Letno poroëilo Letno poroëilo 2005 NLB Skupina

Transcript

1 Letno poroilo 2005 je najveja slovenska mednarodna finanna skupina z 58 lanicami v 16 državah sveta. S postavljanjem želja in potreb naših strank v središe smo zgradili trdne odnose, ki temeljijo na zaupanju, varnosti in obojestranskem spoštovanju. Letno poroilo 2005 NLB Skupina Zavedamo se, da se popolnost skriva v podrobnostih. In da so tudi najmanjše želje naših strank in partnerjev njim najbolj pomembne. Zato se trudimo do potankosti zadovoljiti zahteve, podrobno preuiti vse možnosti in uresniiti tudi tiste najbolj drobne potrebe, ki v življenje vnašajo najpomembnejše: obutek popolnega zadovoljstva. Ve kot 3 milijone strank in poslovnih partnerjev ve, zakaj so za banne, finanne in zavarovaniške storitve izbrali Skupino NLB. Ker smo prepriani, da bomo zmogli upraviiti njihovo zaupanje in presei njihova priakovanja, v prihodnost vstopamo z novim geslom, ki naša prizadevanja strne v enostaven in moan stavek: Vem zakaj. NLB d.d., Ljubljana, Trg republike 2, 1520 Ljubljana, Slovenija, Telefon: (01) , , Telefaks: (01) , , E-pošta: info@nlb.si, Internet: SWIFT: LJBA SI 2X, Reuter: LB LJ, IBAN: SI56 t. rauna: , Davna πt.: , Identifikacijska πtevilka zavezanca za DDV: SI Produkcija: Studio Marketing JWT Ljubljana d.o.o., Umetniški direktor: Matjaæ Tomaæi, Oblikovalec: Aleπ Oblak, Teksti: NLB d.d., Fotografije: Mitja Boæi, Getty images, Tisk: Tiskarna Schwarz d.o.o. Ljubljana, Naklada: 700, Junij 2006 Letno poroilo je dostopno tudi na spletnih straneh NLB d.d.: Ponatis in razmnoževanje nista dovoljena.

2 Kljuni finanni kazalci Kazalci izkaza poslovnega izida (v mio.) SIT EUR SIT EUR Neto obrestni prihodki Neto neobrestni prihodki Stroški skupaj Dobiek pred davki Dobiek manjšinjskih delniarjev Dobiek po davkih Kazalci bilance stanja (v mio.) Bilanna vsota Krediti nebannemu sektorju Prejeti depoziti in krediti nebannega sektorja Kapital Kapital manjšinjskih lastnikov Kljuni kazalci Donos na kapital pred davki (ROE) 14,2% 13,8% Donos na povpreno aktivo pred davki (ROA) 0,8% 0,7% Delež stroškov v neto prihodku (CIR) 64,7% 66,9% (63,9%)* Kapitalska ustreznost 10,8% 9,0% Kljuni podatki po MSRP Dobiek pred davki (v mio.) Dobiek po davkih (v mio.) Donos na kapital pred davki (ROE) 11,8% 12,4% Donos na povpreno aktivo pred davki (ROA) 1,0% 0,9% Kapitalska ustreznost po BIS 15,8% 13,2% Mednarodne bonitetne ocene Moody s A2 A2 Capital intelligence A- A- Fitch A- A- Teaj 1 EURO = SIT 239,7 239,6 * CIR brez upoštevanja odpisa neopredmetenih dolgoronih sredstev Slika 1: Gibanje mednarodnih bonitetnih ocen NLB A+ (A1) A (A2) A - (A3) BBB+ (Baa1) BBB (Baa2) BBB - (Baa3) Meja investicijske stopnje BB+ (Ba1) Moody s Fitch Capital Intelligence NLB Kazalci izkaza poslovnega izida (v mio.) Slika 2: Rast bilanne vsote v mrd. tolarjih % Skupina NLB NLB +20% SIT EUR SIT EUR Neto obrestni prihodki Neto neobrestni prihodki Stroški skupaj Dobiek pred davki Dobiek po davkih Kazalci bilance stanja (v mio.) Bilanna vsota Krediti nebannemu sektorju Prejeti depoziti in krediti nebannega sektorja Kapital Kljuni kazalci Donos na kapital pred davki (ROE) 11,6% 11,9% Donos na povpreno aktivo pred davki (ROA) 0,8% 0,7% Delež stroškov v neto prihodku (CIR) 63,1% 67,3% (62,7%)* Tržni delež po bilanni vsoti 32,7% 32,0% Kapitalska ustreznost 11,7% 10,2% Kljuni podatki po MSRP Dobiek pred davki (v mio.) Dobiek po davkih (v mio.) Donos na kapital pred davki (ROE) 10,4% 10,7% Donos na povpreno aktivo pred davki (ROA) 0,8% 0,7% Kapitalska ustreznost po BIS 15,9 % 13,4% Kljuni kazalci na delnico tevilo delnic Nominalna vrednost , ,3 Knjigovodska vrednost ,8 65, ,3 70,9»isti dobiek na delnico (EPS) 895,7 3, ,4 6,3 Izplaane dividende 358,3 1,5 605,8 2,5 Teaj 1 EURO = SIT 239,7 239,6 *CIR brez upoštevanja odpisa neopredmetenih dolgoronih sredstev v mrd. tolarjih Slika 3: Rast dobika po davkih 12,0 10,0 8,0 6,0 4,0 2,0 +37% Skupina NLB NLB +69% Imenik Skupine NLB NLB d.d., Ljubljana Trg republike 2 SI-1520 Ljubljana, Slovenija T: F: , E: info@nlb.si Marjan Kramar, predsednik uprave Andrej Hazabent, lan uprave Pierre Van Keirsbilck, lan uprave Matej Narat, lan uprave Borut Stani, lan uprave Erik Marcel Hugo Luts, lan uprave Predstavništvo London 65/66 Queen Street London EC4 1EB Velika Britanija T: +44 (0) F: +44 (0) Doroteja Žerjal, direktorica Predstavništvo Moskva 31, Novinsky boulevard Office Moskva, Rusija T: , , F: Ernest Zvar, direktor Predstavništvo Praga Palac Blanic, Vaclavske namesti Praga»eška Republika T: F: Barbara ink, direktorica Poslovna mreža v tujini Podružnica Trst Piazza Oberdan 4, Trst, Italija T: F: Andrej Bratož, direktor Poslovna mreža v Sloveniji Vodstvo poslovne mreže in privatnega banništva Trg republike 2, Ljubljana Slovenija T: 01/ F: 01/ Barbara Smolnikar, direktorica Sektor privatnega banništva Trg republike 2, Ljubljana, mezzanin T: 01/ F: 01/ Irena»uk, direktorica Podružnica Ljubljana Center Trg republike 2, Ljubljana, mezzanin T: F: Vito Cigoj, direktor Podružnica iška-bežigrad Celovška 89, Ljubljana T: F: Milena Hribar, direktorica Podružnica Moste Nove Fužine 33, Ljubljana T: F: Igor Žvokelj, direktor Podružnica Vi-Notranjska Tržaška 132, Ljubljana T: F: Jelka Fireder, direktorica Podružnica Gorenjska Koroška cesta 2, Kranj T: F: Dušan uštar, direktor Podružnica Kamnik Ljubljanska 45, Kamnik T: F: Dušan uštar, direktor Podružnica Podravje Titova cesta 2, Maribor T: F: Borut Rataj, direktor Podružnica Savinjsko- aleška Rudarska cesta 3, 3320 Velenje T: F: Lidija Dovšak, direktorica Podružnica Pomurje Trg zmage 7, 9000 Murska Sobota T: F: Zorica Kerec, direktorica Podružnica Dolenjska in Bela krajina Seidlova cesta 3, 8000 Novo mesto T: F: Marina Jazbec, direktorica Podružnica Koevje Trg zbora odposlancev 66, Koevje T: F: Matjaž Ložar, direktor Podružnica Posavje-Krško Trg Matije Gubca 1, Krško T: F: Primož Potokar, direktor Podružnica Nova Gorica Bevkov trg 3, Nova Gorica T: F: Nevenka Gorjup, direktorica Podružnica Koper Pristaniška 45, Koper T: F: Luana Krmac, direktorica»lanice Skupine NLB Banka Zasavje d.d., Trbovlje Trg revolucije 25 c, 1420 Trbovlje T: F: Zdenko Fritz, predsednik uprave Marija Marot, lanica uprave Koroška banka d.d., Slovenj Gradec Glavni trg 30, 2380 Slovenj Gradec T: F: Božo tor, predsednik uprave Anton Adam, lan uprave Banka Domžale d.d., Domžale Ljubljanska cesta 62, 1230 Domžale T: F: Andrej Flis, predsednik uprave Mirjam tebe, lanica uprave Ivan Pirc, lan uprave Banka Celje d.d., Celje Vodnikova ulica 2, 3000 Celje T: F: Niko Ka, predsednik uprave Dušan Drofenik, lan uprave Viktorija Svet, lanica uprave LHB Internationale Handelsbank AG, Frankfurt/Main P.O. Box , Frankfurt/Main Grosse Gallusstrasse 16, Frankfurt/Main Nemija T: F: Boris Zakrajšek, predsednik uprave Nikola Mrki, lan uprave Predstavništva: Zagreb, Beograd West East Bank a.d., Sofija Dragan Tsankov Blvd. 36, Sofija, Bolgarija T: F: Dušan Valeni, predsednik uprave Nabil Khalil Issa, lan uprave Margarita Atanasova Gencheva, lanica uprave Adria Bank AG, Dunaj Gonzagagasse 16, A-1010 Dunaj, Avstrija T: F: Jurij Detiek, predsednik uprave Eva Krapfenbauer, lanica uprave LHB Banka Beograd a.d., Beograd Kralja Petra 9, Beograd Srbija in»rna Gora T: F: Slobodan urišiê, generalni direktor CBS Bank d.d., Sarajevo Džidžikovac 1, Sarajevo Bosna in Hercegovina T: F: Albin Hojnik, direktor NLB Razvojna Banka A.D., Banja Luka Milana TepiÊa 4, Banja Luka, Bosna in Hercegovina Republika Srpska T: F: Radovan BajiÊ, direktor Tutunska banka a.d., Skopje 12-ta Makedonska Brigada br. 20, 1000 Skopje Makedonija T: F: Gjorgji Janevski, prvi generalni direktor NLB Montenegrobanka a.d., Podgorica Bulevar Stanka DragojeviÊa 46, Podgorica Srbija in»rna gora T: F: »rtomir Mesari, generalni direktor Continental banka a.d., Novi Sad - NLB Group Trg Mladenaca 1-3, Novi Sad, Srbija in»rna gora T: F: Zoran uroviê, generalni direktor NLB Tuzlanska banka d.d., Tuzla Maršala Tita 34, Tuzla Bosna in Hercegovina T: F: Almir ahinpašiê, generalni direktor NLB Leasing d.o.o., Ljubljana martinska 130, 1520 Ljubljana T: F: Borut Simoni, predsednik uprave Samo Turk, lan uprave NLB Leasing Murska Sobota d.o.o Ul. tefana Kovaa 12, 9000 Murska Sobota T: F: tefan ap, direktor NLB Leasing Maribor, d.o.o. Titova cesta 2, 2000 Maribor T: F: Darja Trojner, direktorica NLB Leasing Koper, d.o.o. Ferrarska 10/II, 6000 Koper T: F: Primoæ Hladnik, direktor NLB Leasing Velenje d.o.o. Rudarska cesta 3, 3320 Velenje T: F: Marija Zimšek, direktorica LBIS d.o.o.e.l., Skopje, Makedonija Mito Ha ivasilev - Jasmin br. 20, 1000 Skopje Makedonija T: F: Maja Lape Trajkova, generalna direktorica NLB Leasing d.o.o., Beograd Palmira Toljatija br. 1, Beograd Srbija in»rna gora T: F: Dušan Stankov, direktor CBS Leasing d.o.o., Sarajevo Zmaja od Bosne 14c, Sarajevo Bosna in Hercegovina T: F: Miroslav Zemlji, direktor NLB Leasing Podgorica d.o.o., Podgorica bulevar Stanka DragojeviÊa 44a, Podgorica Srbija in»rna gora T: F: Milan MarkoviÊ, direktor Optima Leasing d.o.o., Zagreb Savska 41, Zagreb Hrvaška T: F: Bojan MajiÊ, direktor LHB Finance d.o.o., Ljubljana Slovenska 54, 1000 Ljubljana T F: Zoran Bizjak, direktor Prvi faktor d.o.o., Ljubljana Slovenska cesta 17, 1000 Ljubljana T: F: Ernest Ribi, direktor Prvi faktor d.o.o., Zagreb Savska cesta 41, Zagreb Hrvaška T: F: Valentin Vii, direktor Prvi faktor-faktoring Beograd Kralja Petra br. 45, Beograd Srbija in»rna Gora T: F: Miloš SmiljaniÊ, direktor Prvi faktor d.o.o., Sarajevo Ul. Zmaja od Bosne br. 14 c/1, Sarajevo Bosna in Hercegovina T: F: Nedim RizvanoviÊ, direktor NLB Factoring, a.s., Ostrava Gorkeho 2, Ostrava - Moravska Ostrava»eška Republika T: F: tefan Loncnar, predsednik uprave Roman Vontor, lan uprave Vladimir Vlek, lan uprave NLB Factor, spol. s r.o., Bratislava Tomašikova 30/A, Bratislava Slovaška T: F: Miroslav Bernat, direktor LB InterFinanz AG, Zürich Beethovenstrasse 48, 8002 Zürich vica T: F: Gorazd Janar, direktor LB InterFinanz Praha s.r.o., Praha Vaclavske namesti 56, Praha 1»eška Republika T: F: tefan Loncnar, direktor LB InterFinanz d.o.o., Beograd Maršala Birjuzova 29, Beograd Srbija in»rna gora T: F: Igor Lavš, direktor NLB Vita, življenjska zavarovalnica d.d., Ljubljana Trg republike 3, 1520 Ljubljana T: F: Miran Vii, predsednik uprave Hugo Rene Jozef Verschaetse, lan uprave Skupna pokojninska družba d.d., Ljubljana Trg republike 3, 1000 Ljubljana T: F: Aljoša Urši, predsednik uprave Peter Krassnig, lan uprave Nov penziski fond a.d., Skopje T.C. Paloma Bjanka Dame Gruev 16, 1000 Skopje, Makedonija T: F: Kristijan Pavlovski, prvi generalni direktor NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o., Ljubljana»opova ulica 3, 1000 Ljubljana T: F: Robert Kleindienst, predsednik uprave Igo Gruden, lan uprave Prospera Plus d.o.o., Ljubljana martinska cesta Ljubljana T: F: Jelena Geiger Bukovec, direktorica NLB Propria d.o.o., Ljubljana Trg republike Ljubljana T: F: Boπtjan Koler, predsednik uprave Zvonko Æagar, lan uprave Bankart d.o.o., Ljubljana Celovπka cesta Ljubljana T: F: Aleksander Kurtevski, direktor

3 Kazalo Nagovor predsednika Uprave NLB 2 Poroilo Nadzornega sveta NLB 4 Poslovno poroilo 6 Kljuni dogodki v letu 2005 in Makroekonomsko okolje Slovenije 9 Strategija 11 Finanni pregled poslovanja Matrika dejavnosti lanic Skupine NLB po dræavah 21 Shema Skupine NLB 22 Analiza poslovanja 24 Poslovna mreæa 26 Poslovanje s prebivalstvom 26 Poslovanje s segmentom malih in srednjih podjetij (SME) 30 Poslovanje z velikimi podjetji 31 Finanni trgi 33 Mednarodno poslovanje 37 Projekt evro 41 Informacijska tehnologija 42 Upravljanje tveganj 43 Basel II 47 Uravnavanje likvidnosti 48 Upravljanje 50 Korporativno upravljanje 52 Izjava o spoštovanju kodeksa upravljanja javnih delniških družb 58 Notranja revizija 60 Ve kot banka 62 Upravljanje s kadri 64 Sponzorstva in donatorstva 69 Raunovodsko poroilo 73 - Revidirani konsolidirani raunovodski izkazi v skladu s SRS 75 NLB - Revidirani raunovodski izkazi v skladu s SRS 125 Pomembnejπi kazalci poslovanja NLB v skladu z metodologijo Banke Slovenije Revidirani konsolidirani raunovodski izkazi v skladu z MSRP 171 NLB - Vodilni revidirani raunovodski izkazi v skladu z MSRP 223 Imenik Skupine NLB 225

4 Nagovor predsednika Uprave NLB Marjan Kramar predsednik uprave Matej Narat lan uprave Pierre Van Keirsbilck lan uprave Erik Luts lan uprave Borut Stani lan uprave Andrej Hazabent lan uprave Spoštovani poslovni partnerji, stranke, lastniki in zaposleni Skupine NLB! Naši delovni procesi se dejansko nikoli ne ustavijo, kapital lastnikov plemenitimo tako reko brez prekinitev, trudimo se, da bi bili tudi našim strankam s pomojo sodobnih tržnih poti in z vedno boljšo informacijsko podporo na voljo ves as, 24 ur na dan in 365 dni v letu. Kljub temu je navada, da z letnim poroilom naredimo zarezo v asu, pogledamo nazaj in naprej, si estitamo za doseženo in soasno kritino presodimo, kaj ni bilo dobro in katere nedoreenosti v poslovnem sistemu bi lahko ovirale doseganje poglavitnega cilja: da bi bila Skupine NLB jutri še boljša, za vse vas in za nas, ki ste nam jo zaupali v upravljanje in vodenje. Visoko kakovost poslovanja ob zanesljivih finannih rezultatih potrjujejo odline mednarodne bonitetne ocene kreditnega tveganja. V NLB in Skupini NLB gradimo trdne odnose, ki temeljijo na zaupanju, varnosti in obojestranskem spoštovanju. S temo smo utrdili položaj najveje slovenske mednarodne finanne skupine in postajamo pomemben igralec tudi na mnogih tujih trgih. V letu 2005 se je pridružilo osem novih lanic, od tega štiri banke, dve podjetji za lizing, faktoring podjetje in novoustanovljena pokojninska družba. danes šteje 58 lanic na domaem in 6 tujih trgih ter ponuja številne kombinacije finannih storitev v skupaj 7 bankah, lizing podjetjih, 0 podjetjih s podroja faktoringa in forfetiranja, 3 zavarovalnicah, 2 podjetjih za upravljanje premoženja in v 5 podjetjih z drugih podroij. Ob tem poudarimo, da je bila NLB kljub hitremu širjenju njene skupine tudi v letu 2005 uspešna po vseh pomembnejših kriterijih in je zakljuila poslovno leto v skladu z zartanimi cilji. Dobiek po davkih Skupine NLB je v letu 2005 zabeležil 37-odstotno rast in dosegel,9 milijard tolarjev (50 milijonov evrov). NLB je lani ustvarila,6 milijard tolarjev dobika po davkih (49 milijonov evrov), kar pomeni 69-odstotno rast. V letu 2005 je bilanna vsota Skupine NLB dosegla 2.946,2 milijard tolarjev (2,3 milijard evrov) in zabeležila 24-odstotno rast. V Skupini NLB v središe delovanja postavljamo naše stranke, njihove želje in potrebe. Ve kot tri milijone jih je, ki cenijo, da jih razumemo, jim znamo svetovati in reševati njihove probleme, ki torej vedo, zakaj so izbrali našo skupino. Tudi prenovljena celostna grafina podoba in geslo Vem zakaj. Sreali ju boste na vseh sporoilih Skupine NLB, ki je bila pred leti samo ideja in izziv, danes pa je dejstvo in obljuba za prihodnost. Razvoj Skupine NLB in širitev univerzalne in celovite banno-finanne ponudbe na domaem in tujih trgih je naš kljuni cilj. Zato velja, da bomo le skupaj uresniili ambiciozne cilje, ki smo si jih zastavili za leto 2006 in naprej. Ob tem pa je potrebno, da poslovanje NLB v obdobju, na katerega se nanaša to poroilo, zaznamuje tudi izredna velika obremenjenost s številnimi razvojno-tehnološkimi projekti, na elu katerih je uvedba evra, ki predstavlja velikanski vsebinski, organizacijski, logistien in seveda stroškovno investicijski zalogaj. Zato je prav, da ob koncu nagovorim tudi ve kot zaposlenih v Skupini NLB, ki s svojim delom prispevajo k skupnim rezultatom in dosežkom. Marjan Kramar predsednik Uprave NLB 2 3

5 Poroilo Nadzornega sveta NLB Nadzorni svet NLB je v prvi polovici leta 2005 deloval v sestavi Anton Žuni (predsednik), Uroš Slavinec (namestnik predsednika), Frans Louise Florquin, Zvone Ivanuši, Metka Tekavi, Anne Fossemalle, Christian Defrancq, André Bergen in Borut Jamnik. Na skupšini NLB 29. junija 2005 so bili imenovani novi lani nadzornega sveta NLB: Žiga Lavri (predsednik), Andrijana Starina Kosem (namestnica predsednika), Zvonko Ivanuši, Peter Ješovnik, Igor Marinšek, Marko Rus, André Bergen, Christian Defrancq, Riet Docx, Frans Florquin in Anne Fossemalle. Nadzorni svet NLB spoštuje sodobna naela korporativnega upravljanja, s ciljem zagotoviti uinkovit in profesionalen nadzor. Upošteva interese strank, lastnikov in zaposlenih ter sodi v okvir pristojnosti, doloenih v Zakonu o banništvu, Zakonu o gospodarskih družbah in ostalih predpisih, ki zavezujejo NLB. V okviru nadzornega sveta delujejo Odbor za revizijo, Odbor za razvoj, Odbor za tveganja in Odbor za nagrajevanje. Pregled aktivnosti v letu 2005 Nadzorni svet se je v letu 2005 sestal na 8 rednih in 7 korespondennih sejah. Vodenje in upravljanje je redno namenjeno upravljanju s tveganji in s kapitalom, aktivnostim notranje revizije, letnemu planu ter konsolidaciji in nadaljnji širitvi poslovanja znotraj Skupine NLB. V letu 2005 je nadzorni svet sprejel vrsto odloitev, ki podpirajo in omogoajo izvajanje zastavljene strategije razvoja NLB. Pri tem je eno od osnovnih vodil ohranjanje vodilnega položaja v Sloveniji in mednarodno krepitev v širši regiji.»lani Nadzornega sveta NLB so redno spremljali aktivnosti banke na podroju kapitalskih naložb. V letu 2005 so bili izvedeni nakupi štirih bank: Euromarket banka, Podgorica v»rni gori, Continental banka, Novi Sad v Srbiji ter Razvojna banka, Banja Luka in Tuzlanska banka, Tuzla v Bosni in Hercegovini ter ustanovljena štiri podjetja: lizing podjetji Optima Leasing v Zagrebu, LB Leasing v Podgorici, Prvi Faktor v Beogradu ter pokojninska družba v Skopju Nov penziski fond. Nadzorni svet NLB je potrdil tudi namero o nakupu veinskih deležev v West East Bank a.d., Sofija. Nadzorni svet je soasno s spremljanjem aktivnosti širitve Skupine nadzoroval tudi zagotavljanje ustrezne kapitalske ustreznosti oziroma izvajanje politike upravljanja kapitala banke. V ta sklep sodi tudi izdaja inovativnega dolžniškega instrumenta, s katerim je NLB zagotovila nadaljnji razvoj Skupine NLB in rast obsega poslovanja in seznanitev z uinki uvajanja mednarodnih standardov raunovodskega poroanja na kapitalsko ustreznost banke. Nadzorni svet je sprejel Letno poroilo 2004, poslovanje ocenil kot uspešno ter sprejel predlog za uporabo bilannega dobika NLB za leto Poslovanje je pozorno spremljal tudi s etrtletnimi pregledi. Za revizijo Letnega poroila za leto 2005 so imenovali revizijsko družbo Pricewaterhouse Coopers, d. o. o., Ljubljana. Nadzorni svet je potrdil nart poslovanja za prihodnja leta s poudarkom na letu Kljuni izziv bo prevzem evra, prehod na MSRP in uvedba Basla ll. Nadzorni svet NLB je v letu 2005 obravnaval razvoj informacijske tehnologije.»lani so podprli strategijo razvoja IT in ciljno arhitekturo IT-sistema ter ocenili, da je ustrezna podlaga za uresniitev vseh predvidenih projektov. Nadzorni svet NLB je v sklopu stalnega spremljanja dela Centra notranje revizije NLB obravnaval poroilo o opravljenih pregledih. Obravnaval je poroila o delu Odbora za tveganja in Odbora za revizijo ter potrdil nart dela Centra za notranje revizije in Pravne pisarne za varovanje zakonitosti poslovanja za leto Letno poroilo 2005 Uprava NLB je. maja 2006 nadzornemu svetu predložila Letno poroilo 2005 z revidiranimi raunovodskimi izkazi NLB in konsolidiranimi raunovodskimi izkazi Skupine NLB in mnenji revizorja. Po mnenju revizorja so raunovodski izkazi s pojasnili resnina in verodostojna slika finannega stanja banke in Skupine NLB na dan 3. decembra 2005 in v skladu s slovenskimi raunovodskimi standardi in mednarodnimi standardi raunovodskega poroanja. Na podlagi pregleda poslovnega poroila revizor ugotavlja, da so informacije v poslovnem delu letnega poroila vsebinsko skladne z raunovodskimi izkazi banke in skupine. Nadzorni svet je na podlagi navedenega potrdil Letno poroilo Nadalje je nadzorni svet potrdil predlog uprave o uporabi bilannega dobika, ki ga predlaga v sprejem skupšini delniarjev NLB 28. junija 2006.»lani Nadzornega sveta NLB ugotavljajo, da je NLB v letu 2005 poslovala uspešno, saj ji je uspelo realizirati postavljene cilje, torej izboljšati poslovanje in bistveno razširiti Skupino NLB. Žiga Lavri predsednik Nadzornega sveta NLB 4 5

6 1 Poslovno poroilo

7 Makroekonomsko okolje Slovenije Kljuni dogodki v letu 2005 in 2006 Makroekonomsko okolje Slovenije Leto 2005 Leto 2006 NLB je aprila 2005 kupila Euromarket banko v»rni gori. Continental banka, Novi sad v Srbiji je julija 2005 postala lanica Skupine NLB. Razvojna banka, Banja Luka postane lanica Skupine NLB v septembru Tuzlanska banka v Bosni in Hercegovini se pridruži Skupini NLB septembra V Makedoniji NLB in Tutunska banka ustanovili pokojninsko druæbo Nov penzinski fond, Skopje. Ustanovljeni dve novi lizing druæbi: NLB Leasing Podgorica in Optima Leasing, Zagreb. Odprto novo predstavniπtvo LB InterFinanz v Italiji. V zaetku leta priela poslovati druæba NLB Factor, Bratislava. Prvi faktor, Beograd posluje od marca Na skupπini 29. junija 2005 imenovani novi lani nadzornega sveta NLB. Zdruæitev Euromarket banke z Montenegro banko v»rni gori s. januarjem Zdruæitev lanic Skupine NLB LHB Banke, Banja Luka in Razvojne banke, Banja Luka v NLB Razvojno banko, Banja Luka dne 3. marca Aktivnosti v zvezi s pripojitvijo CBS Bank, Sarajevo k Tuzlanski banki, Tuzla, ki bodo predvidoma zakljuene do 30. junija V marcu pridobitev dovoljenja za nakup veinskega kapitalskega deleæa v West East Bank, Sofija v Bolgariji. Ustanovitev družbe NLB - Real Estate d.o.o., Beograd v marcu V februarju 2006 ustanovitev druæbe Prvi faktor, Sarajevo. Prenovitev celostne grafine podobe Skupine NLB z uvedbo nove arhitekture blagovnih znamk ter novega slogana Vem zakaj. Svetovni gospodarski forum (WEF) je v poroilu o globalni konkurennosti za leto 2005 uvrstil Slovenijo na 35. mesto od skupno 117 držav, kar je za štiri mesta višje kot leto poprej. Zdravo makroekonomsko okolje v Sloveniji je kljunega pomena za gospodarsko rast države. Preglednica : Izpolnjevanje konvergennih kriterijev v letu 2005 Konvergenni kriterij Slovenija Obmoje evra Inflacija (v %) 2,4 2,5 2,2 Dolgorona obrestna mera (v %) 5,5 3,8 3,5 Proraunski primanjkljaj (v % BDP) 3,0,7 2,7 Javni dolg (v % BDP) 60,0 29,8 70,8 Slovenija je 28. junija 2004 vstopila v mehanizem deviznih teajev ERM II. V dogovoru s pristojnimi evropskimi institucijami je bila doloena centralna pariteta - fiksni teaj za evro (239,640 SIT za EUR). Dovoljeno nihanje teaja je v razponu + -5,0 odstotkov, zato je potrebno zagotoviti njegovo stabilnost. V dosedanjem obdobju so bila odstopanja tržnih deviznih teajev od centralne paritete zanemarljiva in niso presegala 0,5 odstotka, kar dokazuje pravilnost zastavljenega osrednjega teaja. Ob ohranjanju obstojeih usmeritev makroekonomskih politik in odsotnosti vejih zunanjih cenovnih šokov, lahko priakujemo izpolnitev konvergennih kriterijev sredi leta 2006 in prevzem evra v zaetku leta Slovenija že izpolnjuje fiskalna konvergenna kriterija in kriterij višine obrestnih mer. Glede na dosedanja gibanja lahko priakujemo tudi potrebno stabilnost teaja. Od petih maastrichtskih kriterijev mora Slovenija Slika 4: Gospodarska rast Slovenije v primerjavi z obmojem evra 5 4 4,6 3,9 1 Poslovno poroilo Slovenija Obmoje evra 3 2,9 2,6 Realna rast BDP (v %) 2 0,9 2,,3 0, NLB Skupina 8 9 Letno poroilo 2005

8 Strategija Strategija izpolniti le še inflacijskega. Tveganje za slednjega predstavlja obutna podražitev naftnih derivatov. Dinamika gospodarske aktivnosti v Sloveniji se je v letu 2005 po zaetni nizki rasti v nadaljevanju mono okrepila. Gospodarska rast je znašala 3,9 odstotka, po napovedih pa naj bi se v prihodnjih letih ustalila na ravni okoli 4,0 odstotka. Rast bilanne vsote bannega sistema je v letu 2005 znašala 23, odstotka. K poveanju bilanne vsote so dobro polovico prispevali krediti nebannemu sektorju. Æe daljše obdobje se ohranja trend financiranja bannih aktivnosti predvsem preko tujih bank in le v manjši meri preko vlog nebannega sektorja. Tržni delež najvejih petih bank po bilanni vsoti se je v letu 2005 znižal na 62,8 odstotka, kar pria o nadaljnjem zaostrovanju konkurence v slovenskem bannem sektorju. Kljub ohranjanju blagega trenda zniževanja banne obrestne marže se je dobiek pred obdavitvijo v enakem obdobju poveal za 5,9 odstotka. Obseg neto obrestnih prihodkov se je poveal za 4,9 odstotka, rast neto neobrestnih prihodkov pa je znašala 6,2 odstotka. Makroekonomsko okolje regije Zaradi omejenih možnosti za nadaljnjo rast in razvoj Skupine NLB v Sloveniji se je banka osredotoila predvsem na trge JV Evrope. Znailnosti omenjenih strateških trgov so manj razvita ekonomija, manj razvito banništvo in manjša stopnja zaupanja v banni sistem. Zaradi navedenega obstaja veliko manevrskega prostora za gospodarsko rast ter razvoj finannih trgov in banništva. V letu 2005 se je v državah JV Evrope nadaljevala visoka gospodarska rast in zniževanje inflacije. Brezposelnost je kljub trendu upadanja še vedno pere problem. Vizija Skupine NLB je postati ena od vodilnih, visoko dobikonosnih banno-finannih skupin na vseh ciljnih trgih. je najveja banna in finanna skupina v Sloveniji. Veliko pozornosti namenja nadaljnji širitvi poslovanja na trgih JV Evrope, ki predstavljajo strateške trge. Znailnosti teh je hitra gospodarska rast ter razvijajoi se finanni in banni sektor. Strateške usmeritve NLB za srednjerono obdobje vkljuujejo: Izboljševanje organizacijskoprocesnega vidika poslovanja: zagotovitev nemotenega in stroškovno uinkovitega prehoda na evro, integracija in konsolidacija IT-sistemov, racionalizacija poslovnih procesov, kadrovsko prestrukturiranje. je osredotoena na imhitrejšo integracijo odvisnih družb, posodobitev poslovanja, uresnievanje sinergij znotraj skupine, zagotovitev pogojev za organsko rast obstojeih družb, poveevanje veinskega deleža v odvisnih družbah in oportunistinen pristop k dodatnim prevzemom ter konsolidacijo poslovanja skupine. želi s prenosom znanja, inovativnostjo pri razvoju novih produktov, uvajanjem novih tržnih poti ter optimizacijo poslovnih procesov poveati število strank ter posledino tržne deleže na izbranih strateških trgih JV Evrope. 1 Poslovno poroilo Preglednica 2: Kljuni makroekonomski kazalci regije v letu 2005 Realna rast BDP (v%) Inflacija (v%) Brezposelnost (v%) Proraunski primanjkljaj/ presežek (v % BDP)»eška 5,0,9 8,0-3,2 Slovaška 5,6 2,7 6,0-3,8 Bolgarija 5,5 5,0 0,0 2,4 Bosna in Hercegovina 6,5 2,9 46,0 0, Hrvaška 3,9 3,3 3, -4,5 Srbija in»rna gora 4,6 5,4 8,5,2 Makedonija 3,6 0,6 37,5,0 Krepitev pozicije na trgu: ohraniti kljune tržne deleže na slovenskem trgu, prilagoditev ponudbe produktov strankam, njihovim željam in potrebam, poveevanje zadovoljstva strank. Nadaljnji razvoj Skupine NLB: nadaljnja širitev na obstojeih in novih trgih z organsko rastjo, v manjši meri s prevzemi, konsolidacija Skupine NLB, razvoj poslovanja odvisnih družb, razvoj korporativnega upravljanja. Nadaljnje izboljševanje finannega poslovanja: poveevanje dobikonosnosti, poveevanje stroškovne uinkovitosti. Spremenjene varevalne navade prebivalstva in edalje kompleksnejše zahteve podjetij narekujejo razvoj novih dejavnosti na podroju bannofinannih storitev in razvoj novih kompleksnih finannih produktov. Cilj tovrstnega razvoja je pospešiti navzkrižno trženje produktov tako pri pravnih kot pri fizinih osebah na podroju razvoja banništva, upravljanja s sredstvi, lizinga, zavarovalništva ter faktoringa in forfetiranja. Univerzalnost in zagotavljanje navzkrižne ponudbe sta kljuni izhodiši strateškega razvoja in trženja v Skupini NLB. Razvoj in organiziranost mreže finannih dejavnosti zato nartuje na nain, ki zaokrožuje ponudbo njenih storitev v skladu s specifinimi znailnostmi posameznega trga. 0 Letno poroilo 2005

9 Finanni pregled poslovanja Finanni pregled poslovanja NLB Poslovanje in finanni rezultat Skupine NLB v letu 2005 lahko oznaimo kot dobra, saj je veina lanic skupine izboljšala rezultate poslovanja v primerjavi s preteklim letom in dosegla zastavljene cilje. je v letu 2005 dosegla dobiek pred davki z manjšinskim deležem v višini 9,7 mrd. tolarjev in,9 mrd. tolarjev dobika po davkih, kar je 37 odstotkov ve kot v predhodnem letu. Na izboljšanje dobika je vplivala predvsem visoka rast obrestnih prihodkov in opravnin. Konec leta je bilanna vsota Skupine NLB dosegla 2.946,2 mrd. tolarjev, kar predstavlja 24-odstotno rast v primerjavi s predhodnim letom. Visoko rast je dosegla predvsem z rastjo obsega poslovanja. Nove naložbe v Euromarket banko, Razvojno banko, Tuzlansko banko in Continental banko so k poveanju bilanne vsote Skupine NLB prispevale 4-odstotne toke. Donos na kapital Skupine NLB pred davki je konec leta 2005 znašal 3,8 odstotka. Delež stroškov v neto prihodkih (CIR) znaša 66,9 odstotka. Višji kazalec je predvsem posledica enkratnega uinka odpisa neopredmetenih dolgoronih sredstev. CIR brez upoštevanja odpisa bi znašal 63,9 odstotka. Najpomembnejšo dejavnost v Skupini NLB še vedno predstavlja banništvo, saj 88 odstotkov dobika pred davki Skupine NLB ustvarijo banke, 6 odstotkov družbe, ki se ukvarjajo s faktoringom in forfetiranjem in 5 odstotkov lizing družbe. V strukturi celotnih sredstev Skupine NLB predstavljajo banke 95 odstotkov, dejavnost faktoringa in forfetiranja 3 odstotke in dejavnost lizinga 2 odstotka. deluje na treh kljunih trgih: v Sloveniji, JV Evropi in zahodni Evropi. Kljub temu, da z intenzivno širitvijo postaja trg JV Evrope vse pomembnejši, k skupnemu dobiku z 8 odstotki še vedno najve prispevajo lanice v Sloveniji. Poleg NLB, ki prispeva veinski delež k rezultatom Skupine NLB, so po velikosti bilanne vsote najveje LHB Frankfurt, slovenske banke here, Tutunska banka in LB InterFinanz. Kljub zaostrenim pogojem poslovanja, intenzivni konkurenci v bannem sektorju in pripravah na prevzem evra je NLB v letu 2005 dosegla dober finanni rezultat. Dobiek pred davki je znašal 5,0 mrd. tolarjev, dobiek po davkih pa,6 mrd. tolarjev, kar je 69 odstotkov ve kot v letu Izkaz poslovnega izida V letu 2005 se je nadaljeval trend zniževanja obrestne marže, kar je NLB nadomestila predvsem z visoko 3-odstotno rastjo obrestonosne aktive in dosegla odstotek višje iste obrestne prihodke kot v letu NLB je v letu 2005 ustvarila 37,8 mrd. tolarjev istih neobrestnih prihodkov. Poveanje je dosegla pri prihodkih iz naslova opravnin in prihodkih iz naslova naložb v kapital. Nižji prihodki iz naslova finannih poslov pa so predvsem posledica neugodnih gibanj na trgu vrednostnih papirjev. 1 Poslovno poroilo Slika 5: Bilanna vsota pomembnejših lanic Skupine NLB (po SRS) Slika 6: Dobiek po davkih pomembnejših lanic Skupine NLB (po SRS) ,0 50,5 00,0 v mrd. tolarjih 50 v mrd. tolarjih 0,5 LHB, Frankfurt Banka Domæale Tutunska banka Koroška banka LB InterFinanz, Zürich Banka Zasavje Skupina NLB Leasing NLB Factoring, Ostrava Skupina LHB Banka, Beograd CBS Bank, Sarajevo LHB Banka, Banja Luka -0,5 LHB, Frankfurt Banka Domæale Tutunska banka Koroška banka LB InterFinanz, Zürich Banka Zasavje Skupina NLB Leasing NLB Factoring, Ostrava Skupina LHB Banka, Beograd CBS Bank, Sarajevo LHB Banka, Banja Luka 2 Letno poroilo

10 Finanni pregled poslovanja Preglednica 3: Kljune postavke v izkazu poslovnega izida (po SRS) Banka intenzivno nadaljuje s programom racionalizacije poslovanja in upravljanja stroškov. V letu 2005 so stroški dosegli 5 mrd. tolarjev, kar je sicer 7 odstotkov ve kot v letu 2004, vendar je zvišanje predvsem posledica enkratnega stroška odpisa neopredmetenih dolgoronih sredstev v višini 3,46 mrd. tolarjev. V kolikor omenjenega odpisa ne upoštevamo, so stroški za 0,3 mrd. tolarjev nižji kot v letu Kljub zaostrenim pogojem poslovanja, intenzivni konkurenci v bannem sektorju in pripravah na prevzem evra, je NLB v letu 2005 dosegla dober finanni rezultat. Dobiek pred davki je znašal 15,0 mrd. tolarjev, dobiek po davkih pa 11,6 mrd. tolarjev, kar je 69 odstotkov ve kot v letu NLB je v letu 2005 oblikovala za 9,8 mrd. tolarjev dodatnih rezervacij. Zaradi lokalne zakonodaje so rezervacije za kreditna tveganja oblikovane po SRS za 4,3 mrd. tolarjev višje v primerjavi z rezervacijami po MSRP. Bilanca stanja Bilanna vsota se je v letu 2005 poveala za 20 odstotkov in dosegla 2.23,3 mrd. tolarjev. Ugodna gospodarska situacija z nizkimi obrestnimi merami in rastjo povpraševanja je botrovala rasti kreditov nebannemu sektorju za 27 odstotkov na skupno višino.40,2 mrd. tolarjev. Najhitreje so rasli devizni krediti, ki so konec leta predstavljali že 59 odstotkov v valutni strukturi kreditov nebannemu sektorju in krediti gospodarstvu, ki so s 28-odstotno rastjo dosegli 74-odstotni strukturni delež. Depoziti nebannega sektorja so znašali.22,8 mrd. tolarjev, kar je 3 odstotke ve kot leta K skupni rasti so najve prispevala zbrana sredstva gospodinjstev, ki so se poveala za 29,5 mrd. tolarjev in so konec leta predstavljala 7 odstotkov vseh depozitov nebannega sektorja. Alternativni varevalni produkti poasi preusmerjajo vlagatelje tudi v druge naložbe v okviru Skupine NLB. Tako so se v letu 2005 vloge v NLB Skladi in NLB Vita poveale za 20,7 mrd. tolarjev. Najhitreje so rasli devizni krediti, ki so konec leta predstavljali že 59 odstotkov v valutni strukturi kreditov nebannemu sektorju in krediti gospodarstvu, ki so z 28-odstotno rastjo dosegli 74-odstotni strukturni delež. Preglednica 4: Kljune postavke v bilanci stanja (po SRS) v mio. SIT EUR Indeks rasti NLB % delež v BV SIT EUR Indeks rasti % delež v BV Bilanna vsota / / Krediti bankam , ,8 Krediti nebannemu sektorju , , Vrednostni papirji , ,3 Prejeti depoziti in krediti bank , ,7 Prejeti depoziti in krediti nebannega sektorja , ,8 Dolžniškli vrednostni papirji , ,5 Podrejene obveznosti , ,7 Kapital , ,8 Kapital (vkljuno s kapitalom manjšinskih lastnikov) Naložbena dejavnost je bila financirana predvsem z zadolževanjem NLB na mednarodnem trgu. Tako so depoziti in najeti krediti pri bankah porasli za 89 odstotkov in so konec leta znašali 596,8 mrd. tolarjev. Kapital in kapitalska ustreznost iritev skupine ter hitra rast obsega poslovanja so kljune aktivnosti NLB, ki so poveale kapitalske zahteve. Zaradi poveanih potreb je banka v juliju izdala obveznice z lastnostjo inovativnega instrumenta v višini 3 mrd. tolarjev. Tako je kapital za obvladovanje tveganj konec leta 2005 dosegel 37 mrd. tolarjev, kapitalska ustreznost pa je bila z 0,6 odstotki nad regulatorno zahtevo Banke Slovenije , / / / / 1 Poslovno poroilo NLB v mio. SIT EUR Indeks rasti SIT EUR Indeks rasti»iste obresti Prihodki iz naložbenja v kapital »iste opravnine Dobiek iz finannih poslov Neto ostali prihodki Skupaj isti prihodki Stroški skupaj Neto rezervacije Dobiek pred davki Davki iz dobika Dobiek manjšincev / / / Dobiek po davkih Preglednica 5: Prevedba dobika po davkih iz SRS na MSRP NLB v mio. SIT EUR SIT EUR Dobiek SRS po davkih Rezervacije za kreditna tveganja Vrednotenje vrednostnih papirjev in derivativov Rezervacije za splošna banna in nekreditna tveganja Amortizacija dobrega/slabega imena Ostalo Odloženi davek Dobiek MSRP po davkih Letno poroilo

11 Skupina NLB Iskanje novih priloænosti Iz malih priložnosti se razvijejo velike zmage. Ker imaš posluh za novosti. Ker imaš obutek za podrobnosti. Ker imaš pogum za odloitve. Ker si drzneš tvegati. Ker vedno podiraš meje.

12 je danes najveja slovenska banno-finanna skupina. Nagovarja populacijo 35 milijonov ljudi. Poleg prevladujoega deleža na slovenskem trgu je prisotna tako na trgih EU (Nemija, Avstrija, Italija,»eška, Slovaška, Velika Britanija) kot na trgih JV Evrope (Srbija in»rna gora, Bosna in Hercegovina, Makedonija, Hrvaška, Bolgarija) ter Rusije, kjer je v zadnjih letih zasedla pomemben položaj. Poleg domaega trga so za Skupino NLB vse pomembnejši trgi JV Evrope, ki jih imenujejo tudi drugi domai trg«. tako na slovenskem in drugem domaem trgu nagovarja populacijo 35 milijonov ljudi. Skupino NLB je sestavljalo 58 lanic v 14 državah oz. 16 trgih, od tega: 6 lanic na podroju banniπtva, na podroju lizinga, 0 na podroju faktoringa in forfetiranja, 3 na podroju zavarovalniπtva, 2 na podroju upravljanja s premoæenjem in 6 lanic v drugih dejavnostih. Banništvo je v Skupini NLB najpomembnejša dejavnost, edalje bolj pa se krepi položaj obbannih dejavnosti, kot so lizing, faktoring, forfetiranje, zavarovalništvo in upravljanje s premoženjem. Slika 7: Prispevek k dobiku Skupine NLB v letu 2005 Slika 8: Deleæ v bilanni vsoti Skupine NLB, Slika 9: Prispevek k dobiku Skupine NLB v letu 2005 Slika 0: Deleæ v bilanni vsoti Skupine NLB, Faktoring in forfetiranje 6% Ostalo 1% Lizing 2% Ostalo 0,3% Lizing 5% Banke 88% Faktoring in forfetiranje 3% Banke 95% Zahodna in centralna Evropa 7% Slovenija 81% Zahodna in centralna Evropa 11% Slovenija 83% Jugovzhodna Evropa 12% Jugovzhodna Evropa 6% 8 Letno poroilo

13 Matrika dejavnosti lanic Skupine NLB po državah na dan je v letu 2005 nadaljevala s strategijo pospeševanja intenzivne rasti predvsem na t.i. drugem domaem trgu, kjer so bili v letu 2005 izvršeni naslednji nakupi bank: Euromarket banka, Podgorica, Srbija in»rna gora, Continental banka, Novi Sad, Srbija in»rna gora, Tuzlanska banka, Tuzla, Bosna in Hercegovina - Federacija ter Razvojna banka, Banja Luka, Bosna in Hercegovina - Republika Srpska. Skupaj z navedenimi nakupi bank je tako zavzemala na podroju banništva na slovenskem in drugem domaem trgu tržne deleže merjeno z deležem bilanne vsote, kot je razvidno iz slike. V letu 2005 je bila ustanovljena družba Nov penziski fond, Skopje, ki v Makedoniji zagotavlja storitve drugega stebra pokojninskega zavarovanja. Na podroju lizinga sta bili v letu 2005 ustanovljeni družbi NLB Leasing v Podgorici ter Optima Leasing v Zagrebu. ima razvit uinkovit sistem upravljanja in nadzora ( Corporate governance ), ki se izvaja preko: organov upravljanja in nadzora, preko katerih uprava in zaposleni v NLB aktivno sodelujejo pri upravljanju in nadziranju lanic Skupine NLB, strateških konferenc, kjer so prisotne vse lanice Skupine NLB in se obravnavajo prioritete razvoja Skupine NLB, obmonih kolegijev Skupine NLB, kjer so prisotne vse lanice Skupine NLB v posamezni državi in kjer se obravnavajo in usklajujejo prioritete razvoja Skupine NLB na posameznih trgih, upravljanje po poslovnih linijah ( Business line«), kjer se usklajujejo in oblikujejo prioritete razvoja po posameznih poslovnih linijah znotraj Skupine NLB (banke, lizing, zavarovalništvo, faktoring, forfetiranje, upravljanje s premoženjem). Na podlagi vizije Skupine NLB postajajo poleg banništva vedno pomembnejše tudi ostale obbanne dejavnosti, tako da namerava v letu 2006 krepiti tudi prisotnost na podroju lizinga, trade finance, zavarovalništva in upravljanja s premoženjem tako v Sloveniji kot v tujini. Jugovzhodna Evropa Slovenija Bolgarija Banke NLB, Ljubljana; Koroška banka, Slovenj Gradec; Banka Zasavje, Trbovlje; Banka Domžale; Banka Celje; SIB Ljubljana (v likvidaciji) West East Bank, Sofija Bosna in CBS Bank, Sarajevo; Hercegovina NLB Razvojna banka, Banja Luka; Tuzlanska banka, Tuzla Hrvaška Makedonija Srbija in»rna gora Avstrija Tutunska banka, Skopje NLB Montenegrobanka, Podgorica; LHB Banka Beograd; Continental banka, Novi Sad; Adria Bank, Dunaj Lizing NLB Leasing Ljubljana; NLB Leasing Koper; NLB Leasing Maribor; NLB Leasing Velenje; NLB Leasing Murska Sobota CBS Leasing, Sarajevo Optima Leasing, Zagreb; LHB Trade, Zagreb LBIS, Skopje NLB Leasing Beograd; NLB Leasing Podgorica Faktoring in forfetiranje Prvi faktor, Ljubljana; LHB Finance, Ljubljana Prvi faktor, Sarajevo Prvi faktor, Zagreb LB InterFinanz, Beograd; Prvi faktor, Beograd Življenjsko in pokojninsko zavarovanje NLB Vita, Ljubljana; Skupna pokojninska družba, Ljubljana Nov penziski fond, Skopje Upravljanje premoženja NLB Skladi, Ljubljana; LB Maksima, Ljubljana Ostale dejavnosti Prospera Plus, Ljubljana; NLB Propria, Ljubljana; Bankart, Ljubljana; FIN-DO, Domžale; ICJ Domžale Krajina promet, Banja Luka; Plan, Banja Luka; CBS Invest, Sarajevo (v likvidaciji) Tutunskabroker, Skopje Conet, Novi Sad; Convest, Novi Sad; LHB Consult, Beograd; TEXIBA Beograd; BTB Beograd; NLB Real Estate, Beograd Slika : Tržni delež Skupine NLB v kljunih državah, % 40% 35% 30% 25% 20% 42,2% 23,6% 9,0% Zahodna in centralna Evropa»eška Italija Nemija Slovaška vica NLB Podružnica Trst LHB Internationale Handelsbank, Frankfurt - Main LB InterFinanz, Praga; NLB Factoring, Ostrava NLB Factor, Bratislava LB InterFinanz, Zürich LHB Immobilien, Frankfurt - Main 5% 5,8% Opombe: 0% 5% 5,8% 7,0% - Dne se je Euromarket Banka, Podgorica pripojila k NLB Montenegrobanki, Podgorica. - LB InterFinanz, Gorica je bila izbrisana iz sodnega registra dne Golf Arboretum prodan Slovenija (vkljuno z Banko Celje) BiH - Republika Srpska BiH - Federacija Srbija»rna gora Makedonija,0% Bolgarija - Dne se je Razvojna banka a.d., Banja Luka pripojila LHB banki a.d., Banja Luka. Novo ime banke je NLB Razvojna banka a.d., Banja Luka. 20 Letno poroilo

14 Shema Skupine NLB na dan NLB Druæbe Finanne institucije Banke Slovenija Tujina Slovenija Tujina Slovenija Tujina Prospera Plus 00% 00% NLB Skladi 00% 00% LB Interfinanz Zürich 00% 00% 1,42% 16% Koroπka banka 62,32% 62,32% 86,517% 49% Tutunska banka 43,0% 78,25% 1 NLB Propria 00% 00% Golf Arboretum 50,6% 50,6% NLB Vita 50% 50% Prvi faktor Ljubljana 50% 50% LB Interfinanz Praga 00% 00% LB Interfinanz Gorizia 5% 5% 0,65% 0,64% 8% 21% Banka Zasavje 67,27% 67,27% Banka Domæale 65,98% 65,98% 40% Tutunskabroker 00% 00% NLB Montenegrobanka 5% 9,57% Poslovno poroilo Bankart 36,74% 39,45% Prvi faktor Zagreb 00% 00% LB Interfinanz Beograd 00% 00% FIN-DO 00% 00% 4,055% 51% LHB AG, Frankfurt 56,0% 56,0% 35,205% Prvi faktor Beograd 00% 00% LBIS Skopje 00% 00% ICJ Domæale 50% 50% LHB Banja Luka 64,03% 64,03% NLB Leasing Velenje 00% 00% LB Leasing Koper 55% 00% NLB Factoring Ostrava 00% 00% NLB Factor Bratislava 00% 00% 5,66% 2,41% SIB - v likvidaciji 80,779% 80,779% Banka Celje 37,49% 37,49% Krajina promet B. Luka 30% 30% Plan AD Banja Luka 49% 79% NLB Leasing Maribor 55% 00% Nov penziski fond 5% 00% LHB Trade Zagreb 00% 00% 30% LB Leasing Ljubljana 55% 00% LHB Immobilien GmbH 00% 00% LB Leasing Podgorica 00% 00% LHB Finance Ljubljana 00% 00% Optima Leasing Zagreb 75,% 75,% LHB Consult Beograd 00% 00% LB Leasing Beograd 00% 00% CBS Bank Sarajevo 60% 00% Feniks 00% 00% CBS Invest 40% 00% 60% CBS Leasing Sarajevo 00% 00% LHB Banka Beograd 5,95% 66,95% LB Maksima 95,945% 00% BTB 00% 00% Skupna pokoj. druæba 27,49% 27,49% TEXIBA 00% 00% Adria Bank Dunaj 28,46% 28,46% Legenda: 24,5% West East Bank 0% 24,5% Odvisne banke/druæbe % nep. udeleæbe % posr. udeleæbe na ravni Skupine NLB Euromarket banka 80,29% 80,29% Skupaj obvladovanje banke/druæbe % nep. udeleæbe % posr. udeleæbe na ravni Skupine NLB Continental banka 99,49% 99,49% Pridruæene banke/druæbe % nep. udeleæbe % posr. udeleæbe na ravni Skupine NLB Opomba: V shemi so prikazani deleži v glasovalnih pravicah. Conet 83,68% 83,68% Convest 3,36% 00% Razvojna banka 92,42% 92,42% 68,64% Tuzlanska banka 83,64% 83,64% Letno poroilo 2005

15 Analiza poslovanja Partnerski odnos Srea je sestavljena iz drobnih stvari. Ker mi znaš prisluhniti. Ker me razumeš. Ker ti lahko zaupam. Ker se nate lahko zanesem. Ker si nekdo, ki mi bo vedno stal ob strani.

16 Analiza poslovanja Poslovanje s prebivalstvom Poslovna mreža Poslovna mreža NLB ima v Sloveniji 152 poslovalnic, skupaj z bankami Skupine pa 220 enot, ki nudijo storitve skoraj strankam. Sodobne tržne poti uporablja že okoli tretjina strank. Najve dnevnih finannih poslov opravljajo preko dveh elektronskih bank, Klika NLB (za prebivalstvo) in Proklika NLB (za poslovne subjekte). Poslovna mreža NLB iz leta v leto strankam zagotavlja vejo dostopnost specializiranih finannih storitev lanic Skupine NLB: upravljanje premoženja NLB Skladov, banno-zavarovalništvo NLB Vite, pokojninsko zavarovanje Skupne pokojninske družbe, itd. Poslovanje s prebivalstvom Osebno banništvo V letu 2005 se je število strank NLB v osebnem banništvu povealo za ve kot 64 odstotkov. Osebno banništvo uporablja že 6 odstotkov strank. Posebej usposobljeni osebni banniki zahtevnejšim in premožnejšim strankam urejajo banne posle ter jim na visoki strokovni ravni svetujejo pri zahtevnejših bannih storitvah. Strankam v osebnem banništvu je namenjena zlata ponudba, ki ji je bil v letu 2005 dodan še zlati tolarski in evro depozit. Zadovoljstvo strank z osebnim banništvom potrjuje tudi nadpovprena uporaba storitev (5 storitev na stranko), ki je v povpreju ve kot dvakrat višja kot pri strankah masovnega trga. Privatno banništvo tevilo strank v privatnem banništvu je v letu 2005 poraslo za ve kot 80 odstotkov. Stranke privatnega banništva uporabljajo v povpreju že ve kot 8 storitev. Privatno banništvo je namenjeno najzahtevnejšim in najpremožnejšim strankam. Strankam zagotavlja varno, sodobno, diskretno in udobno poslovanje, ki temelji na bogatem in vsestranskem znanju, izkušnjah in odlinih poslovnih povezavah NLB doma in v tujini. Ponudba vkljuuje prvovrstno raven bannih storitev in obravnave, kakovostno upravljanje celotnega premoženja, davno in nepremininsko svetovanje ter nartovanje finanne prihodnosti v skladu s potrebami in željami posamezne stranke. Posebne ponudbe za mlade in seniorje NLB nudi mladim 3 razline raune, prilagojene njihovim potrebam v razlinih starostnih obdobjih (Toli, Prvi Slika 2: Struktura strank prebivalstva pri NLB v letu 2005 Osebno in privatno banniπtvo 6% Stranke v mnoæini obravnavi 65% in tudentski raun). Nadomestil za vodenje raunov mladih ni, ugodnejša pa je tudi ponudba na podroju kreditov in varevanj za mlade. NLB je v letu 2005 razširila ponudbo za mlade s študentskim kreditom, z varevalnim raunom mladih in s plailno kartico za mladoletne. Sponzorirala in podpirala je razline kulturne, športne in druge aktivnosti mladih. Seniorjem v NLB namenjamo Srebrni raun, z ugodnejšim nadomestilom za vodenje in druge ugodnosti. Leta 2005 je NLB uvedla posebno skupino za podporo prodaji. Ta skupina visoko usposobljenega osebja zagotavlja podporo prodajnemu osebju neposredno na njihovih delovnih mestih v prodajni mreæi, s ciljem zvišati stopnjo proaktivnosti pri prodajni usmerjenosti vseh zaposlenih v poslovni mreæi. V okviru projekta Novo banno okence je bila konec leta pilotsko uvedena prva razliica reπitve z vsemi finannimi transakcijami. Uvedba v vsej poslovni mreæi banke kot tudi bank v skupini pa bo zakljuena do Seniorji 10% Mladina 19% , kar bo omogoilo opustiti staro tehnologijo. Celovit finanni nasvet V letu 2005 je dopolnila ponudbo z novim vevalutnim varevalnim raunom, evro depozitom za 5, zlatim depozitom v tolarjih in evrih, s tremi skladi (NLB Skladi - Dinamini sklad delnic, NLB Skladi - Sklad evropskih delnic in Fund Partners NLB Skladi - Garantirani sklad Evropa 1) in s petimi naložbami v življenjsko zavarovanje, vezanimi na enote investicijskih skladov (NLB Naložbe Vita 7-11). Posebej usposobljeni svetovalci v poslovni mreži NLB vlagateljem zagotavljajo celovit finanni nasvet o ponudbi Skupine NLB. Vlagatelji lahko izbirajo med široko ponudbo klasinih bannih depozitov in varevanj, vzajemnih in drugih investicijskih skladov, bannega zavarovalništva, borznega posredništva in ponudb ostalih lanic Skupine NLB. Slika 3: Struktura depozitov nebannega sektorja NLB v letu 2005 Dræava 5% Prebivalstvo 71% 1 Poslovno poroilo Gospodarstvo 24% Letno poroilo 2005