Œlanica skupine HVB Group. Letno poroœilo Bank Austria Creditanstalt Slovenija

Œlanica skupine HVB Group Letno poroœilo Bank Austria Creditanstalt Slovenija 2002

Œlanica skupine HVB Group Letno poroœilo Bank Austria Creditanstalt Slovenija 2002

2002

Vsebina Organizacijska struktura banke Organizacijska struktura banke 2 PoroËilo predsednika uprave banke PoroËilo predsednika uprave banke 4 Organi upravljanja banke Organi upravljanja banke 7 PoroËilo uprave o poslovanju Gospodarsko okolje v letu 2002 Poslovanje banke po posameznih podroëjih Poslovanje s podjetji Poslovanje s prebivalstvom Zakladniπtvo Poslovanje z vrednostnimi papirji Skrbniπtvo Upravljanje s tveganji Informacijska podpora poslovanju Zaposlovanje v letu 2002 Predstavitev finanënega rezultata poslovanja NaËrti za naprej 8 10 10 11 12 14 14 15 16 16 18 19 PoroËilo nadzornega sveta PoroËilo nadzornega sveta 22 PoroËilo neodvisnega revizorja s pojasnili k raëunovodskim izkazom PoroËilo o konsolidiranih raëunovodskih izkazih Pojasnila h konsolidiranim raëunovodskim izkazom Ocenjevanje tveganj Transakcije s povezanimi osebami Informacije o segmentih Razlike med SRS in IFRS Dodatki po datumu bilance stanja 24 27 53 61 62 63 64

Organizacijska struktura banke Bank Austria Creditanstalt Slovenija d.d. Ljubljana tabne sluæbe W. Peter Upravljanje s tveganji W. Peter Zakladniπtvo A. Taul Odnosi z javnostjo Pravna pisarna Kadrovska sluæba Upravljanje s tveganji Administracija kreditov Pogodbe in posebni primeri Upravljanje bilance banke in trgovanje Storitve za stranke Skrbniπke storitve Posebni projekti Bonitete Tajniπtvo Bank Austria Creditanstalt Slovenija d.d. Ljubljana Poslovanje s prebivalstvom BanËne operacije K. Priverschek W. Peter Upravljanje premoæenja PlaËilni promet Prodaja vrednostnih papirjev Informacijska tehnologija Razvoj banënih storitev in træenje Center za naloæbe in osebno banëniπtvo Center za financiranje Organizacija TehniËna sluæba Elektronsko banëniπtvo Prodajna mreæa Poravnave PE Ljubljana Wolfova PE Ljubljana BTC PE Maribor PE Murska Sobota PE Koper KartiËno poslovanje 2 Organizacijska struktura banke

Poslovanje s podjetji A. Taul RaËunovodstvo in kontroling N. Pukl Velika podjetja RaËunovodstvo Srednja velika podjetja NepremiËninsko in projektno financiranje Kontroling Træno tveganje Organizacijska struktura banke 3

PORO»ILO PREDSEDNIKA UPRAVE BANKE Dobri rezultati prinaπajo zadovoljstvo in tudi obveznost Z letoπnjim poslovanjem sem zelo zadovoljen. Pomembno poveëanje trænih deleæev, visoka rast poslovanja na vseh kljuënih in strateπko najpomembnejπih podroëjih ter odliëen rezultat poslovanja, so doseæki, ki leto 2002 nedvomno uvrπëajo med najbolj uspeπna leta v dosedanjem razvoju banke. e toliko bolj vzpodbudno je dejstvo, da so tako dobri rezultati doseæeni v zelo zaostrenih razmerah v mednarodnem politiënem in ekonomskem okolju, ko imajo πtevilne banke in podjetja v Evropi in po svetu teæave in beleæijo negativne rezultate. Ti neugodni mednarodni trendi na sreëo πe niso imeli odloëilnega vpliva na gospodarsko rast in pogoje poslovanja v Sloveniji. Na zaëetku leta bi teæko prisegel na tako uspeπno leto, saj so æe signali iz okolja - predvsem recesija vseh najveëjih svetovnih ekonomij, poveëana konkurenënost v domaëem banënem segmentu - vzbujali pomisleke glede izjemnih doseækov. Pred nami so bili zastavljeni ambiciozni poslovni cilji. Prav ti pa so vzpodbudili vse naπe sposobnosti in energijo, da smo se hitro odzvali in pripravili na zaostrene razmere, poveëano konkurenco, zahteve strank. Po podrobni analizi konkurenënih prednosti v poslovnem odnosu do strank in sprejetih, nekaterih tudi dokaj radikalnih ukrepih, zlasti na podroëju boljπe notranje organizacije in stroπkovne uëinkovitosti, tudi rezultati niso izostali. V poslovanju so nam vsekakor pomagala tudi, πe vedno dokaj ugodna, gospodarska gibanja v dræavi, πe zlasti v primerjavi z razvitejπimi deli Evrope in Amerike, ter politiëno stabilno in varno okolje. flpribliæevanje«evropski skupnosti se uspeπno nadaljuje. Slovenija je bila med kandidatkami vseskozi na vodilni poziciji po kriterijih pripravljenosti za vstop in v skladu s podpisano listino o Ëlanstvu bo postala pravnomoëna Ëlanica skupnosti v maju leta 2004. Proces pribliæevanja je nedvomno pospeπil prestrukturiranje gospodarstva in postopke lastninjenja tistega dela gospodarstva in druæbe, ki je πe v dræavni lasti. Spomladi je bila zakljuëena tudi prva faza privatizacije najveëje slovenske banke s skoraj 40 - odstotnim trænim deleæem z vstopom tujega strateπkega partnerja. S spremenjeno strukturo lastniπtva v zadnjih dveh letih, se je profil slovenskega banënega trga bistveno spremenil. Z veëinskim ali vsaj strateπkim vstopom tujih bank v nekaj najveëjih slovenskih bank, se je konkurenca poglobila; maræe v banënem sektorju so ostale na nivoju prejπnjega leta. PriËakuje se, da bo zato trend zniæevanja maræ moënejπi v prihodnjem letu - dodatno tudi zaradi napovedanega zniæevanja inflacije s strani vlade in priëakovanj, po katerih naj bi se inflacija do leta 2005 zniæala do ravni, primerljive z Evropo - do 3 odstotke s sedanjih 7,2 odstotkov. 4 PoroËilo predsednika uprave banke

Za uspeh je odloëilno zadovoljstvo strank Poleg dobrih rezultatov, doseæenih v letu 2002, ki so odraz dobrega tekoëega dela, smo v tem letu veliko razmiπljali tudi o prihodnjih korakih in zaërtali smernice prihodnjega razvoja banke. Strategija banke je v temeljnih obrisih opredeljena s πirπo strategijo matiëne banke, katere usmerjenost na trge srednje, vzhodne in juæne Evrope daje veliko poudarka ekspanziji, razvoju in rasti na teh trgih tudi v prihodnje. OdloËili smo se za pot samostojne rasti in πiritve na slovenskem trgu. V novo oblikovani strategiji smo definirali ciljne skupine strank, opredelili njihove potrebe in zaërtali poti in naëine, kako uspeπno prepoznati potrebe strank in stranke tudi kakovostno zadovoljiti. Za realizacijo zastavljene strategije bo banka v prihodnjih dveh letih bistveno okrepila svojo mreæo poslovalnic po vsej Sloveniji, v vseh veëjih regijskih srediπëih. Poleg razπiritve mreæe je pomemben element nove strategije tudi razπirjena paleta banënih storitev. V ta namen smo æe pripravili ponudbo novih stroritev, ki bo dopolnila obstojeëi asortiment banënih produktov in celovito zadovoljila potrebe tudi najbolj zahtevnih strank. Zavedamo pa se, da bo πiritev, ki zahteva tudi veliko novih vlaganj, dala pozitivne rezultate le ob kakovostnem delu s strankami, ki ga bomo lahko zagotavljali le ob visoki motiviranosti in prizadevnosti celotnega kolektiva in ob nenehnem izpopolnjevanju informacijske podpore poslovanju. Doseæeni rezultati nas obvezujejo tudi za naprej - v prvi vrsti gre za obvezo do naπih strank in, seveda, tudi do lastnikov. Kljub temu, da je okolje vedno bolj zahtevno, pa sem optimist tudi glede prihodnosti. Naπe delo v preteklosti je tudi dota za prihodnost in menim, da ta ni slaba. Imamo motiviran kolektiv, pri komitentih smo si æe ustvarili dobro ime in za prihodnji razvoj imamo tudi moëno podporo lastnikov. Uprava, ki bo predlagala lastnikom, da se celoten dobiëek po plaëilu davkov reinvestira, predvsem v izgradnjo poslovne mreæe, in s tem zagotovi potencial za prihodnjo rast, priëakuje, da bo tak predlog, ki je utemeljen tudi s srednjeroënim poslovnim naërtom banke, z njihove strani tudi sprejet. Wolfgang Peter Predsednik uprave banke PoroËilo predsednika uprave banke 5

Organi upravljanja banke Nadzorni svet Predsednik Anton Knett Člani Willibald Cernko Heinz Meidlinger Friedrich Racher Josef Duregger Günther Wabnig Uprava Predsednik Wolfgang Peter Člani Klaus Priverschek Nataša Pukl Alfred Taul Organi upravljanja banke 7

PoroËilo o poslovanju banke Gospodarsko okolje v letu 2002 Pogajanja za vstop v Evropsko unijo so zakljuëena Celo leto so se pospeπeno vodili postopki v povezavi z izpolnjevanjem kriterijev in zahtev s strani Unije, zakljuëna pogajanja in dogovarjanja na najpomembnejπih in najzahtevnejπih podroëjih, kot so finance, kmetijstvo, regionalni razvoj, so konëana. Sredi novembra 2002 je bil v Kopenhagnu podpisan protokol o vstopu desetih dræav iz srednje in vzhodne Evrope v Evropsko unijo. Slovenija med njimi ni najpomembnejπa, vendar po pripravljenosti nedvomno vodilna dræava. S tem se uresniëuje eden temeljnih strateπkih ciljev Slovenije v Ëasu njene samostojnosti. Sploπno stanje slovenskega gospodarstva v letu 2002 lahko ocenimo kot solidno, πe zlasti, Ëe ga primerjamo z veliko manj ugodnimi gospodarskimi gibanji v razvitih dræavah Evrope, Amerike in Japonske. Z ocenjeno 3-odstotno 1 stopnjo rasti BDP, enako kot v letu 2001, je veë kot dvakrat presegla rast v dræavah Evropske unije (ocena okoli 0,8 odstotka 1 ), na nivoju preteklega leta sta ostali brezposelnost (6-odstotna) ter inflacija, katere zniæanje je eden temeljnih ciljev vlade in centralne banke v naslednjih letih. JavnofinanËni primanjkljaj se je po prvih ocenah poveëal, vendar se ni dvignil nad mejo maastrichtskih kriterijev (3 odstotke BDP). Gospodarska rast je bila spodbujena predvsem z rastoëim izvoznim povpraπevanjem, doseæenim z delno preusmeritvijo slovenskega izvoza iz tradicionalnih zahodnoevropskih trgov na vzhodne in juæne trge (CEFTA 14,6-odstotna 2 rast; dræave nekdanje Jugoslavije 11,6-odstotna 2 rast; Ruska federacija). Hitrejπa rast izvoza blaga (5,3-odstotna 1 ) od rasti uvoza (3,2-odstotna 1 ) ter poveëanje preseæka v menjavi storitev sta najveë prispevala k plaëilnobilanënemu preseæku v viπini 375 1 milijonov dolarjev, kar predstavlja 1,8 odstotka BDP 1 in je bistveno viπji od preseæka v letu 2001 (31 milijonov dolarjev) 1. Ugodna plaëilnobilanëna gibanja so v precejπnji meri tudi posledica boljπih pogojev menjave zaradi padca teëaja dolarja v letu 2002. Cenovna in denarna gibanja so bila manj ugodna od naërtovanih, vendar se vsaj niso poslabπala v primerjavi s predhodnim letom. PovpreËna letna stopnja inflacije se je celo zmanjπala z 8,5 na 7,5 odstotka 1, vendar je πe vedno znatno previsoka. Nominalni teëaj evra se je zniæal za 3,8 odstotka 1, v razmerju do inflacije pa realno efektivno poviπal za 2,8 odstotka. Po napovedih naj bi se inflacija v letu 2003 zniæala za okrog 2 odstotka (na 5 odstotkov). V ta namen je vlada pripravila paket protinflacijskih ukrepov, ki napoveduje zaëasno zamrznitev cen v prvih mesecih leta 2003 in nato njihovo zmerno nadzorovano rast, ter dodatne ukrepe, ki naj bi nevtralizirali vpliv zunanjih dejavnikov - zlasti cen nafte z zmanjπevanjem troπarine - na domaëo inflacijo. Na porast denarnih sredstev so najbolj vplivali pritoki iz naslova neposrednih tujih naloæb, ki so bile v preteklem letu kar trikrat viπje kot naloæbe v letih 2000 in 2001 skupaj. Kar dve tretjini teh naloæb gre na raëun privatizacije dela najveëje slovenske banke NLB in prevzem farmacevtskega podjetja Lek s strani Novartisa, ki je bil izbran za najveëji in najuspeπnejπi prevzem v celotni regiji vzhodne Evrope. Tudi skupne devizne rezerve so se skokovito poveëale predvsem zaradi veëjih prilivov deviz na podroëju neposrednih tujih vlaganj v Sloveniji - za 42 odstotkov, na 8,152 1 milijonov dolarjev - in s tem dosegle doslej najviπji nivo. Zunanji dolg je na drugi strani v tem Ëasu narastel za 31 odstotkov - na 8,799 1 milijonov dolarjev - ali, izraæeno relativno, na 36 odstotkov BDP. S tem se je zaradi veëjega poveëanja deviznih rezerv obëutno izboljπala pokri- VIR: 1 Denarni pregled, Februar 2003, MeseËne informacije Banke Slovenije, AnalitiËno raziskovalni center 2 Ekonomsko ogledalo, Januar 2003, TekoËe analize, UMAR 8 PoroËilo uprave o poslovanju

tost zunanjega dolga z deviznimi rezervami v primerjavi s predhodnim letom, in sicer dosega kar 93 odstotkov. Tako zaposlenost kot brezposelnost se v letu 2002 nista bistveno spremenili; slednja ostaja po predvidevanjih na ravni 6,4 % 1 po ILO metodologiji. Rast plaë je bila v letu 2002 zmerna in ni presegala rasti BDP. PovpreËna bruto plaëa se je v letu 2002 nominalno poveëala za 9,8 odstotka 1, realno pa za 2,1 odstotka 1. Realna rast plaë je zaostajala za rastjo produktivnosti za 2,6 odstotka. V banënem sistemu so v letu 2002 hitreje rasle srednje velike banke (31,5 odstotka 1 v primerjavi s povpreëjem 17,4 odstotka 1 ), ki so poveëevale træne deleæe predvsem na raëun velikih bank. Rast je temeljila preteæno na poveëanih vlogah nebanënega sektorja, 14 odstotkov 1 delno pa tudi na zadolæe- vanju v tujini, ki je bilo zlasti intenzivno v zadnjem Ëetrtletju. Za leto 2002 sta znaëilna tudi podaljπevanje roënosti vezanih vlog in viπji porast tako tolarskih kot deviznih vezanih vlog, kar je nedvomno posledica viπjih obresti za tolarske vloge in kaæe tudi na precejπnje zaupanje v domaëi denarni sistem. Na aktivni strani pa sta opazna izrazito poveëanje naloæb v dræavne vrednostne papirje in poëasna rast kreditov tako prebivalstva kot podjetij. Zaradi niæjih obresti je priπlo do obëutnega premika med tolarskimi in deviznimi krediti, katerih deleæ se je poveëal s 17 na 43 odstotkov 1. Trend padanja nominalnih obrestnih mer - tako aktivnih kot pasivnih - se je nadaljeval æe iz leta 2001, vendar se obrestna maræa ni bistveno zniæala (s 3,6 na 3,4 odstotka 1 ). Makroekonomski kazalci za Slovenijo v obdobju 1998-2002 1998 1999 2000 2001 2002 Rast BDP (v %) 3.8 5.2 4.6 3.0 3.0 Inflacija (letno povpreëje v %) 6.5 8.1 8.9 8.5 7.5 Blagovna menjava (mio USD) -1.060-1.537-1.384-893 -572 TekoËa plaëilna bilanca (mio USD) -147-783 -548 31 375 Stopnja brezposelnosti (ILO - v %) 7.9 7.6 7.0 6.4 6.4 Primanjkljaj proraëuna / BDP (v %) -0.8-0.6-1.4-1.3-3.0 Vir: Banka Slovenije, UMAR. VIR: 1 Denarni pregled, Februar 2003, MeseËne informacije Banke Slovenije, AnalitiËno raziskovalni center PoroËilo uprave o poslovanju 9

Poslovanje banke po poslovnih podoroëjih Dobri finanëni rezultati in nadpovpreëna rast poslovanja so rezultat uspeπnega poslovanja na vseh temeljnih poslovnih podroëjih banke. Tako ugoden razvoj poslovanja potrjujejo uveljavljen poloæaj banke na trgu, zaupanje strank in pravilnost preteklih strateπkih in razvojnih usmeritev. Banka je v poslovnem letu 2002 πe nadalje rastla stabilno in hitreje kot ostale banke v slovenskem prostoru. Rast bilanëne vsote banke je s 37odstotki bistveno presegla 17-odstotno povpreëno rast Træni deleæ se je poveëal z izjemno rastjo poslovanja v celotnem banënem sektorju. S tem se je njen træni deleæ poveëal s 3,1 na 3,9 odstotka. K uspehu banke veliko prispeva njen mednarodni znaëaj oz. dejstvo, da je banka del mednarodne banëne skupine, ki ima zelo dobro razvito mreæo poslovalnic prav na teritoriju, ki je za slovensko gospodarstvo najbolj pomembno in zanimivo. To je pomembna primerjalna prednost, ki jo banka s pridom izkoriπëa. Poslovanje s podjetji Visoka rast poslovanja in tudi poveëanje dobiëka sta v dobrπni meri prav rezultat uspeπnosti poslovanja s podjetji. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da se poslovne povezave in sodelovanja z naπimi dosedanjimi komitenti poglabljajo. Hkrati se hitro πiri tudi krog novih podjetij, s katerimi sodelujemo in jim svetujemo. V letu 2002 je banka dodala nekaj novih poudarkov v svojo strategijo. Poleg usmerjanja k tradicionalnim ciljnim skupinam, ki jih predstavljajo velika in srednje velika, zlasti mednarodno usmerjena podjetja na podroëju telekomunikacij, energetike, proizvodnje hrane in pijaë in proizvodnje bele tehnike, pomembnejπe trgovske verige, πe posebno vsa joint-venture podjetja in mednarodna podjetja, prisotna v Sloveniji, se bo z odloëitvijo o pomembni πiritvi poslovne mreæe v prihodnosti zaëelo bolj naërtno usmerjanje tudi k malim podjetjem. V skladu s potrebami strank in s ciljem, da bi bili pri poslovanju kar najbolj strokovni, smo veë pozornosti posvetili tudi specializiranim banënim produktom, kot so projektno financiranje in financiranje izvoznih ter trgovinskih poslov. V ta namen smo organizirali tudi posebno skupino strokovnjakov. Sredi leta je bil dokonëan tudi prenos raëunov podjetij in opravljanje domaëega plaëilnega prometa v banke, kar je prineslo povsem drugaëno povezavo med banko in podjetjem. Banka je s ciljem, da bi omogoëila strankam prilagojeno opravljanje plaëilnega prometa, ponudila veë moænosti - od standardnih paketov do zelo sodobnih elektronsko podprtih reπitev, ki omogoëajo hitro in uëinkovito opravljanje banënih storitev. Visoki izdatki za elektronsko informacijsko podporo temu delu poslovanja, t. i. celovitega opravljanja plaëilnega prometa v dræavi in s tujino, kot tudi ogromna vlaganja v znanje zaposlenih postopno prinaπajo æe prve rezultate. V letu 2002 so se poveëala zbrana vpogledna sredstva in druge vloge podjetij, obseg plaëilnega prometa in prihodki od provizij iz tega naslova, obseg nakupov in prodaj deviz itd. Vsa zbrana sredstva od strank, ki niso banke (razen fiziënih oseb), so dosegla skoraj 37 milijard tolarjev. Tako vpogledna sredstva kot depoziti pri vseh strankah so se v letu 2002 poveëali, z izjemo vpoglednih sredstev nerezidentov, ki so bila konec leta 2001 izjemno visoka - preko 10 milijard tolarjev - zaradi sredstev, namenjenih neposredim vlaganjem ob nakupu veëjega slovenskega podjetja. Ta sredstva so se v zaëetku leta porabila za predvideni namen, zato je stanje na raëunih tujih podjetij skoraj za 7 milijard niæje kot konec leta 2001. Vpogledna sredstva, tako v domaëi kot tuji valuti, so se poveëala za 10 odstotkov. Vezana sredstva so porasla za 27 odstotkov - na 24 milijard tolarjev. Najbolj so se poveëali vezani depoziti podjetij v tujih valutah. Kljub zaostreni konkurenci v slovenskem banënem prostoru, πe zlasti z vstopom novih tujih bank, smo dosegli nadpovpreëno 43-odstotno rast kreditov podjetjem - krediti so se poveëali skoraj za 27 milijard tolarjev. Najbolj so se poveëali krediti 10 PoroËilo uprave o poslovanju

podjetjem v javnem sektorju in dræavi, za veë kot 17 milijard tolarjev, kar gre pripisati okoliπëini, da se je dræava v letu 2002 zadolæevala na domaëem trgu. Zaradi razlike v obrestnih merah sta bila zanimanje za kredite in porast kreditov v tujih valutah veëja (za 17.219 milijonov tolarjev) kot porast kreditov v tolarjih (za 9.573 milijonov tolarjev). Sestava kreditov se je spremenila glede roënosti: zmanjπal se je deleæ najkrajπih kreditov s preostalo zapadlostjo do enega meseca, najbolj so se poveëali krediti z zapadlostjo do petih let, ki predstavljajo sedaj polovico vseh kreditov. Pomemben del poslovanja s podjetji predstavljata tudi garancijsko poslovanje in poslovanje z izvedenimi instrumenti. Obseg garancij z zneskom 33 milijard tolarjev pomeni veë kot tretjino kreditnega portfelja. V letu 2002 se je v povezavi s prenosom raëunov podjetij in prenosom celotnega plaëilnega prometa v banke za 70 odstotkov poveëal tudi obseg okvirnih kreditov podjetij. Z naloæbami v vseh najbolj perspektivnih sektorjih gospodarstva smo dosegli razprπenost tveganj in ustrezno varnost naloæb, kar se odraæa tudi v izredno nizki stopnji nevrnjenih kreditov. Poslovanje s prebivalstvom V vsaki univerzalni banki je poslovanje s prebivalstvom eno temeljnih podroëij banëne aktivnosti. Ta segment banënega poslovanja ima æe od samega zaëetka v Bank Austria Creditanstaltu pomembno mesto, ki pa se kar precej razlikuje od tega podroëja poslovanja v ostalih slovenskih bankah. Pomembna razlika obstaja predvsem v tem, da se je to podroëje v banki dokaj uspeπno razvilo, Ëeprav banka nima prav obseæne Nova strategija predvideva pomembno πiritev mreæe mreæe poslovalnic, katera je nekako predpogoj za pridobitev komi- poslovalnic tentov in s tem osvojitev ustreznega trænega deleæa. Bistvena razlika v strategiji banke je bila v naëinu obravnavanja strank. Banka je imela vedno izostren posluh za potrebe svojih strank in se jim je tudi uspeπno prilagajala. Zaradi dobrega imena in zaupanja strank je banka na segmentu varëevanja dosegala nadpovpreëen træni deleæ. Prav tako je bila banka med prvimi, ki so na trgu priëeli s ponudbo gotovinskih posojil, v zadnjih dveh letih pa je zelo uspeπna pri odobravanju hipotekarnih kreditov. Banka v svojem razvoju strmi k stalnemu poveëevanju poslovanja. V letu 2002 je banka tudi na podroëju poslovanja s prebivalstvom preverila svoj poloæaj in ocenila priloænosti v prihodnosti. V vedno bolj konkurenënih razmerah lahko le z viπjo kakovostjo storitev, z inovativnim pristopom do strank in razumevanjem njihovih zahtev oblikujemo strankam najbolj prilagojeno ponudbo storitev in si s tem ustvarimo moænosti, da razπirimo poslovanje in pridobimo nove stranke. Na tej osnovi se je oblikovala nova strategija na podroëju poslovanja s prebivalstvom in vodstvo banke je sprejelo pomembno odloëitev za prihodnji razvoj banke, ki predvideva, da bo v naslednjem letu in pol banka odprla πe devet novih poslovalnic. V Ëasu, ko veëina bank zmanjπuje πtevilo poslovalnic in ko se vse bolj πirijo sodobni naëini elektronskega poslovanja izven banënih poslovalnic, pa se zaradi spremenjenih institucionalnih in ekonomskih razmer v druæbi, vedno bolj pojavlja potreba po povsem novih storitvah, ki jih stranke ne poznajo in pri katerih je pomembna tudi pravilna presoja strankinih potreb in moænosti in na osnovi tega oblikovanje ponudbe, ki je najustreznejπa za stranko. Strankam moramo biti Ëimbliæje in zato smo se odloëili za precejπnje investicije v izgradnjo novih poslovalnic. Za podporo servisiranja strank, oblikovanje in razvijanje novih produktov tako v obstojeëih kot tudi novih poslovalnicah se je tekom leta 2002 æe oblikoval poseben oddelek podpore za poslovanje s prebivalstvom. V osrednji enoti v Ljubljani je konec leta 2002 priëel z delom t. i. center za osebno banëniπtvo, kjer svetujejo predvsem najzahtevnejπim strankam na podroëju upravljanja s premoæenjem, investiranja v razliëne domaëe ali tuje sklade. Z namenom, da svojim strankam ponudi celovito ponudbo finanënih storitev, je banka v letu 2002 sklenila pogodbo o sodelovanju z zavarovalnico PoroËilo uprave o poslovanju 11

Generali in s tem vkljuëila v s svojo ponudbo tudi zavarovalne storitve. V letu 2001 izvedeni posodobitvi poslovalnic v Ljubljani in Mariboru je konec leta 2002 sledila tudi poslovalnica v Murski Soboti, ki se je preselila v nove prostore v najoæjem srediπëu mesta. V novi poslovalnici je poslovanje organizirano v skladu z æe uveljavljenimi standardi poslovanja, ki omogoëajo, da komitenti samostojno in hitro opravljajo najbolj pogoste in standardizirane banëne transakcije, brez vrst in brez omejitev zapiralnega Ëasa, saj je v teh poslovalnicah urejen poseben prostor, ki je stalno dostopen in opremljen z najsodobnejπimi banënimi avtomati. Ali pa se komitenti v primeru posebnih potreb in æelja oglasijo v banënih poslovalnicah, kjer so jim na voljo osebni svetovalci, ki individualno obravnavajo njihove zahteve. Na tak naëin zagotavljamo vsakemu komitentu moænost za njegovo individualno obravnavo. Na podroëju elektronskega banëniπtva in pri uporabi sodobnih naëinov poslovanja se je v letu 2002 precej poveëalo πtevilo uporabnikov elektronskega naëina poslovanja - t. i. flon-line bank«. Sistem, ki smo ga dali v uporabo ob koncu leta 2001, temelji na najbolj zahtevnih naëelih zaπëite in zanesljivosti medmreænega prenosa podatkov. Tudi v letu 2002 smo dosegli pomembno poveëanje obsega poslovanja. V primerjavi s koncem leta 2001 smo dosegli 29-odstotno skupno rast posojil prebivalstvu. NadpovpreËno so se pri tem poveëala posojila, namenjena financiranju nepremiënin. Tovrstna posojila so na trgu zelo konkurenëna, najveëje je povpraπevanje po posojilih, vezanih na valutno klavzulo, ki so tudi cenovno bolj ugodna. PriËakujemo, da bo ta ponudba tudi v prihodnje zanimiva in bo najveëji prispevek k poveëanju obsega posojil. Poleg tega so svoj deleæ k rasti prispevala tudi gotovinska posojila in posojila za nakup avtomobilov preko pogodbenih prodajalcev avtomobilov. Zaradi zmanjπane prodaje avtomobilov v Sloveniji tudi povpraπevanje po teh kreditih ne raste v takπni meri kot v preteklih letih. V letu 2002 smo v primerjavi s preteklim letom zabeleæili niæjo stopnjo rasti vlog prebivalstva, saj je bilo leto 2001 izjemno zaradi zamenjave valut evropskih dræav za evro, kar je povzroëilo velik pritok novih sredstev v banke. Gibanja na trgu v letu 2002 niso bila najbolj ugodna, saj so se tako tolarske kot devizne obrestne mere zniæevale, sredi leta je bila ukinjena tudi revalorizacija, vezana na inflacijo za kratkoroëne vloge. Kljub temu so se v letu 2002 vloge prebivalstva poveëale za 4.618 milijonov tolarjev, kar predstavlja 11-odstotni porast. Relativno najhitreje so se poveëevale tolarske vloge (27-odstotni porast), absolutno pa je poveëanje deviznih vlog πe vedno najmoënejπe - devizne vloge so se poveëale za 2.670 milijonov tolarjev. Takπna dinamika in razmerje rasti vlog je posledica πe vedno viπjih tolarskih obrestnih mer in zaostajanja rasti teëaja za inflacijo kot tudi zaostrenih in negotovih politiënih in gospodarskih razmer v svetu, zaradi Ëesar se ljudje odloëajo za varëevanje namesto investiranje. Ne glede na slednje pa je devizno varëevanje tudi v letu 2002 precej preseglo tolarsko varëevanje, tako da predstavljajo devizne vloge prebivalstva kar 80 odstotkov vseh vlog. Njihov deleæ se sicer poëasi, vendar vztrajno zmanjπuje (leto prej je bil njihov deleæ 83 odstotkov). VeËji del vlog je vezanih; v letu 2002 se je njihov deleæ πe okrepil in predstavlja sedaj 72 odstotkov vseh vlog prebivalstva (leto prej pa 70 odstotkov). Zakladniπtvo Leto 2002 je bilo za podroëje zakladniπtva zelo dinamiëno in tudi uspeπno. Utrdili smo poloæaj ene od vodilnih bank na domaëem deviznem trgu, postali posebni borzni posrednik za vzdræevanje likvidnosti na trgu zakladnih menic, poveëali obseg poslovanja na denarnem trgu ter okrepili in razπirili poslovanje s tujimi bankami. Vloæeno delo se je obrestovalo z dobrimi rezultati. DomaËi devizni trg je bil skozi vse leto 2002 obremenjen s preseæki deviz, kar je bilo posledica pozitivnih gibanj v plaëilni bilanci, ki temeljijo na ugodnih razmerjih v mednarodni menjavi blaga in storitev kot tudi na izjemno visokih finanënih prito- 12 PoroËilo uprave o poslovanju

kih iz naslova neposrednih tujih vlaganj ter precejπnjega zadolæevanja v tujini, zlasti v drugi polovici leta. Banka Slovenije je s svojim instrumentarijem skozi vse leto intervenirala na deviznem trgu s ciljem, da prepreëi zniæevanje teëajev zaradi preseæne ponudbe deviz. Banka je bila neposredno vkljuëena pri odkupu deviz pri vseh veëjih neposrednih tujih investicijah. V danih pogojih je banka dosegla najboljπi rezultat pri trgovanju z devizami v zadnjih letih in obëutno presegla naërtovani obseg poslov. Rezultat deviznega trgovanja je porasel za 83 odstotkov in znaπal 558 milijonov tolarjev. V letu 2002 se je zelo poveëalo tudi poslovanje s tujimi bankami, ki so zaradi dokaj predvidljivega ter stabilnega razvoja teëaja tolarja in viπjih tolarskih obrestnih mer, veliko bolj aktivno sodelovale na trgu. Tuje banke in institucionalni investitorji so v letu 2002 izkazali precej veëje zanimanje za nakupe dolæniπkih vrednostnih papirjev v tolarjih, katere so pridobile predvsem na osnovi valutnih zamenjav in terminskih nakupov deviz. Obseg deviznih transakcij z bankami se je v letu 2002 v primerjavi z letom 2001 podvojil, πtevilo sklenjenih poslov se je poveëalo za dobro tretjino. NajveË je k temu poveëanju pripomoglo poveëanje deviznih terminskih poslov in swap poslov. Pri tem predstavljajo preteæni del poslov EUR/SIT posli, sklenjeni z domaëimi in tujimi bankami. Likvidnost na domaëem tolarskem trgu je bila v celem letu 2002 ugodna zaradi rastoëega pritiska preseæka deviz na koliëino denarja. Zaradi preseæka deviz se je zelo poveëal obseg swap poslov z Banko Slovenije, ki je na osnovi pogodbe o sodelovanju bank pri posegih Banke Slovenije na trgu tujega denarja zagotavljala skozi vse leto zaëasen odkup deviz z obveznim povratnim odkupom. Na ta naëin so banke financirale svoje dolge devizne pozicije. Banka Slovenije je zaradi izredno visokih preseækov deviz in stalnih dolgih pozicij bank do dovoljenih omejitev dopolnila ponudbo v povezavi z 270 dnevnimi blagajniπkimi zapisi z moænostjo dokonënega odkupa deviz ob zapadlosti zapisov. V letu 2002 se je obseg sklenjenih swap poslov z bankami na domaëem trgu poveëal za 140 odstotkov, πtevilo poslov pa za 95 odstotkov. Ob dobri tolarski likvidnosti v banënem sistemu in ob zmanjπanem zanimanju za tolarska posojila s strani realnega sektorja so se v banki skozi vse leto ustvarjali preseæki likvidnih sredstev, katere je banka med letom plasirala v nekajmeseëne medbanëne depozite in v kratkoroëne vrednostne papirje Banke Slovenije in Republike Slovenije. Naloæbe v te vrednostne papirje v znesku Ëez 40 milijard tolarjev so se poveëale za veë kot trikrat. Pri poslovanju z bankami v tujini predstavljajo najpomembnejπi del plasmaji v kratkoroëne depozite v tujini. V skladu s predpisi o zagotavljanju ustrezne likvidnosti se zahteva visoka stopnja likvidnih deviznih naloæb bank. Obseg deviznih depozitov, danih tujim in domaëim bankam, je konec leta znaπal 14 milijard tolarjev in bil za 13 odstotkov veëji kot konec leta 2001. To poveëanje je predvsem posledica poveëanja obveznih deviznih rezerv zaradi poveëanja zbranih sredstev in spremembe predpisov. Tako so se za tretjino poveëale tudi naloæbe v blagajniπke zapise Banke Slovenije v tujem denarju. Obseg najetih kreditov in depozitov v tujini je konec leta 2002 znaπal 317 milijonov evrov in je bil veë kot πe enkrat viπji kot konec leta 2001. Zaradi financiranja kreditov obëanov in pravnih oseb smo zelo poveëali obseg najetih depozitov pri bankah v tujini in najetih tolarskih kreditov, vezanih na devizno klavzulo. Dræavna zakladnica je z ambicijo, da se bolj razvije denarni trg, konec leta 2001 povabila banke k podpisu Okvirnega dogovora o pogojih in naëinu izpolnjevanja zaveze vzdræevanja sekundarnega trga zakladnih menic. Banka je sprejela povabilo k podpisu dogovora in bila tudi izbrana kot ena od πestih bank za aktivno vlogo posebnega borznega posrednika za vzdræevanje likvidnosti zakladnih menic. Aktivno smo zaëeli trgovati z zakladnimi menicami v maju 2002. V tej vlogi je banka nastopila zelo uspeπno, saj je sklenila kar 27 odstotkov vseh poslov na sekundarnem trgu. Ob opravljanju svoje vloge v PoroËilo uprave o poslovanju 13

trgovanju z zakladnimi menicami je banka oblikovala trgovalni portfelj zakladnih menic, ki je ob koncu leta dosegel 4.835 milijonov tolarjev. S trgovanjem z zakladnimi menicami v letu 2002 je banka dosegla rezultat v viπini 199 milijonov tolarjev. Poslovanje z vrednostnimi papirji Banka je na podroëju poslovanja z vrednostnimi papirji v letu 2002 najbolj izstopala z uspeπno izvedeno javno ponudbo za odkup vseh delnic druæbe Lek, d. d., za ponudnika Servipharm AG iz skupine Novartis. Prevzem Leka v vrednosti 876 milijonov evrov predstavlja najveëji tovrstni posel v Sloveniji doslej in enega Vodilno mesto pri izvedbi javnih ponudb najveëjih poslov v vzhodno evropski regiji sploh. Prav tako pa gre tudi za enega najveëjih prevzemov v svetovni generiëni farmaciji. Celotna transakcija je s strani Euromoney dobila laskavo priznanje flposel leta«, ki ga je prejela druæba CA IB - investicijska banka iz banëne skupine Bank Austria Creditanstalt, ki je svetovala Novartisu pri nakupu Leka. Svoj deleæ k temu priznanju je vsekakor doprinesel tudi strokovno izpeljan postopek javne ponudbe za odkup, ki ga je opravila Bank Austria Creditanstalt, Ljubljana. Poleg tega izjemno velikega posla pa je banka svojo prvo javno ponudbo za odkup delnic uspeπno izvedla æe v prvi polovici leta, ko je za ponudnika Lafarge Perlmooser, d. o. o., izvedla prevzem delnic druæbe Cementarna Trbovlje, d. d. Z opravljenima prevzemoma se banka po obsegu transakcij uvrπëa na vodilno mesto med izvajalci javnih ponudb za odkup delnic po Zakonu o prevzemih v Sloveniji. Leto 2002 je bilo zelo uspeπno tudi za podroëje posredovanja pri borznem trgovanju. Banka je na Ljubljanski borzi v letu 2002 opravila za 45,5 milijard tolarjev prometa, kar jo s 4,73-odstotnim trænim deleæem uvrπëa na 7. mesto med vsemi Ëlani borze. Ves promet je banka ustvarila s posredovanjem za raëune strank, predvsem z delnicami. Promet banke na Ljubljanski borzi se je tako v primerjavi z letom 2001 veë kot potrojil, veë kot podvojil pa se je tudi njen træni deleæ. Med razlogi za takπno rast lahko omenimo rekordni promet Ljubljanske borze v letu 2002 ter rekordne vrednosti vseh treh glavnih indeksov. PrivlaËnost investiranja na Ljubljanski borzi pa so poveëali tudi πtevilni prevzemi slovenskih druæb v preteklem letu. Kljub vsemu lahko kot glavni razlog navedemo veëjo aktivnost tujih investitorjev, ob kateri je banka ohranila in celo okrepila svoj poloæaj najveëjega borznega posrednika za tuje investitorje v Sloveniji, kot tudi poveëan obseg poslovanja banke z domaëimi komitenti. Banka je prav tako posredovala pri nakupih in prodajah vrednostnih papirjev, ki niso uvrπëeni v organizirano trgovanje, ter pri nakupih in prodajah vrednostnih papirjev na tujih trgih. Zaradi neugodnih gibanj na tujih kapitalskih trgih, πe posebej v primerjavi z gibanji na domaëem trgu, pa tuji trgi πe ne predstavljajo pomembnejπega deleæa pri poslovanju banke z vrednostnimi papirji. Banka je posredovala tudi pri nakupu in prodaji enot investicijskih skladov druæbe Capital Invest, druæbe za upravljanje investicijskih skladov banëne skupine Bank Austria Creditanstalt. Skrbniπtvo V letu 2001 zaznani pozitivni trendi v poveëanem investiranju tujih vlagateljev na Ljubljanski borzi, spodbujeni z ukinitvijo omejevalnih predpisov za tuje vlagatelje, so se nadaljevali tudi v letu 2002. Trgovalni promet tujih vlagateljev na Ljubljanski borzi je bil πtirikrat veëji kot leto poprej. Poleg poveëanega interesa za vlaganje v delnice se je poveëalo tudi trgovanje tujcev z obveznicami in zakladnimi menicami Republike Slovenije. Ob prodaji Leka Novartisu se je zaradi precejπnjega deleæa lastniπtva tujcev v Leku zniæal obseg sredstev na skrbniπkih raëunih banke. V letu 2002 je banka z namenom, da dodatno podpre ta del poslovanja, zakljuëila projekt vpeljave nove sistemske podpore skrbniπkih storitev. Nov informacijski sistem celovito podpira poravnavo in skrbniπko funkcijo in vpeljuje avtomatizacijo v postopke dela. Sistem zagotavlja tudi usklajenost postopkov z vsemi mednarodnimi standardi na podroëju skrbniπtva (ISO 15022). Implementacija 14 PoroËilo uprave o poslovanju

sistema dokazuje tudi polno zavezanost banke za kakovostno in strokovno opravljanje skrbniπkih storitev tudi v prihodnje. Banka je vpeljala v poslovanje zahtevane spremembe po mednarodnih standardih poslovanja (SWIFT ISO 15022) in izboljπala kakovost poroëanja zahtevnim mednarodnim komitentom. Po raziskavi Global Custodian Survey of agents bank je Bank Austria Creditanstalt, d. d., Ljubljana, ohranila COMMENDED status za njene skrbniπke storitve kot edina izmed slovenskih bank. Ocene potrjujejo vodilno vlogo banke na trgu in predstavljajo obvezo za nadaljnja izboljπanja in rast na podroëju skrbniπkih storitev. Upravljanje s tveganji Obvladovanje tveganj je v banënem poslovanju izjemno pomembno ne le zaradi varnosti poslovanja posamezne institucije, temveë tudi v πirπem smislu zaradi obëutljivosti na finanënih trgih, ki se takoj odzovejo na negativne informacije, ki jih povzroëijo eventuelne teæave v poslovanju posamezne finanëne institucije. Bank Austria Creditanstalt pri upravljanju s tveganji sledi najviπjim strokovnim in varnostnim standardom, ki so mednarodno uveljavljeni. Sledi regulatornim zahtevam, predpisanim tako s strani Banke Slovenije kot tudi drugih nadzornih institucij. Poleg tega ima pri upravljanju in obvladovanju tveganj vpeljane zahtevne standarde, postopke in kriterije, ki so veljavni v celotni banëni skupini Bank Austria Creditanstalt. Tradicionalno je za banko univerzalnega tipa, kot je Bank Austria Creditanstalt, πe vedno najbolj pomembno obvladovanje kreditnega tveganja. Pri obvladovanju tega tveganja ima banka tudi najveë izkuπenj in najbolj dodelane in vpeljane postopke stalnega spremljanja tako celotne kreditne izpostavljenosti kot individualne kreditne izpostavljenosti za vsakega posameznega komitenta. V skladu s predpisi banke Slovenije so vsa individualna tveganja razvrπëena v pet skupin (od A do E), glede na interna merila pa so kreditna tveganja razvrπëena πe bolj podrobno v osemindvajset bonitetnih skupin. Na osnovi te razvrstitve banka oblikuje potrebne posebne rezervacije za individualna banëna tveganja. Iz statistike podatkov v preteklosti je razvidno, da so bile izgube iz naslova individualnih kreditnih tveganj sorazmerno zelo majhne v primerjavi z ugotovitvami iz podatkov, ki so na vpogled za cel banëni sistem. V strukturi banëne izpostavljenosti je 96 odstotkov izpostavljenosti razvrπëene v najviπji bonitetni razred, 3 odstotki v drugi bonitetni razred in dober odstotek vseh terjatev banke, ki so predmet razvrstitve po kriteriju kreditnega tveganja, v zadnje tri razrede (od C do E). Z namenom zmanjπevanja kreditnega tveganja celotnega portfelja skrbi banka za ustrezno razprπenost naloæb v razliënih gospodarskih dejavnostih. Na podroëju obravnavanja in upravljanja trænega tveganja so v banëni skupini doloëeni kriteriji in limiti za obvladovanje trænih tveganj, ki jih mora banka upoπtevati pri poslovanju. V banki so razmejene funkcije upravljanja s trænimi tveganji kot tudi funkcija nadzora nad izvajanjem politike upravljanja s tveganji. Za doloëanje politike obvladovanja trænih tveganj je pristojen predvsem odbor za upravljanje s sredstvi in naloæbami banke. Posamezna poslovna podroëja imajo doloëene svoje pristojnosti in jasne smernice glede obrestnih mer, valutnih teëajev, strukture naloæb in virov sredstev glede na njihovo roënost. Zakladniπtvo spremlja na nivoju celotne banke posamezne vrste tveganj in jih s svojimi instrumenti obvladuje. Nadzor nad izpolnjevanjem politike obvladovanja trænih tveganj je v pristojnosti skupine za træne rizike, katera je bila formirana v letu 2002. V skladu z najnovejπimi zahtevami na podroëju obvladovanja tveganj, ki jih prinaπa tako imenovani novi Baselski standard, je banka v preteklem letu æe oblikovala projektno skupino, ki je del πirπega projekta v celotni banëni skupini. Ta je zadolæena za pripravo in izvedbo aktivnosti, potrebnih za pravo- Ëasno implementacijo standarda Basel II v banki. Glede na zahtevnost projekta, njegovo obseænost in zlasti pomembnost za prihodnje srednjeroëno in dolgoroëno poslovanje banke je to izredno po- PoroËilo uprave o poslovanju 15

memben projekt, ki bo zahteval πe veëje angaæiranje tako materialnih kot umskih virov v prihodnjih letih. Informacijska podpora poslovanju Po zakljuëeni fazi implementacije integriranega informacijskega sistema je bil veëji del aktivnosti na podroëju informacijske podpore poslovanja v letu 2002 usmerjen k izboljπevanju in nadgradnji æe vpeljanih aplikacij za podporo banënemu poslovanju z dodatnimi funkcijami, k viπji kakovosti podpore ali k uvajanju viπjih varnostnih standardov. Nekatere nove funkcionalnosti so povezane z zakonskimi spremembami, med temi je bila ena najobseænejπih ukinitev revalorizacije na vsa kratkoroëna sredstva. Pri tej obseæni nalogi, ki je zahtevala spremembe v vseh modulih, ki podpirajo posamezno podroëje poslovanja, nam je bil v veliko pomoë æe vnaprej vgrajen opcijski pristop, ki nam je omogoëil spremembo v naëinu poslovanja brez veëjih zapletov. Precej novosti na podroëju informacijske podpore, ki so bile narejene v letu 2002, se nanaπa na podroëje plaëilnega prometa. S temi novostmi so bile vpeljane πe nekatere zakonske spremembe in zahteve ali pa so novosti prispevale k veëji avtomatizaciji in viπji varnosti pri izvrπevanju plaëilnih nalogov in pripravljanju informacij za stranke in za pripravo zahtevanih poroëil. Na podroëju plaëilnega prometa je v zadnjih dveh letih priπlo do najveëjih sprememb v naëinu poslovanja, katerega najzahtevnejπi del je bil prenos raëunov podjetij v banke in s tem opravljanje celotnega plaëilnega prometa v bankah. Ta faza je bila zakljuëena sredi leta 2002. VeË kot polovica podjetij, ki je pri banki odprla transakcijski raëun, uporablja enega od paketov za elektronsko opravljanje plaëilnega prometa. Vse aktivnosti na podroëju avtomatizacije ter bolj kakovostnega in hitrejπega opravljanja plaëilnega prometa πe niso zakljuëene. Pod okriljem Zdruæenja bank Slovenije se πe odvija projekt uvajanja medbanënega sistema izmenjave podatkov o direktnih obremenitvah in odobritvah; na podroëju kartiënega poslovanja pa je ta razvoj æe zakljuëen. Prav tako se na nacionalnem nivoju uvajata tudi nov sistem in register transakcijskih raëunov za fiziëne osebe. Proces, ki mora biti zakljuëen do srede leta 2003, je zahteval kar nekaj sprememb v vseh aplikacijah, ki podpirajo poslovanje s prebivalstvom. Zaradi hitre rasti obsega poslovanja je banka æe v letu 2002 implementirala nekatere reπitve, ki omogoëajo veëjo racionalnost pri uporabi razpoloæljivih kapacitet. PodroËje varnosti in zmogljivosti informacijskega sistema je banka izboljπala z uporabo Storage Area Network tehnologije. Æe v letu 2003 pa banka naërtuje tudi pomembno πiritev in prenovo svoje raëunalniπke opreme. Zaposlovanje v letu 2002 Na podroëju zaposlovanja je bilo leta 2002 precej æivahno. Zabeleæili smo kar visoko fluktuacijo kadrov, kot posledico skoraj 9-odstotne stopnje rasti zaposlovanja, pa tudi sicer je bila izmenjava zaposlenih precejπnja. Kar 18 sodelavcev ja banko zapustilo, na novo se je banki pridruæilo 37 novih sodelavk in sodelavcev. Ob koncu leta je bilo v banki 246 zaposlenih. VeËji del novih sodelavcev - kar 30 - se je zaposlilo na podroëjih, ki so neposredno povezana s strankami. VeËina novih sodelavcev ima visoko ali viπjo izobrazbo. Tudi sicer je izobrazbena struktura v banki precej visoka, skoraj 35 odstotkov vseh zaposlenih ima visoko izobrazbo. V zaëetku leta je priπlo tudi do zamenjave predsednika banke in πiritve v upravi banke, ki se je poveëala od treh Ëlanov na πtiri Ëlane. Tako kot v preteklih letih je banka tudi v letu 2002 posvetila strokovnemu izpopolnjevanju in izobraæevanju sodelavcev veliko pozornost in omogoëila, da so se delavci banke izobraæevali na πtevilnih seminarjih doma in v tujini, ali na seminarjih, ki jih je banka organizirala interno glede na potrebe. Banka s pridom izkoriπëa izobraæevalne programe pri matiëni banki na Dunaju, tako da so sodelavci banke tekoëe seznanjeni z najnovejπimi spoznanji in pristopi v banëniπtvu. Prav tako je delavcem banke omogoëen tudi t. i. flon the job training«, kar je πe zlasti dragoceno za pridobivanje izkuπenj in prenos praktiënega znanja neposredno 16 PoroËilo uprave o poslovanju

iz sodobne evropske banke v naπe okolje. Za delo banke in servisiranje njenih komitentov je to nedvomno pomembna prednost. Posebno pozornost in precej sredstev namenja banka tudi jezikovnemu izobraæevanju zaposlenih in organizira posebne seminarje za angleπki in nemπki jezik, ki so πtevilëno zelo obiskani. PoroËilo uprave o poslovanju 17

Predstavitev finanënega rezultata poslovanja V poroëilu so predstavljeni konsolidirani rezultati poslovanja banke, izkazani po mednarodnih raëunovodskih standardih. V finanënih izkazih, predstavljenih v tem poroëilu, je rezultat poslovanja banke, ki predstavlja preteæni del finanënih postavk, konsolidiran s podatki o premoæenju in poslovnem izidu za odvisno druæbo BACA Storitve, d. o. o., ki je v 100-odstotni lasti banke in katere poslovanje je bilo v letu 2002 bistveno zmanjπano v primerjavi z letom 2001. Banka je dosegla dobiëek po obdavëitvi v viπini 2.363 milijonov tolarjev. V primerjavi z letom 2001 je ta dobiëek viπji za 582 miljionov oz. za 33 odstotkov. e viπji je porast dobiëka pred obdavëenjem, ki je porasel za 37 odstotkov in se s tem povzpel na 2.880 milijonov tolarjev. Porast dobiëka je rezultat tako viπjih doseæenih prihodkov banke, ki so se poveëali predvsem zaradi porasta obsega poslovanja, kot tudi rezultat zniæanja operativnih stroπkov, ki so se tudi nominalno nekoliko zniæali ne glede na precejπen porast obsega poslovanja. Celotni prihodki poslovanja so v primerjavi s preteklim letom porasli za 24 %. Kar dve tretjini prihodkov poslovanja predstavljajo Ëisti prihodki od obresti v viπini 4.718 milijonov tolarjev, kar je 15 odstotkov veë kot v letu 2001. Njihova rast sicer ni tako visoka kot rast obsega poslovanja, saj je sorazmerno niæji porast obrestnih prihodkov posledica zniæevanja obrestne maræe zaradi veëje konkurence, niæje inflacije v letu 2002, pa tudi prehoda na obrestni nominalizem ob ukinitvi revalorizacijskih obresti na kratkoroëne terjatve in obveznosti. Na viπino obrestne maræe vpliva seveda tudi boniteta strank. Glede na to, da je banka v skladu s svojo poslovno politiko usmerjena predvsem k strankam z najboljπo boniteto in naloæbe do teh komitentov predstavljajo 96 odstotkov portfelja, to pogosto pomeni, da dosega banka tudi nekoliko niæje obrestne mere. Delno se ti niæji obrestni prihodki nadomestijo z niæjim obsegom potrebnih rezervacij. Banka je v letu 2002 oblikovala za 455 milijonov tolarjev novih neto rezervacij. V rezultatu banke v letu 2002 so se sorazmerno bolj kot prihodki od obresti poveëali neobrestni prihodki. Deleæ neobrestnih prihodkov v strukturi celotnih prihodkov se je poveëal za 4 odstotke - na skupno 35 odstotkov. Med prihodki banke se je v preteklem letu najbolj poveëal rezultat od trgovanja, ki je za 107 odstotkov viπji kot leta 2001. Tako visok porast je posledica novih dejavnosti banke na podroëju trgovanja z zakladnimi menicami, saj je banka izbrana za funkcijo vzdræevanja sekundarnega trga dræavnih zakladnih menic. Prihodek iz tega naslova je 199 milijonov tolarjev. Trgovalni rezultat pa se je poveëal tudi zaradi precej veëjega obsega poslovanja z izvedenimi instrumenti in poveëanega obsega nakupov in prodaje deviz na medbanënem trgu. Tudi pri teh poslih je banka ena najbolj aktivnih udeleæenk trga. Prihodki od provizij so se poveëali za 28 odstotkov - na 1.801 milijonov tolarjev. K porastu so najveë prispevale provizije iz naslova opravljanja domaëega plaëilnega prometa, katerega obseg se je poveëal zlasti v drugi polovici leta z ukinitvijo Agencije za plaëilni promet in s prenosom celotnega plaëilnega prometa v banke. Glede na naërtovane rezultate so doseæene znatno viπje provizije od posredovanja pri nakupu in prodaji vrednostnih papirjev in svetovanja pri prevzemih. Poslovanje na Ljubljanski borzi je bilo v letu 2002 rekordno, tako zaradi veëjega interesa tujih portfeljskih vlagateljev kot neposrednih tujih vlagateljev, pa tudi aktivnost domaëih investitorjev je bila zelo poveëana. Visok dobiëek, doseæen v letu 2002, je v veliki meri doseæen tudi z zniæevanjem stroπkov v banki. Politika uprave zniæevanja stroπkov in njihovega uëinkovitega nadzora, ki je vpeljaja πtevilne ukrepe za racionalizacijo porabe sredstev, je imela pozitivne uëinke prav pri vseh vrstah stroπkov, ki so se zniæali ali imeli poëasnejπo rast. Stroπki banke so se tudi nominalno zmanjπali za 2 odstotka ali 70 milijonov tolarjev - na 3.918 milijonov tolarjev - kljub temu da se je poveëalo tako πtevilo zaposlenih kot tudi obseg poslovanja. Najbolj so se zniæali amortizacija in administrativni stroπki. Slednji so se zniæali za 163 milijonov tolarjev oziroma za 10 odstotkov. Banka je 18 PoroËilo uprave o poslovanju

kar za tretjino manj porabila za stroπke zunanjega svetovanja, ki so bili v preteklosti viπji predvsem zaradi veëjih projektov, povezanih z implementacijo informacijskega sistema. Za 17 odstotkov pa so se zniæali tudi stroπki komunikacij. Amortizacija je niæja za 140 milijonov tolarjev oziroma za 18 odstotkov. V letu 2001 je bila amortizacija viπja predvsem zaradi veëjih odpisov osnovnih sredstev ob prodaji poslovnih prostorov ter iz naslova cenitve vseh osnovnih sredstev banke po realni vrednosti v skladu s standardi. Na strani stroπkov so se poveëali predvsem stroπki dela - za 15 odstotkov -, vendar je tudi njihov porast zaostajal za porastom πtevila zaposlenih in obsega poslovanja. Stroπkovna uëinkovitost poslovanja, ki se izraæa v razmerju med operativnimi stroπki in prihodki, se je v letu 2002 izboljπala na 54 odstotkov (v letu 2001 je bila 68 odstotkov). Z doseæenim dobiëkom v viπini 2.363 milijonov tolarjev je banka poveëala tudi donosnost na kapital na 16,5 odstotka v primerjavi s 14,2-odstotno donosnostjo v letu 2001. NaËrti za naprej V letu 2002 je banka revidirala svojo strategijo in si zastavila zelo ambiciozne cilje za prihodnost. Strategija temelji na samostojni organski rasti poslovanja v okviru lastne mreæe poslovalnic, ki se bo v prihodnjem obdobju bistveno razπirila. Banka ohranja koncept univerzalne banke in naërtuje tudi v prihodnosti skladno in stabilno rast poslovanja na vseh poslovnih podroëjih. Ob tem pa si bo prizadevala za veëjo raznovrstnost in kakovost svojih storitev ter sledila naëelom varnosti in donosnosti v poslovanju. V okviru razπirjene mreæe poslovalnic - poleg sedanjih pet bo banka odprla πe devet novih enot - bo pet veëjih poslovalnic v veëjih regionalnih centrih po Sloveniji namenjenih tako poslovanju s fiziënimi osebami kot tudi malim in srednjevelikim podjetjem ter zasebnim podjetnikom. S ciljem, da bi bila banka prisotna prav v vseh regijah po Sloveniji in s tem zlasti za obëane povsod dostopna, pa bodo dodatne πtiri poslovalnice namenjene predvsem poslovanju s prebivalstvom. V novi strategiji imajo veëjo vlogo tudi posamezna podroëja in komitenti, ki doslej niso bili v ospredju. Pomembnejπo vlogo æelimo dati povezavam tudi z malimi in srednje velikimi podjetji z obetavnimi izvozno usmerjenimi programi v tistih panogah, ki so nosilci prihodnjega razvoja. Æe v letu 2003 in prihodnjih letih æelimo pomembneje poveëati deleæ poslovanja s tovrstnimi komitenti. V skladu s strategijo celotne skupine, ki je ena vodilnih evropskih bank na podroëju projektnega in nepremiëninskega financiranja, smo æe v letu 2002 pripravili ustrezno organizacijsko in kadrovsko strukturo, ki je osnova za sistematiëno in strokovno pospeπevanje tega poslovanja in storitev v okviru banke. Na podroëju poslovanja s fiziënimi osebami je v strategiji poleg pomembnosti razπiritve poslovanja preko okrepljene poslovne mreæe posebna pozornost namenjena razvoju celovite palete storitev za najzahtevnejπe stranke v okviru Centra za naloæbe in osebno banëniπtvo, ki bo obsegala tako tradicionalne banëne depozite kot tudi moænosti za vlaganja v vrednostne papirje ali sklade, dopolnjeno tudi z zavarovalnimi storitvami. Svojo priloænost za rast in razvoj nedvomno vidimo tudi v tem, da smo del velikega banënega sistema. Hypo-undVereinsbank je skupaj z Bank Austrio postala tretja najveëja banëna skupina v Evropi ter prva in najmoënejπa banëna skupina na teritoriju Srednje in Vzhodne Evrope. Dobro ime ter kapitalska in finanëna moë tako velike banëne skupine pomenijo za naπe komitente veëjo zanesljivost in varnost ter moænost πirπe podpore in poglobljenega sodelovanja. Za banko pa pomeni vpetost v tako veliko banëno skupino tudi πtevilne druge prednosti in sinergije, tako na podroëju prenosa znanja, tehnologije in uporabe πiroke mednarodne poslovne mreæe kot tudi na podroëju pridobivanja novih poslovnih partnerjev - zlasti multinacionalnih druæb. V letu 2003 æelimo nadaljevati naπe delo na πtevilnih æe zastavljenih projektih, za katere smo prepriëani, da bodo poveëali zadovoljstvo strank (z viπjo PoroËilo uprave o poslovanju 19