VLOGA V SISTEMU VODENJA. Senzorji kot vhodni elemeti spremljajo dogajanje v procesu in posredujejo stabnje nadzornemu sistemu oz. sistemu za vodenje.

Σχετικά έγγραφα
Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Osnove elektrotehnike uvod

Vaja: Odbojnostni senzor z optičnimi vlakni. Namen vaje

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

Tretja vaja iz matematike 1

8. Diskretni LTI sistemi

Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

1. Trikotniki hitrosti

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

+105 C (plošče in trakovi +85 C) -50 C ( C)* * Za temperature pod C se posvetujte z našo tehnično službo. ϑ m *20 *40 +70

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Kotne in krožne funkcije

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

CM707. GR Οδηγός χρήσης SLO Uporabniški priročnik CR Korisnički priručnik TR Kullanım Kılavuzu

Zaporedna in vzporedna feroresonanca

PROCESIRANJE SIGNALOV

KONČNA STIKALA. Seminarska naloga Merilni pretvorniki. Aleš Jeglič. Miha Hlebanja

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 12. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

Uvod v senzorsko in merilno tehniko

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

Tokovna zanka 4-20 ma

ČLOVEK OKOLICA. Pretok informacij pri človeku. Pretok informacij pri krmilju. Slika 4.1: Blokovna shema zajemanja informacij preko senzorjev SPOMIN

Funkcije več spremenljivk

Tokovi v naravoslovju za 6. razred

LVTS. Tehnične meritve. Študijsko gradivo. Tehnične meritve. Predavanja. Avtor: Marko Hočevar

Merjenje temperature

Stikalni pretvorniki. Seminar: Načrtovanje elektronike za EMC Boštjan Glažar

CO2 + H2O sladkor + O2

ODBOJNOSTNI SENZOR Z OPTIČNIMI VLAKNI

Merjenje deformacij pomikov in sil. Metode

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa

Osnovni primer. (Z, +,,, 0, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: množenje je distributivno prema sabiranju

Tehnične meritve (TME): Izpitna vprašanja. Osnovni pojmi merilne tehnike

UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET SIGNALI I SISTEMI. Zbirka zadataka

MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU

ΠΡΙΤΣΙΝΑΔΟΡΟΣ ΛΑΔΙΟΥ ΑΕΡΟΣ ΓΙΑ ΠΡΙΤΣΙΝΙΑ M4/M12 ΟΔΗΓΙΕΣ ΧΡΗΣΗΣ - ΑΝΤΑΛΛΑΚΤΙΚΑ

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Predstavitev informacije

Robot Stäubli RX90. Robot Stäubli RX90

Gradniki TK sistemov

Slika 1.120: Frekvenčne omejitve za različne fotopretvornike. Slika 1.121: Diagram relativnih občutljivosti v primerjavi s spektralno emisijo žarnice

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA

USMERNIKI POLVALNI USMERNIK:

Krmilne komponenete. Merilni členi in dajalniki vhodnih informacij

Varjenje polimerov s polprevodniškim laserjem

NAVOR NA (TOKO)VODNIK V MAGNETNEM POLJU

UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Katedra za energetsko strojništvo VETRNICA. v 2. v 1 A 2 A 1. Energetski stroji

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

- Geodetske točke in geodetske mreže

Polarizacija laserske svetlobe

LOKALNE ČASOVNO SPREMENLJIVE VELIČINE

Električno polje. Na principu električnega polja deluje npr. LCD zaslon, fotokopirni stroj, digitalna vezja, osciloskop, TV,...

Kotni funkciji sinus in kosinus

9 PIEZOELEKTRIČNI SENZORJI

Električni naboj, ki mu pravimo tudi elektrina, označimo s črko Q, enota zanj pa je C (Coulomb-izgovorimo "kulon") ali As (1 C = 1 As).

1. Merjenje toka in napetosti z AVO metrom

Senzorji tlaka in sile

11. Valovanje Valovanje. = λν λ [m] - Valovna dolžina. hitrost valovanja na napeti vrvi. frekvence lastnega nihanja strune

13. Umerjanje izvora šuma s plazovno diodo

Merilniki gostote magnetnega polja na osnovi Lorentzove sile

L-400 TEHNIČNI KATALOG. Talni konvektorji

primer reševanja volumskega mehanskega problema z MKE

FLEKSIBILNA ZVOČNA IZOLACIJA ZA AKUSTIČNO UDOBNOST

ELEKTRONSKA VEZJA. Laboratorijske vaje Pregledal: 6. vaja FM demodulator s PLL

16,5 20. Preklopna točka [mm]

ARHITEKTURA DETAJL 1, 1:10

Stabilizirani usmernik 0-30 V, A

Nelinearni upori - termistorji

Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare

TOPLOTNA ČRPALKA ZRAK-VODA - BUDERUS LOGATHERM WPL 7/10/12/14/18/25/31

Elektronski elementi so osnovni gradniki vsakega vezja. Imajo bodisi dva, tri ali več priključkov.

ELEKTRIČNE MERITVE. 3. Kako zmanjšamo odzivne čase RTD temperaturnih senzorjev?

Univerza v Ljubljani Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Katedra za fizikalno kemijo

STANDARD1 EN EN EN

Linearne blokovne kode

Digitalni modulacijski postopki

Vaje: Električni tokovi

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE

RAZISKOVALNA NALOGA DETEKTOR HRUPA. Rene RATEJ, 9. r. Somentor: Gregor PANČUR, prof. Osnovna šola Hudinja. Področje: FIZIKA

Tema 1 Osnove navadnih diferencialnih enačb (NDE)

FAKULTET PROMETNIH ZNANOSTI

IZVODI ZADACI (I deo)

ELEKTROTEHNIKA DRAGO ŠEBEZ

Transcript:

SENZORJI

VLOGA V SISTEMU VODENJA Senzorji kot vhodni elemeti spremljajo dogajanje v procesu in posredujejo stabnje nadzornemu sistemu oz. sistemu za vodenje.

NAMEN IN CILJI SENZORIKE Senzorji so naprave, ki obveščajo nadzorni sistem o dogajanju v procesu; Nadzorni sistem: določa katere parametre je potrebno spremljati za pravilno delovanje sistema (fizikalne - temperaturo, tlak, vlago, itn ). Nadzorni sistem upravlja z električnimi signali, zato je potrebno fizikalne izhode spremeniti v električni signal.

VRSTE SENZORJEV Pretvorniki: energijski pretvorniki (pretvorba iz ene oblike v drugo) tipični izhodi (0-20mA, 4-20mA, 0-5V, 0-10V, 1-5V) Nekateri tipi: Senzor pozicije Senzor hitrosti Senzor bližine/oddaljenosti Senzor obremenitve Senzor pritiska

SENZORJI POZICIJE merilniki položaja in zasuka Merilniki položaja (linearni dajalniki) in zasuka (rotacijski dajalniki): merijo bolj natančno od µm so zelo natančni so zelo občutljivi na tresenje in se lahko hitro zlomijo absolutni dajalniki (Grayeva koda) inkrementalni dajalniki (selektivni): nam povejo število impulzov od začetka imamo dva vlaka pulzov

SENZORJI POZICIJE Informacija je podana v stopinjah (kot zasuka) rotacijski senzorji Informacija podana v mm (dolžina) linearni senzorji Rotacijski senzorji: rotacijski potenciometri spreminjajo kot zasuka v električno napetost. Optični rotirajoči encoder uporablja oddajno in sprejemno diodo ter vrtljiv disk. Laserski merilniki

LINEARNI-ABSOLUTNI SENZOR POTI Linearni absolutni senzor poti deluje na principu magnetostrikcije ter tako pretvarja trenutno pozicijo v elek. informacijo. Širok spekter različnih oblik izhodnega signala omogoča množično uporabo pri različnih prikazovalnih ali krmilnih sistemih

SENZORJI POZICIJE Informacija je podana v stopinjah (kot zasuka) rotacijski senzorji Informacija podana v mm (dolžina) linearni senzorji Rotacijski senzorji: rotacijski potenciometri spreminjajo kot zasuka v električno napetost. Optični rotirajoči encoder uporablja oddajno in sprejemno diodo ter vrtljiv disk. Laserski merilniki

Krožni senzor RS90 Krožni senzor notranji premer 90 mm za nadzor izmetavanja večjih delov Krožni senzor notranji premer 90 mm za nadzor izmetavanja večjih delov napajanje 15-30 V DC poraba 200 ma max. frekvenca 200Hz izhod PNP ali NPN občutljivost

SENZORJI POZICIJE Informacija je podana v stopinjah (kot zasuka) rotacijski senzorji Informacija podana v mm (dolžina) linearni senzorji Rotacijski senzorji: rotacijski potenciometri spreminjajo kot zasuka v električno napetost. Optični rotirajoči encoder uporablja oddajno in sprejemno diodo ter vrtljiv disk. Laserski merilniki

INKREMENTALNI-DAJALNIKI Rotacijsko gibanje se v inkrementalnem dajalniku obdela in ovrednoti kot električni signal. Natančno dojemanje mehansko krožnemu premikanju in pretvarjanju le tega v elek. signal je izrednega pomena za natančne funkcije pozicijskih- in CNC krmilnikov.

INKREMENTALNI-DAJALNIKI Imenujemo ga tudi serijski dajalnik. Položaj rotorja določimo na osnovi obdelave samo treh signalov. V grobem jih delimo: inkrementalne dajalnike s pravokotnimi pulzi inkrementalne dajalnike s sinusnimi pulzi.

INKREMENTALNI-DAJALNIKI Disk oz. plošča inkrementalnega dajalnika

INKREMENTALNI-DAJALNIKI Disk oz. plošča inkrementalnega dajalnika z referenčno točko.

INKREMENTALNI-DAJALNIKI Izhodni signali inkrementalnega dajalnika

Inkrementalni dajalnik s sinusnim signalom Induktivni merilnik položaja

Hallove sonde - princip delovanja Ni polja Severni pol Južni pol

Inkrementalni dajalnik s sinusnim signalom Induktivni merilnik položaja

ABSOLUTNI-DAJALNIKI V nasprotju z inkrementalnim dajalnikom, nam absolutni dajalnik omogoča nemudoma dostop do pozicijske vrednosti. Zavrtimo merilni sistem v izklopljenem stanju, je aktualna pozicija nemudoma prisotna ob ponovnem priklopu napajalne napetosti.

Absolutni dajalnik Disk 4-bitnega binarnega optičnega absolutnega dajalnika

Absolutni dajalnik Izhodni signali 4-bitnega absolutnega dajalnika

Absolutni dajalnik Disk absolutnega dajalnika z Gray-evo kodo.

Absolutni dajalnik Disk absolutnega dajalnika z logičnim vezjem za pretvorbo Grayeve kode v binarno.

Dajalnik pozicije - enkoderji Ko miško premikamo po podlagi, se kroglica vrti. Ob kroglici sta dva valjčka, postavljena pravokotno drug na drugega, ki se vrtita skupaj s kroglico. Na vsakega od teh valjčkov je pritrjeno kolesce, ki mu pravimo enkoder (encoder). Po obodu enkoderja so razporejene luknjice, ob katerih sta dva para svetlečih in foto diod. Ko svetleča dioda skozi luknjico na obodu kolesca posveti na foto diodo, je tok sklenjen.

Dajalnik pozicije - enkoderji Princip delovanja enkoderja

SENZORJI POZICIJE Informacija je podana v stopinjah (kot zasuka) rotacijski senzorji Informacija podana v mm (dolžina) linearni senzorji Rotacijski senzorji: rotacijski potenciometri spreminjajo kot zasuka v električno napetost. Optični rotirajoči encoder uporablja oddajno in sprejemno diodo ter vrtljiv disk. Laserski merilniki

LASERSKI MERILEC ODDALJENOSTI Laserski merilci oddaljenosti serije LE so optični senzorji, ki brez dotika merijo razdaljo med senzorjem in reflektorjem.

SENZOR HITROSTI Senzor, kateri ima na izhodu električno veličino sorazmerno merjenim obratom.

TAHO GENERATOR

SENZORJI ODDALJENOSTI Nadzornemu sistemu posreduje informacijo na kakšni dolžini se nahaja merjeni element. Končno stikalo (Induktivni senzorji, kapacitivni senzorji) Optični senzorji

Ultrazvočni detektor

Metode merjenja z ultrazvokom Uporaba za merjenje dimenzij ali sprememb organov, za merjenje nivojev, itd. Potrebna oprema je ultrazvočni izvor in sprejemnik z f=20khz-mhz. Generatorji delujejo na principu megnetostrikcije in piezo efekta. Merimo absorbcijo zvoka ali čas preleta od izvora do sprejemnika zveznega ali impulznega nihanja ali čas do prvega odboja, ker jih je veliko. Čas merimo anlogno preko nivoja žagaste napetosti ali digitalno. = l / c

Induktivni senzorji Omogočajo zaznavo predmeta oddaljenega največ 60 mm. Induktivni senzorji ustvarjajo v svoji bližini oscilirajoče magnetno polje. Ko se pred senzorjem pojavi kovinski predmet, se oblika in velikost polja spremenita. Senzor zazna spremembo in preklopi polprevodniško stikalo ali ustvari tokovni impulz, katerega velikost je odvisna od razdalje med predmetom in senzorjem.

Induktivni senzorji Na voljo je več načinov priključitve senzorjev. Na voljo so v različnih dimenzijah v plastičnem ali kovinskem ohišju. Izbiramo lahko med AC in DC napajalno napetostjo. Senzorji so zaliti z umetno smolo, ter tako dobro zaščiteni pred motnjami v industrijskem okolju.

Kapacitivni senzorji Omogočajo zaznavo oddaljenega predmeta na osnovi njegovih dielektričnih lastnosti. V senzorju sta vgrajeni dve elektrodi, ki predstavljata kondenzator. V primeru, da med njiju postavimo predmet z relativno dielektrično konstanto večjo od 1, se kapacitivnost kondenzatorja občutno spremeni.

Kapacitivni senzorji Sprememba kapacitivnosti sproži delovanje oscilatorja in v končni fazi ustvari izhodni signal (oziroma preklopi polprevodniško stikalo). Na voljo so v različnih dimenzijah v plastičnem ali kovinskem ohišju. Izbiramo lahko med AC in DC napajalno napetostjo.

Fotoelektrični senzorji So primerni za zaznavanje kakršnegakoli predmeta (neprozoren, prozoren ali odbojen) in so primerni za uporabo v različnih industrijskih, komercijalnih in hišnih aplikacijah. Uporabljamo pet sistemov zaznavanja: Presvetljevanje - predmet seka žarek med oddajnikom in sprejemnikom Odboj - žarek, ki se prekine, se odbija od reflektorja; oddajnik in sprejemnik sta nameščena v istem ohišju.

Fotoelektrični senzorji Polariziran odboj - oddani žarek je horizontalno polariziran, reflektor ga zavrti za 90 za sprejem na sprejemniku. Razprševanje - zaznava odboj žarka od premikajočega se objekta Razprševanje z zmanjševanjem vpliva ozadja - če ozadje odbija žarke, se zmanjša občutljivost senzorja; z zmanjševanjem vpliva omejimo možnost napake.

SENZORJI OBREMENITVE Merijo mehanično silo in jo pretvarjajo v električno. električni (bi-metal) mehanični (strain gauges)

Mehanični (strain gauges) Kovinski lističi: Raztezki so majhni R je proporcionalna raztezku. Največ so v uporabi merilni trakovi, to je kovinska žica nanešena na foliji, ki jo tanko nalepimo s lepilom na podlago. Odziva se v fekvenčnem področju (0-10 6 Hz), občutljiv je na vlago, temperaturo in lepljenje.

TEMPERATURNI SENZORJI S spremembo temperature, se senzorju spremeni fizikalna odvisnost. Bi-metalni ali termočleni Temperaturno odvisni upori (PTK, NTK)

Termometrija Mnoge fizikalne veličine merimo preko merjenja temperature. Potrebujemo skalo; termodinamično je težko realizirati, zato uporabljamo (IPT mednarodno ptaktično temp. skalo, ki je določena s 6 osnovnimi in več sekundarnimi fiksnimi točkami ter odvisno od 0(C,K). Trojna točka vode je 0.01 C, ko je trdna, tekoča in plinasta faza v ravnotežju, 0 C = 273,15 K 1 C = (T vrel -T led ) / 100 pri 1,013.10 5 Pa

Metode zajemanja temperature Temperaturni odjemniki izkoriščajo princip raztezkov: metalni, bimetalni, tekočinski, plinski (pri plinskih termometrih merimo spremembo volumna ali tlaka). V industriji veliko so več v uporabi termo-uporovni in termoelektrični pretvorniki. Najbolj stabilen pa je Pt (0-100 C), sicer uporabna do 100 C. Napake U te kompenziramo z mostičnim vezjem.

Merjenje temp. s polprevodniškim elementom Posebne keramike termistorji (NTC, PTC, dopirani monokristali), zaradi miniaturnosti, stabilnosti in velik α. Karakteristike niso linearne, jih pa z inverzno karakteristiko upora lineariziramo. Za linearizacijo in zelo majhna območja merjenja uporabimo dva elementa v nasprotnih vejah mostiča z izmeničnim napajanjem, selektivnim ojačevalnikom in faznim detektorjem.

Termoelektrični odjemniki V dveh v zanko povezanih žicah pri različnih Tsteče tok zaradi termo-električne napetosti. U te je odvisna od materiala in temperaturne razlike, gretje ali hlajenje pa od velikosti in smeri toka.

Karaketristika U Te /T

Merjenje temperature s termoelementom,... Iz karakteristike je razvidno, da U ne raste linearno s temperaturo Manjša občutljivost sovpada z večjim merilnim območjem in obratno. P1 in P3 morata biti na isti Temp. Napako refernečne temp. kompenziramo z regulacijo v posebnem vezju. P1 P3 T1 S tempreturno odvisnim kondenzatorjem P2 T2 vplivamo na frekvenco oscilatorja, ki je v nihajnem krogu, izhod pa dobimo v digitalni obliki.

Merjenje temperature s termoelementom,... Termometri s tekočimi kristali. Feromagnetiki na principu Curiejeve temperature za x temperaturo, pozistorji pri Curiejevi temp. spremnijo prevodnost, ker je keramika vzdržljiva jo uporabljamo kot grelec in kot termostat.

Bimetal Različne snovi se različno raztezajo. Zato se bimetalni trak, ki je sestavljen iz dveh različnih kovinskih trakov, spojenih po dolžini ukrivi, če se spremeni temperatura. Stikalo s takim bimetalnim trakom lahko uporabimo npr. v termostatu za uravnavanje temparature. Ko se bimetal segreje, se bakreni trak raztegne bolj kot železni, zato se bimetal ukrivi in s tem prekine električni krog. Stikalo izključi grelec. Ko se bimetal dovolj ohladi, se spet vrne v prvotno lego in s tem vključi grelec. S tem avtomatsko vzdržujemo temperaturo v določenem območju.

SENZORJI PRETOKA Merijo količino pretočene tekočine v določenem času.

Metode merjenja pretoka Induktivni odjemnik pretoka zaradi odklona delcev, ki se gibljejo v magnetnem polju, pritiskajo na steno cevi, posledica koncentracije nabojev pa je izmerjena napetost. Tekočina mora biti vsaj malo prevodna. Merjenje z izotopi, s termo-sondami PTK in NTK, z vročo žico,..

SENZORJI NIVOJA Merijo višino tekočine v določenem rezervoarju. Ultrazvočni senzorji Induktivni s plovcem kapacitivni senzorji