Prednostne stopnje 1. 2. 3. Karakteristike ujema in smernice za uporabo Sistem enotnega čepa Prednostne stopnje 1. 2. 3. H11/a11 H11/c11 H9/c11 H8/d9 H8/e8 H11/b11 H8/b9 H8/c9 H9/d1 H9/e9 Zelo velik ohlap, zagotovljena gibljivost obeh delov. Drsna vodila in ležišča grobih strojev, ležišča dolgih gredi pri dvigalih in transmisijah, ležišča delov izpostavljenih velikim temperaturnim spremembam, drsni ležaji z mastjo. C11/h9 C11/h11 D1/h11 D1/h9 E9/h9 A11/h11 B11/h11 B9/h8 C9/h8 D9/h8 E8/h8 Ohlapni ujem H7/f7 H8/f8 H7/f6 H9/f8 H7/g6 H6/g Opazen ohlap, lahka gibljivost. Večina drsnih ležišč in vodil, drsni ležaji, drsne mufe ipd. Majhen ohlap, gibljivost možna. Drsna ležišča in vodila orodnih strojev, na gredi pomični zobniki in sklopke, kakovostni ležaji ipd. F8/h6 F8/h8 F8/h9 F7/h6 F7/h8 G7/h6 G6/h H11/h9 H9/h9 H8/h9 H8/h8 H7/h6 H11/h11 H9/h11 H13/h13 H12/h12 H9/h8 H6/h Zelo majhen ohlap, gibljivost z roko možna pri mazanih površinah. Centrirne površine, pokrovi reduktorjev, na gredi pomični ali zamenljivi zobniki orodnih strojev, tesnilni obroči, vodila ipd. H11/h9 H8/h9 H8/h9 H8/h8 H7/h6 H11/h11 H9/h11 H13/h13 H12/h12 H9/h8 H6/h Prehodni ujem H7/j6 H6/j6 H6/j Zelo majhen ohlap ali nadmera, gibljivost z roko ali rahlimi udarci. Vrvenice, jermenice, ročna kolesa, menjalna kolesa in zobniki, sedeži kotalnih ležajev in puš ipd. J7/h6 J6/h

H7/k6 H6/h6 H6/h Zelo majhen ohlap ali nadmera, gibljivost z rahlimi udarci. Vrvenice, zobniki in sklopke, ročice, kotalni ležaji, zatiči, ročna kolesa ipd. K7/h6 K6/h H7/n6 H7/m6 H6/m Zelo majhen ohlap ali nadmera, gibljivost še možna z rahlimi udarci. Vrvenice, zobniki in sklopke, ki jih redko demontiramo. M7/h6 M6/h N7/h6 H7/r6 H6/n H6/p N7/p6 H6/r Znatna nadmera (pri "n" in "N" možen zelo majhen ohlap), sestavljanje možno samo s stiskalnico oziroma segrevanjem luknje ali hlajenjem čepa. Venci zobnikov, ležajne puše, bandaže koles tirnih vozil, oljni obroči, čepi. N6/h P7/h6 P6/h R7/h6 R6/h Tesni ujem H7/s6 H6/s H7/t6 H6/t Znatna nadmera, sestavljanje možno samo s stiskalnico oziroma segrevanjem luknje ali hlajenjem čepa. Venci koles, pesta ventilatorjev, sklopke na koncih gredi. S7/h6 S6/h T7/h6 T6/h H8/u8 H8/x8 H8/x8 H6/n H7/u6 H7/x6 H7/z6 Zelo velika nadmera, sestavljanje možno samo s stiskalnico oziroma segrevanjem luknje ali hlajenjem čepa. Trdno nasajena pesta zobnikov, jermenic, tekalnih koles in vztrajnikov, čepi, sklopke, puše ipd. U8/h9 U6/h U7/h6 X7/h6 Z8/h8 Z7/h6

Preglednica 6.23: Ohlap (+) in nadmera ( ) prednostnih ujemov v sistemu enotne luknje v [m] Imenska mera D i [mm] do 3 nad 3 do 6 nad 6 do 1 nad 1 do 18 nad 18 do 3 nad 3 do 4 nad 4 do nad do 6 nad 6 do 8 nad 8 do 1 nad 1 do 12 H 6 H 6 H 7 H 7 H 7 H 7 H 7 H 7 H 7 H 11 H 11 H 11 H 9 H 8 H 8 H 8 j 6 k 6 f 7 g6 j6 k 6 n6 r6 s6 a11 c11 d9 c11 d9 e8 f7 +8 4 +1 6 +11 7 +14 8 +17 9 +21 11 +26 12 +31 13 +6 6 +7 9 +8 1 +1 12 +11 1 +14 18 +17 21 +19 2 +26 +6 +34 +1 +43 +13 +2 +16 +62 +2 +7 +2 +9 +3 +1 6 +36 +18 +2 +24 +4 +29 + +3 +6 +41 +7 + +9 +9 +1 +9 4 +14 6 +17 7 +21 8 +2 9 +3 11 +37 12 +44 13 +1 6 +11 9 +14 1 +17 12 +19 1 +23 18 +28 21 +32 2 +6 1 +4 16 + 19 +6 23 +6 28 +8 33 +1 39 4 16 3 23 4 28 34 7 41 9 11 6 13 62 16 73 19 4 2 7 27 8 32 1 39 14 48 +39 +27 +42 +27 +46 +28 +1 +29 +6 +3 +63 +31 18 9 +64 +32 23 72 29 78 36 93 44 1 +72 +34 +74 +36 +82 +38 +8 +18 +6 +22 +7 +26 +8 +31 +9 +37 +11 +44 +4 +13 +2 +14 +3 +1 +61 +17 +62 +1 +2 +13 +3 +16 6 +4 +2 3 + +24 7 +6 +3 2 +14 +6 +17 +7 +2 6 +8 +24 8 +9 +29 2 +11 +34 2 +8 +3 2 +13 +36 4 +1 +42 7 +4 4 +14 +41 4 +1 +47 7 +17 +48 7 +9 +2 +78 +3 +98 +4 + +1 +6 +18 1 +8 +22 +1 +26 1 +42 +14 +6 +2 +69 +2 +86 +32 +1 6 +4 8 + +1 2 +6 +18 +72 +3 +6 +4 +1 + +13 +61 +16 +74 +2 +89 +2 +1 6 +3 +36

76 1 +41 +18 +18 nad 12 do 14 23 88 2 11 7 +96 +46 +7 +2 + +2 nad 14 do 16 2 9 6 12 +1 2 +2 +71 +21 +6 +21 nad 16 do 18 +36 14 +22 28 3 +43 +79 +14 +1 14 +37 28 +13 2 28 93 68 13 3 +1 8 +8 +73 +23 +49 +14 +8 +23 +3 8 +14 +21 1 +8 +14 6 +43 nad 18 do 2 31 1 6 76 1 1 4 +66 +82 +24 +64 +24 nad 2 do 22 34 1 9 84 1 9 +13 2 +74 +84 +26 +66 +26 nad 22 do 2 +42 16 +2 33 +14 2 + +9 +1 +9 16 +42 33 +1 6 38 11 3 94 16 9 +14 +82 +86 +28 +7 +17 +68 +28 +3 7 +17 +24 4 +1 +16 8 + nad 2 do 28 42 12 6 1 6 19 +1 6 +92 +94 +3 +7 +3 nad 28 do 31 +48 16 +28 36 +16 +6 +1 1 +17 +68 16 +48 36 +18 66 46 13 11 8 2 2 +16 9 +1 +97 +33 +64 +19 +78 +33 +4 1 +19 +27 2 +11 +18 9 +6 nad 31 do 3 1 14 4 13 3 22 6 +19 2 +1 8 +36 +86 +36 nad 3 do 4 +4 18 +32 4 +17 6 +62 +11 1 +18 +7 18 +3 4 +2 73 7 1 1 1 24 4 +2 7 +13 +11 2 +4 +71 +21 +9 +4 +43 9 +21 +3 3 +2 8 +62 nad 4 do 4 63 16 6 16 9 27 2 +23 +1 4 +44 +99 +44 nad 4 do +6 2 +3 4 +19 4 +68 3 +2 +83 2 +8 4 +23 8 69 17 2 18 9 29 2 +24 +16 8 +48 +78 +23 +1 3 +48 +48 2 +23 +32 9 +13 +22 8 +68

Preglednica 6.24: Ohlap (+) prednostnih ujemov v sistemu enotnega čepa v [m] Imenska A1 C1 D1 C1 D1 E9 F8 F8 F8 G7 H1 H9 H9 H8 H8 H7 mera 1 1 1 1 D i [mm] h11 h11 h11 h9 h9 h9 h9 h8 h6 h6 h11 h11 h9 h9 h8 h6 do 3 +39 +27 +18 +6 +2 +14 +6 +8 +2 +64 +14 +4 +6 +34 +6 +26 +6 +18 +2 +8 + +39 +28 +16 nad 3 do 6 +42 +27 +22 +7 +1 3 +3 +17 +7 +1 8 +3 +8 +2 +8 +1 +46 +1 +36 +1 +24 +4 +1 +1 +6 +48 +36 +2 nad 6 do 1 +46 +28 +26 +8 +18 8 +4 +2 6 +8 +13 4 +4 +97 +2 +71 +13 +7 +13 +44 +13 +29 + +18 6 +72 +8 +44 +24 nad 1 do 18 +1 +29 +31 +9 +23 + +24 8 +9 +16 3 + +11 8 +32 +86 +16 +7 +16 +4 +16 +3 +6 +22 +1 3 +86 +7 +4 +29 nad 18 do 3 +6 +3 +37 +11 +27 9 +6 +29 2 +11 +2 1 +6 +14 4 +4 +1 +2 +86 +2 +66 +2 +41 +7 +26 +18 2 +1 4 +8 +66 +34 nad 3 do 4 nad 4 do +63 +31 +64 +32 +44 +4 +13 +34 +34 2 +8 +3 2 +13 +24 2 +8 +17 4 + 6 +2 +1 3 +2 +8 +2 + +9 +32 +22 2 4 +1 1 +78 +41 nad do 6 nad 6 do 8 +72 +34 +74 +36 +2 +14 +3 +1 +41 +1 +4 4 +14 +41 4 +1 +29 4 +1 +2 8 +6 +1 +3 2 +3 +9 +3 +9 +1 +38 +26 4 +14 8 +92 +49 nad 8 do 1 +82 +38 +61 +17 +48 +47 7 +17 +34 7 +24 6 +72 +17 7 +36 +14 4 +36 +11 2 +36 +69 +44 +3 7 +17 4 +14 1 +1 8 +7

nad 1 do 12 +8 +41 +62 +18 +48 7 +18 nad 12 do 14 +96 +46 +7 +2 + +2 nad 14 do 16 +1 2 +2 +71 +21 +6 +21 nad 16 do 18 +1 8 +8 +73 +23 + +14 +8 +23 +4 +14 +28 +8 +2 6 +43 +16 9 +43 +13 1 +43 +79 +14 + +3 +2 +16 3 6 +6 nad 18 do 2 4 +66 +82 +24 +64 +24 nad 2 do 22 +13 2 +74 +84 +26 +66 +26 nad 22 do 2 +14 +82 +86 +28 +64 +17 +68 +28 +47 +17 +33 +1 +23 7 + +19 4 + +1 1 + +9 +1 +8 +4 +23 +18 7 +14 4 +7 nad 2 do 28 +1 6 +92 +94 +3 +7 +3 nad 28 do 31 +16 9 +1 +97 +33 +72 +19 +78 +33 +3 +19 +37 +11 +26 7 +6 +21 8 +6 +16 9 +6 +1 1 +17 +64 +4 +26 +21 1 +16 2 +84 nad 31 do 3 +19 2 +1 8 +36 +86 +36 nad 3 do 4 +2 7 +13 +11 2 +4 +8 +21 +9 +4 +8 +21 +4 +29 1 +62 +24 +62 +18 7 +62 +11 1 +18 +72 + +28 +22 9 +17 8 +93 nad 4 do 4 +23 +1 4 +44 +99 +44 nad 4 do +24 8 +88 +23 +1 3 +63 +23 +44 +13 +32 +68 +26 2 +68 +2 +68 3 +2 +8 + +31 +2 2 +19 4 +1 3

+16 +48 +48 Princip maksimalnega materiala Pri združitvi strojnih delov (luknje in čepa) v ohlapni ujem je nastali ohlap odvisen od dejanskih mer luknje D in čepa d ter dejanskih geometričnih odstopkov (oblike, orientacije, lege ali teka). Najmanjši dejanski ohlap dobimo v primeru, ko imata oba ujemu pripadajoča dela največjo materialno mero (najmanjša mera luknje in največja mera čepa) in ko so geometrični odstopki obeh delov največji. Največji dejanski ohlap pa nastopi takrat, ko imata oba ujemu pripadajoča dela najmanjšo materialno mero (največja mera luknje in najmanjša mera čepa) in ko so geometrični odstopki obeh delov najmanjši. Če ujemu pripadajoča strojna dela ne dosegata mejnih materialnih mer, so lahko geometrični odstopki večji od predpisanih geometričnih toleranc, pri čemer ostane ohlap med združenima strojnima deloma enak. Navedeni princip imenujemo princip maksimalnega materiala in ga pri podajanju geometričnih toleranc na tehniški risbi označimo s črko M (slika 6.29). Največ se omenjeni princip uporablja pri podajanju toleranc lege.

Podajanje ujemov na tehniški risbi Po SIST ISO 46 lahko ujem dveh strojnih delov (luknje in čepa) na tehniški risbi podamo z: označbo po tolerančnem sistemu ISO, navedbo mejnih odstopkov. Podajanje ujemov po tolerančnem sistemu ISO Po tolerančnem sistemu ISO podamo ujem tako, da za imensko mero navedemo najprej toleranco luknje in nato še toleranco čepa, ki sta ločeni s poševno črtico (slika 6.42 a). Obe toleranci lahko zapišemo za imensko tudi eno pod drugo, tako da je toleranca luknje zgoraj, toleranca čepa pa spodaj (slika 6.42 b). Slika 6.42: Podajanje ujemov po sistemu toleranc ISO a) toleranci ena za drugo, b) toleranci ena pod drugo

Slika 6.43: Podajanje ujemov po sistemu ISO z dodatno navedbo mejnih odstopkov

Podajanje toleranc z navedbo mejnih odstopkov Na dve kotirni črti podamo za besedama»luknja«in»čep«imensko mero, za njo pa še mejna odstopka. Slednja zapišemo z nekoliko manjšo pisavo, ki pa ne sme biti manjša od 2, mm. Na zgornji kotirni črti podamo vedno mejna odstopka za luknjo, na spodnji kotirni črti pa mejna odstopka za čep. Kotiranje lahko poenostavimo tako, da uporabimo samo eno kotirno črto (slika 6.4). Slika 6.44: Zapis ujema s tekstovnim pojasnilom in navedbo mejnih odstopkov

Namesto besed»luknja«in»čep«lahko uporabimo pozicijski številki 1 in 2, s katerima označimo ujemu pripadajoča stojna dela. Pri navedbi mejnih odstopkov lahko uporabimo eno (slika 6.4) ali dve kotirni črti (sliki 6.43 in 6.44). Slika 6.4: Zapis ujema z uporabo pozicij in navedbo mejnih odstopkov

Naloga: Os premera ØD1 mm je izdelana v sestavi enotne izvrtine v kvaliteti H7. Potrebno je izdelati izvrtino pod pogojem, da spodnje odstopanje osi znaša X μm, toleranca ujema pa je Y μm. Izračunati tolerance T osi, T izv, kvaliteto izvrtine (ITx), vsa odstopanja, (ei, es, EI, ES, z max, z min, -z max, -z min, zs r, -z sr ) in vse mejne mere (D min, D max, izvrtine in d min, d max osi). Katere vrste je ujem? Grafično prikazati ujem s kotiranimi vsemi zahtevanimi odstopanji in merami v merilu 1mm=1μm. Ujem zapiši z ISO oznako! Prva črka priimka Premer osi D 1 [mm] Druga črka priimka Spodnje odstopanje μm Prva črka imena Toleranca ujema μm A-G 6 A-G -3 A-G 8 H-N 8 H-N - H-N 7 O-S 1 O-S -4 O-S 6 Š-Ž 11 Š-Ž -6 Š-Ž