Monetarna ekonomija. Mednarodni denarni sistem. Igor Masten. Univerza v Ljubljani - Ekonomska fakulteta

Transcript

1 Monetarna ekonomija Mednarodni denarni sistem Igor Masten Univerza v Ljuljani - Ekonomska fakulteta 2010 igor.masten@ef.uni-lj.si (EF) Monetarna ekonomija / 21

2 Model mednarodne menjave Model mednarodne menjave Dve drµzavi: a in Enaka OLG struktura ekonomije kot v predhodnih poglavjih. Prosta mednarodna menjava, posamezniki so indiferentni glede izvora dorin. Vse sprememe (papirnatega) denarja se poraijo za nakupe dorin s strani drµzave. Razmerje vrednosti denarja drµzav a in : DEVIZNI TE CAJ µ Valuta drµzave e t = Valuta drµzave a Enota denarja drµzave a kupi vt a dorin v drµzavi a ali e t vt dorin v drµzavi. Podono velja za denar drµzave : vt dorin v drµzavi ali v t e t dorin v drµzavi a. V otoku osta oe vrsti denarja le, µce velja: vt a = e t vt, ali: e t = v a t v t igor.masten@ef.uni-lj.si (EF) Monetarna ekonomija / 21 (1)

3 Model mednarodne menjave Kapitalske omejitve ( nanµcna avtarkija) To je prva olika mednarodnega denarnega sistema, ki jo omo oravnavali. Dµzavljani posamezne drµzave imajo v svojih denarnih lagajna le domaµco valuto. To ne pomeni, da mednarodna menjava ne poteka. Za plaµcilo uvoza se lahko domaµca valuta zamenja za tujo. Bistvo ureditve je, da mladi za medµcasovni prenos kupne moµci (lahko) uporaljajo le domaµco valuto. Kapitalske omejitve pomenijo, da se vrednost denarja doloµca neodvisno od dogajanja v tujini: vt a Mt a = Nt a y a c1,t a (2) vt Mt = Nt y c1,t kar pomeni, da se devizni teµcaj doloµci kot: e t = v t a vt = Na t y a c1,t a M t Nt y c1,t (3) M a t igor.masten@ef.uni-lj.si (EF) Monetarna ekonomija / 21

4 Model mednarodne menjave Kapitalske omejitve ( nanµcna avtarkija) V stacionarnem ravnovesju velja za vsako drµzavo poseej, da: v a t+1 v a t = na z a in v t+1 v t = n z (4) Iz tega sledi zapis µcasovne dinamike nominalnega deviznega teµcaja: e t+1 e t = v a t+1 v a t v t+1 v t = na n z z a (5) Vidimo torej, da aprecira valuta tiste drµzave, ki hitreje raste in/ali ima niµzjo stopnjo rasti koliµcine denarja v otoku. igor.masten@ef.uni-lj.si (EF) Monetarna ekonomija / 21

5 Model mednarodne menjave (EF) Monetarna ekonomija / 21

6 Model mednarodne menjave Stroški kapitalskih omejitev O predpostavki, da so tuje dorine zaµzelene o vedno, ko µzeli predstavnik stare generacije kupiti dorine iz druge drµzave, prišlo do menjave valut: Ali tisti, ki plaµcuje, ali tisti, ki plaµcilo doi (ker se medµcasovno lahko drµzi le domaµca valuta). V opisanem modelu stroškov menjave ni, v realnem svetu je drugaµce. igor.masten@ef.uni-lj.si (EF) Monetarna ekonomija / 21

7 Reµzim ksnega deviznega teµcaja Iz (5) sledi, da o teµcaj v µcasu nespremenjen, µce velja: z a = na n z (6) kar morata upoštevati ena ali oe drµzavi. Denarna politika s tem ni veµc neodvisna. (6) tudi pomeni, da imata v reµzimu ksnega deviznega teµcaja denarja oeh drµzav enak realen donos ( na z = a n ) oz. enaki in acijski stopnji. z igor.masten@ef.uni-lj.si (EF) Monetarna ekonomija / 21

8 Nedoloµcljivost (indeterminacy) deviznih teµcajev Model dveh drµzav, kjer posameznki lahko drµzijo in uporaljajo katerokoli valuto. Ker ni kapitalskih omejitev, je za doloµcitev deviznega teµcaja potreno analizirati gloalno ravnovesje na trgu denarja: vt a Mt a + vt Mt = Nt a y a c1,t a + N t y c1,t (7) Imamo en ravnovesni pogoj in dve neznanki. Devizni teµcaj kot razmerje teh dveh neznank je zato nedoloµcljiv. Velikost povpraševanja po denarju v eni drµzavi vpliva na gloalno povpraševanje po denarju, ne vpliva pa devizni teµcaj. Ravno tako ponuda denarja doloµcene drµzave, saj se doloµcena valuta lahko uporalja v katerikoli drµzavi. Intuicija/primeri: igor.masten@ef.uni-lj.si (EF) Monetarna ekonomija / 21

9 Volatilnosti deviznih teµcajev Iz predhodne razprave sledi, da se lahko v razmerah, ko gianja deviznega teµcaja ne usmerja drµzava/centralna anka, devizni teµcaj onaša zelo nepredvidljivo, neodvisno od ekonomskih temeljev oz. kot "jump variale". Po propadu Bretton-Woodskega sistema (1971) se to jasno kaµze v gianju teµcaja ameriškega dolarja. igor.masten@ef.uni-lj.si (EF) Monetarna ekonomija / 21

10 ITL JPY DEM 0.8 GBP FRF SPP Slika 2: Devizni teµcaji po letu 1970 igor.masten@ef.uni-lj.si (EF) Monetarna ekonomija / 21

11 Stroški volatilnosti deviznih teµcajev oz. Model s "trgovci z novci" Zavarovanje pred valutnim tveganjem zahteva popolnoma uravnoteµzen portfelj valut. V realnosti je zaradi stroškov ali drµzavne regulative to dosegljivo le velikim podjetjem. Fluktuacije deviznega teµcaja lahko zato moµcno vplivajo na vrednost realnih denarnih lagajn. Za analizo stroško predpostavimo preprost model (King, Wallace in Weer, 1992): 3 tipi agentov Drµzavljani a, omejeni na valuto drµzave a (Nt a mladih vsako odoje). Drµzavljani, omejeni na valuto drµzave (Nt mladih vsako odoje). Trgovci z novci (lahko imajo oe valuti) (Nt c mladih vsako odoje). λ t - deleµz denarne lagajne agentov c v valuti drµzave a. igor.masten@ef.uni-lj.si (EF) Monetarna ekonomija / 21

12 Ravnovesje na denarnem trgu v drµzavi a in : vt a Mt a = Nt a y a c1,t a + λt Nt c y c c1,t c v t M t = N t y c 1,t + (1 λ t ) N c t y c c c 1,t Veµcja kot je vrednost λ t veµcja o vrednost valute a in višji o devizni teµcaj. Vendar lahko λ t zavzame katerokoli vrednost med 0 in 1, zato je tudi devizni teµcaj nedoloµcljiv. e t = v a t v t = Nt a (y a c1,t)+λ a t Nt c (y c c1,t) c Mt a Nt (y c1,t)+(1 λ t )Nt c (y c c1,t) c M t igor.masten@ef.uni-lj.si (EF) Monetarna ekonomija / 21

13 To pomeni, da lahko spremema v valutni kompoziciji denarnih lagajan mednarodnih transaktrjev povzroµca velika nihanja deviznih teµcajev. Devize s tem postanejo tvegano nanµcno sredstvo. Vsem, ki se ne morejo zavarovati pred teµcajnimi nihanji, z nihanjem teµcaja niha vrednost realnih denarnih lagajn in s tem potrošnje. µ Ce predpostavljamo normalne preference (funkcija koristnosti U je konkavna oz. nenaklonjenost tveganju), to zniµzuje laginjo v gospodarstvu. Zavarovanje pred teµcajnimi tveganji v vsakem primeru stane. Centralne anke se zato lahko odloµcijo za zniµzanje tega tveganja prek stailizacije deviznega teµcaja. igor.masten@ef.uni-lj.si (EF) Monetarna ekonomija / 21

14 Reµzim ksnih deviznih teµcajev V kolikor i ile vse drµzave pripravljene sodelovati v skladu s teorijo, ne i ilo noenega razloga, da ksni devizni teµcaji ne i ostali. V nadaljevanju se osta oravnavala dva poglavitna razloga zakaj je teµzko vzdrµzevati reµzim ksnega deviznega teµcaja: Špekulativni napadi na valute. Vzpodude za ekspanzivno denarno politiko o ksnem deviznem teµcaju. igor.masten@ef.uni-lj.si (EF) Monetarna ekonomija / 21

15 Enostranska orama deviznega teµcaja Drµzava se lahko zaveµze, da o odavµcila svoje drµzavljane z namenom pridoiti dorine potrene za zamenjavo za tujo valuto (prek izvoza). µce je tovrstna zaveza krediilna, potem ni noene potree (o prosti moilnosti kapitala) drµzati zgolj eno valuto. Relativna vrednost valut se ne o spremenila in ne o noene dejanske potree odavµciti drµzavljane z oramo ksnega deviznega teµcaja. Seveda se postavlja vprašanje ali so tvorstne zaveze krediilne v praksi. Odavµcenje je zelo nepopularen ukrep. igor.masten@ef.uni-lj.si (EF) Monetarna ekonomija / 21

16 Model Dinamika in reµzim deviznega teµcaja Drµzava se zaveµze odavµcitvi stare generacije (zato ker so oni tisti, ki izguijo, µce valuta izgui na vrednosti) z namenom orame teµcajne paritete. Imamo popolno moilnost kapitala, zato za ravnovesje na denarnem trgu velja: vt a Mt a + vt Mt = Nt a y a c1,t a + N t ev t M a t + v t M t = N a t y a c a 1,t y c1,t + N t y c1,t Kaj se zgodi, µce pride do špekulativnega napada in velik del posameznikov zamenja valuto a za valuto? Mt a # (Kaj se zgodi z Mt?)! gloalna vrednost denarja naraste, kar poveµca premoµzenje imetnikov denarja. Transfer premoµzenja zaradi odavµcenja drµzavljanov drµzave a: prenos premoµzenja iz drµzave a v drµzavo. igor.masten@ef.uni-lj.si (EF) Monetarna ekonomija / 21

17 Primer iz knjige Dinamika in reµzim deviznega teµcaja N a t = N t = 100 Denarna lagajna = 10 dorin Nt a y a c1,t a = Nt y c1,t = = 1000 M a t = 800$, M t = 600e Denar je enakomerno porazdeljen med stare v oeh drµzavah. Vsak posameznik ima tako 4$ in 3e. Devizni teµcaj ksiran na: e = 0.5 Ravnovesje na denarnem trgu: ev t M a t + v t M t = N a t y a c a 1,t + N t y c1,t 1000v t = 2000; v t = 2, v a t = 1 igor.masten@ef.uni-lj.si (EF) Monetarna ekonomija / 21

18 Potrošnja starih v vsakih drµzavi: c a 2 = c 2 = 4v a t + 3v t = 10 Predpostavimo sedaj, da µzeli vsak posameznik prepoloviti koliµcino denarja drµzave a (2$ zamenjana za 1 e). Kooperativna rešitev: centralna anka drµzave poveµca ponudo denarja (M a t : 400$, M t : +200e) ev t M a t + v t M t = N a t y a c a 1,t 0.5v t v t 800 = v t = 2 in v a t = 1 c a 2 = c 2 = 2v a t + 4v t = 10 + N t y c1,t Enostranska orama: CB v drµzavi ne poveµca ponude. 200 posameznikov zamenja 2$ za 1e. Drµzava a mora odavµciti stare v višini 200*2*e = 200e. Realna vrednost davka je torej 200vt dorin. Na vsakega predstavnika stare generacije v drµzavi a to znese: 200v t 100 = 2v t igor.masten@ef.uni-lj.si (EF) Monetarna ekonomija / 21

19 Nova vrednost denarja (Mt a = 400, Mt = 600) evt Mt a + vt Mt = Nt a y a c1,t a + N t y c1,t 0.5v t v t 600 = v t = 2.5 and v a t = 1.25 Kot lahko opazimo vrednost oeh valut zraste. Vpliv na potrošnjo: c 2 = 2v a t + 4v t = 12.5 Drµzavljani drµzave a so odavµceni v višini 2v t = 5 goods: c a 2 = 2v a t + 4v t 5 = = 7.5 Zgodi se torej prenos premoµzenja v višini 2.5 dorin iz drµzave a v drµzavo. igor.masten@ef.uni-lj.si (EF) Monetarna ekonomija / 21

20 Špekulativni napadi Špekulativni napadi Krediilnost reµzima ksnega deviznega teµcaja je odvisna od pripravljenosti drµzave odavµciti svoje drµzavljane. Omejena zaveza raniti reµzim teµcaja (omejitev na višino davka F ) vodi v moµznost špekulativnih napadov. Za špekulante je to situacija, v kateri ne morejo izguiti, saj kupujejo valuto, ki o pridoila na vrednosti. Napadena drµzava ne more pridoiti: V vsakemu primeru odtoka denarja so drµzavljani odavµceni (do zgornje meje F ). V primeru uspešnega napada izguijo tudi zaradi depreciacije valute. igor.masten@ef.uni-lj.si (EF) Monetarna ekonomija / 21

21 In acijske vzpodude In acijske vzpodude µce so razliµcne valute popolni sustituti in trgujejo po ksnih menjalnih teµcajih, poveµcanje ponude ene valute zniµza vrednost vseh valut. Z omejitvami kapitalskih tokov se to ne zgodi, saj je uporaa vsake valute omenjena. Zakaj se ekspanzivna denarna politika v takih razmerah splaµca? O kapitalskih omejitvah drµzava, ki razvrednoti svojo valuto za polovico, poere seniorat v višini vrednosti polovice realnih denarnih lagajn. Brez kapitalski omejitev drµzava, ki razvrednoti svojo valuto za polovico, poere seniorat v višini vrednosti polovice gloalnih realnih denarnih lagajn. (Davµcna osnova in acijskega davka je mnogo višja.) Vzdrµzevanje takšnih denarnih unij je "politiµcno teµzavno". "Izoilje dolarjev" in propad Bretton - Woodskega sistema je nazoren primer. To je tudi primer, ko sodelovanje (sicer rešitev prolema) ni delovale zaradi preferenc ZDA po ohlapni denarni politiki. Kaj pa EMU in trenutne teµzave? igor.masten@ef.uni-lj.si (EF) Monetarna ekonomija / 21