LOKALNE ČASOVNO SPREMENLJIVE VELIČINE

Μέγεθος: px
Εμφάνιση ξεκινά από τη σελίδα:

Download "LOKALNE ČASOVNO SPREMENLJIVE VELIČINE"

Transcript

1 LOKALNE ČASOVNO SPREMENLJIVE VELIČINE Eksperimentalne metode merjenja hitrostnih in temperaturnih LDA anemometrija, -HW anemometrija -kinetične metode -vizualizacijske metode -termovizija

2 -HW anemometrij Anemometrija na vročo žičko HW-anemometrija je zelo uporabna metoda za merjenje lokalne fluktuacije hitrosti in temperature v turbulentnem toku. Metoda je uporabna tako v podzvočnih, kot tudi v nadzočnih tokovih v izredno širokem frekvenčnem področju oscilacij turbulentnih vrtinčnih struktur. Prav tako je za metodo značilna izredno majhno področje detekcije, ki je določeno z dimenzijo HW senzorja. Tako za velike Re števila Re>>10 6 kot tudi za majhna Re števila Re<2400 je značilna stabilna korelacija med hitrostjo in toplotnim tokom odnosno temperaturo na žički HW anemometra. Relacije med hitrostjo in temperaturo pa so določene z kalibracijo, kar pomeni, da HW anemometrija ni direktna merilna metoda.

3 HW anemometrija uporabljamo predvsem, ko želimo analizirati izrazito nestacionarne fluktuirajoče hitrostne signale. Senzor je izdelan iz materiala, katerega električna upornost je značilno temperaturno odvisna merjenje energetskih strojev in naprav cta 3

4 merjenje energetskih strojev in naprav cta 4 Toplotni tok je uveden v kovinsko nitko HW anemometra z Julovo toploto, 2 ki je določena z : R w I w kjer je I w električi tok, R w pa električna upornost žičke. Za stacionarne tokovne razmere kjer sta segrevanje žičke in hlajenje te v toku fluidu časovno stacionarna lahko zapišemo: R w I 2 w = ( T T ) Φ ( U ) w a U je hitrost fluida, T a temperatura medija, T w temperatura nitke anemometra in Ф kon konvekcijski koeficijent, ki podaja intenzivnost energijskega toka iz žičke na fluid in je odvisen tako od lastnosti anemometra, kot tudi od lastnosti prestopa toplotnega toka iz žičke na tok fuida v okolici. Naslednja pomembna lastnost je temperaturna odvisnost el. upora žičke od temperature: R 0 -referenčna el. upornost T 0 refernčna temperatura χ -specifična el.upornost kon R w [ + ( T )] = R 1 T 0 χ w 0

5 merjenje energetskih strojev in naprav cta 5 Za nestacionarne tokovne razmere pa je potrebno upoštevati dinamično ravnotežje med dovedeno Julovo toploto, notranjo toploto žičke in spreminjajočim toplotnim tokom na površini nitke, ki je odvisen od hitrostnih razmer v merjenem kontrolnem volumnu. m w c w dt dt w = R w I 2 w ( T T ) Φ ( U ) w a con Kjer je m w masa senzorja žičke in c w pa specifična toplota žičke Kondukcijski in sevalni efekti niso upoštevani v dinamičnem popisu prenosa toplote iz žičke na tok fluida.iz navedenega zakona sledijo možni tehnični pristopi k snovanju merilne metode.

6 HW anemometrija obstaja v sledečih izvedbenih oblikah: merjenje energetskih strojev in naprav cta 6 1. Električni tok na HW senzorju je konstanten (constant current anemometer CCA): I w =const 2. Električna upornost odnosno temperatura žičke HW anemometra je konstantna (constant temperature anemometer CTA): R w = const 3. Električna napetost na HW je konstantna (constant voltage anemometer CVA): V w =R w I w =const HW anemometri so izdelani iz materialov: nikelj, platina, srebro,.. Premer žičk je v območju 0,5 do 5μm in dolžine od 0,5 do 2 mm

7 merjenje energetskih strojev in naprav cta 7 Izhodni signal Izhod iz anaemometra na vročo žičko je analogen. Hitrost posnemanja je odvisna od merilne kartice. Informacija o hitrosti je vedno na voljo. LDA signal posnamemo v naključnih intervalih, PIV signal pa v intervalih, v katerih deluje kamera

8 Idealni pretvornik (želene lastnosti) merjenje energetskih strojev in naprav cta 8 s izhodni signal je monotono proporcionalen fizikalni spremenljivki U=f(T) y u fizikalno spremenljivko merimo v točki v prostoru izhodni signal senzorja predstavlja vhodnega brez frekvenčnih popačenj nizek šum izhodnega signala (odvisen samo od el.vezja) z s u( x, yz, ) x pretvornik ne moti fizikalnega procesa na izhod ne vplivajo druge spremenljivke s() t u() t t izhodni signal S(t) fizikalna spremenljivka pretvornik

9 Dejanski pretvornik merjenje energetskih strojev in naprav cta 9 kalibracijska krivulja prostorska ločljivost (končna velikost merilnega volumna) časovna ločljivost (frekvenčni odziv) razmerje signal - šum vpliv senzorja na merjeno spremenljivko (LDA : CTA) odvisnost od več različnih spremenljivk (anemometer : T, v, položaj ) U (V) v (m/s) 1 2 prilegano MATLAB

10 merjenje energetskih strojev in naprav cta 10 tok I mere senzorja : dolžina nekaj mm debelina 5 μm hitrost U podpora žičke senzor (tanka žička) Princip delovanja Senzor je tanka žička, nameščena na podporo. Žička je v toku s hitrostjo U. Ko tok teče skozi žičko, nastaja toplota ( I 2 R w ) V ravnovesnem stanju nastajanje stabilnega ravnotežja med produkcijo toplote in odvedeno toplototo (primarno konvektivni mehanizem) Če se hitrost spremeni, se spremeni koeficient konvektivnega prenosa toplote. Pri tem se spremeni temperatura žičke in končno dosežemo novo ravnovesno stanje.

11 merjenje energetskih strojev in naprav cta 11 Zapis z enačbami de dt = W H E = toplotna energija, shranjena v žički E = C w T s C w = toplotna kapaciteta žičke W = moč, ki generira Joulovo toploto W = I 2 R w upoštevaj! R w = R w (T w ) H = toplota, ki se prenese z žičke na okolico

12 merjenje energetskih strojev in naprav cta 12 Toplota, ki se prenaša v okolico Toplota, ki se prenaša v okolico, je vsota : - konvekcije s fluidom - prevajanja na podporo - sevanja v okolico konvekcija Q c = Nu A (T w -T a ) Nu = λ d/k f = f (Re, Pr,... ), Prevodnost po trdnini: f(t w, l w, k w, T podpora ) sevanje f(t w4 -T f4 ) H =

13 merjenje energetskih strojev in naprav cta 13 Poenostavljena statična analiza 1 V ravnovesju se v žički ne kopiči toplotna energija: de = O W = H dt in Joulovo gretje W je enako konvektivnemu odvajanju toplote H Predpostavke : - izgube zaradi sevanja zanemarimo - zanemarimo prevodnost na podporo - temperatura žičke T w je enaka po celotni žički -natočni kot na žičko je normalen in uniformen po celotni dolžini - hitrost fluida je majhna v primerjavi z zvočno hitrostjo - gostota in temperatura fluida sta konstantni

14 merjenje energetskih strojev in naprav cta 14 Poenostavljena statična analiza 2 Statičen prenos toplote: W = H I 2 R w = ha(t w -T a ) I 2 R w = Nuk f /da(t w -T a ) h = koeficient prenosa toplote A = površina dela, kjer poteka izmenjava toplote d = premer žičke k f = toplotna prevodnost fluida Nu = brezdimenzijski koeficient toplotnega prenosa V področju prisilne konvekcije velja Nu = A 1 + B 1 Re n = A 2 + B 2 U n I 2 R w2 = E 2 = (T w -T a )(A + B U n ) Kingov zakon Napetost je merilo za hitrost.

15 merjenje energetskih strojev in naprav cta 15 Statična prenosna funkcija Odvisnost hitrosti od napetosti :koeficienti Kingovega zakona A = 1.51, B = 0.811, n = 0.43) 2,4 5 E volts 2,2 2 1,8 du/de/u volts^ , U m /s U m /s izhodna napetost kot funkcija hitrosti odvod napetosti kot funkcija hitrosti

16 merjenje energetskih strojev in naprav cta 16 CTA umerjanje Kljub trdemu delu še nihče ni našel univerzalnega in točnega izraza za prenost toplote iz žic in filma. Pred meritvijo je potrebno senzor kalibrirati. Kalibracija : pri različnih hitrostih in pravokotnem natoku pri različnih kotih in konstantni hitrosti Za umerjanje moramo imeti na voljo fluid z natančno določeno smerjo in hitrostjo toka, za namestitev sonde pa pozicionirno mizo.

17 merjenje energetskih strojev in naprav cta 17 Umerjanje odvisnost od hitrosti toka fluida Žičko namestimo tako, da nateka fluid nanjo pod pravim kotom. Iz umeritvene krivulje s prileganjem določimo koeficiente A, B in n. 2 2 E = A + BU n E (V) U (m/s) 1 2 prilegano MATLAB

18 merjenje energetskih strojev in naprav cta 18 Umerjanje - odvisnost od smeri toka fluida - 1D senzor Koordinatni sistem senzorja c 2 eff = c 2 N + k 2 T c 2 T + k 2 B c 2 B c N c T c B = c cosα cosϑ = c sinα = c cosα sinϑ Hitrostni vektor c razstavimo v normalno c n, tangencialno c t in binormalno komponento c b.

19 merjenje energetskih strojev in naprav cta 19 Odvisnost od smeri toka fluida - 2D senzor Če vstavimo izraze za c N, c T in c B v enačbo za c eff, dobimo kosinusni zakon, ki opisuje občutljivost žičke na smer toka. c eff je izmerjena vrednost, c N, c T in c B pa so neznanke! Če imamo 2D senzor z dvema žičkama, lahko določimo samo dve neznanki, zato postavimo c B = 0. Analogno kot prej (1D) lahko zapišemo oziroma v koordinatah u in v

20 merjenje energetskih strojev in naprav cta 20 Odvisnost od smeri toka fluida - 2D senzor (2) Kako rešiti sistem enačb s prejšnje strani? Iz enačbe s prileganjem določimo koeficienta k i. Če imamo proceduro, katere natančno ne poznamo, je zelo pomembno, da jo preverimo. V tem primeru lahko senzor postavimo v znan tok pod določenim kotom.

21 merjenje energetskih strojev in naprav cta 21 Odvisnost od smeri toka fluida - 2D senzor (3) Nato uvedemo brezdimenzijsko spremenljivko f in argumenta A1 in A2 iz katerih izračunamo kot α konstanti C1 in C2 ter hitrost c

22 merjenje energetskih strojev in naprav cta 22 CTA Dinamična kalibracija Potrebujemo tok s sinusnimi variacijami določene amplitude, ki so naložene na povprečen tok mikrovalovna simulacija turbulence < 500 Hz zvočna simulacija > 1000 Hz vibriranje sonde v laminarnem toku < 1000 Hz vse metode so zapletene in omejene na nizke frekvence.

23 merjenje energetskih strojev in naprav cta 23 CTA Dinamična kalibracija b a Na diagramu je predstavljena tipična odzivna karakteristika HW anemometra na sinusno vzbujanje v tokovnem polju: a: M<1 in b: M>1

24 merjenje energetskih strojev in naprav cta 24 Tipi senzorjev 1 Senzorji iz žice - volframova žica 5 μm, dolžina 5 mm - s platino prevlečen volfram, premer 5 μm, dolžina 1.2 mm - z zlatom prevlečena žica, dolžina žice 3 mm, aktivni del 1.25 mm, bakreni konci. Prednosti : - natančno določena dolžina merjenja (merni volumen) - majhna disipacija energije na držala žičke - uniformna porazdelitev temperature po žički - majhen vpliv senzorja na tok

25 merjenje energetskih strojev in naprav cta 25 Tipi senzorjev 2 Za optimalen frekvenčni odziv, mora imeti senzor majhno termično vztrajnost. Zapišemo lahko naslednje : -žička naj bo kolikor je mogoče kratka (za dobro prostorsko ločljivost želimo imeti senzor << velikost vrtincev - razmerje (l/d) naj bo velik, s čimer se izognemo toplotnim izgubam na držalo žičke) -žička naj bi bila odporna na oksidacijo pri visokih temperaturah (želimo meriti pri visokih temperaturah, kjer je visoko razmerje signal šum) - temperaturni koeficient upornosti naj bo velik (za veliko občutljivost, razmerje signal šum in frekvenčni odziv) -žičk s premerom, manjšim od 5μm, ni mogoče izdelati tako, da imajo konstanten premer

26 merjenje energetskih strojev in naprav cta 26 Tipi senzorjev 3 Film senzorji (film probes) : tanek kovinski film (nikel). Odporni na korozijo, obrabo, fizične poškodbe, vplive električnega polja... Fiber film senzorji (fiber film probes) : Hibridni film, nanešen na tanko žički podobno palico (fiber)

27 merjenje energetskih strojev in naprav cta 27 Tipi senzorjev 4 X-senzorji za 2D tokove : dva senzorja pravokotna drug na drugega. Omogoča meritve v območju ± 45. Tri aksialni senzorji za 3D tokove trije senzorji, ki tvorijo ortogonalni sistem. Omogoča meritve v območju ± 70.

28 merjenje energetskih strojev in naprav cta 28 Izbira primernega senzorja Uporabljaj senzorje z žičko, če je to le mogoče relativno poceni boljši frekvenčni odziv mogoče jih je popraviti Uporabljaj film senzorje v surovih okoljih trpežnejši slabši frekvenčni odziv jih ni mogoče popraviti elektično izolirani zaščiteni pred mehanskimi in kemičnimi vplivi

29 merjenje energetskih strojev in naprav cta 29 Tipi anemometrov anemometer s konstantnim tokom (CCA, constant current anemometer) princip : tok skozi senzor je konstanten prednost : zelo dober frekvenčni odziv slabosti : problematičen za uporabo izhodna napetost se s hitrostjo zmanjšuje velika možnost uničenja sonde anemometer s konstantno temperaturo (CTA, constant temperature anemometer) princip :upornost žičke je kostantna, za kar skrbi ojačevalnik v anemometru prednosti : preprosta uporaba visoka frekvenžni odziv nizek šum sprejet kot standard slabost : bolj zapleteno elektronsko vezje V nadaljevanju se bomo omejili na CTA.

30 merjenje energetskih strojev in naprav cta 30 CTA motilni dejavniki Potrebujemo tok s sinusnimi variacijami določene amplitude, ki so naložene na povprečen tok Anemometer meri hitrost preko prenosa toplote čez žičko. Vse Qc = Nu A (Tw-Ta) Nu = h d/kf = f (Re, Pr, M, Gr, α) Vse, kar spremeni prenos toplote (razen spremenljivke toka, ki jo merimo), je motilni dejavnik Ne sistemski dejavniki so: kontaminacija, zračni mehurčki v vodi, vibracije senzorja,... Sistematski dejavniki so spremembe zunanje temperature, bližina stene, nastanek vrtincev za cilindričnimi senzorji...

31 merjenje energetskih strojev in naprav cta 31 CTA kontaminacija senzorja 1 Najobičajnejši vzroki za kontaminacijo so prah umazanija oljne pare kemikalije Učinki spremenjena občutljivost senzorja (DC drift) poslabšan frekvenčni obseg Kaj narediti? očistiti senzor ponovno kalibrirati

32 merjenje energetskih strojev in naprav cta 32 CTA kontaminacija senzorja 2 Nizke hitrosti majhnen vpliv na prenos toplote prenos toplote se lahko celo poveča e Visoke hitrosti več stika z delci večji problem v laminarnem toku ob stenah turbulentni tok ima čistilni učinek cm/sec Vpliv umazanije se povečuje, če se zmanjša premer žičke Nabiranje kemikalij se povečuje, če se temperatura žičke povečuje. V tekočini raztopljeni plini povzročijo nastanek mehurčkov, kar zmanjša prestop toplote, pri kalibraciji pa pokvari kalibracijsko krivuljo (slika zgoraj desno).

33 merjenje energetskih strojev in naprav cta 33 CTA nastanek vrtincev 1 (vpliv merilne metode na dinamiko toka okoli žičke) Vrtinci nastanejo pri Re približno 50. Izberi majhne premere žičke in filtriraj signal z nizkoprepustnim filtrom.

34 merjenje energetskih strojev in naprav cta 34 CTA nastanek vrtincev 2 Vibracije nosilcev žičke in pritrdilnih elementov senzorja Nosilci žičke lahko vibrirajo zaradi vrtinčenja toka za njimi ali zaradi vibracij, ki se prenesejo iz okolice. Nosilci žičke imajo lastno frekvenco v področju 8-20 khz. Vedno uporabljaj toge pritrdilne elemente.

35 merjenje energetskih strojev in naprav cta 35 CTA vpliv temperature 1 Prenos toplote iz senzorja na fluid je sorazmeren razliki temperature med senzorjem in fluidom. ( )( n T T A BU ) 2 E = + w a Ko se spremeni temperatura fluida Ta, se spremenijo prenos toplote lastnosti toka fluida Merive v zraku majhen vpliv pri visokih temperaturah žičke razlike v spremembi lastnosti fluida so majhne Meritve v tekočini večji vpliv spremembe temperature na lastnosti fluida

36 merjenje energetskih strojev in naprav cta 36 CTA vpliv temperature 2 Izhod iz anemometra je odvisen od hitrosti in temperature Ko se temperatura okolice povečuje, je izmerjena vrednost hitrosti premajhna, če je ne korigiramo. Hot-wire calibrations at diff. temperatures Relative velocity error for 1C temp. increase 2,4 2,3 2,2 2,1 2,0 1,9 1,8 1,7 1,6 1, T=20 T=25 T=30 T=35 T=40-1,5-1,7-1,9-2,1-2,3-2,5-2, Tdiff=10 C

37 merjenje energetskih strojev in naprav cta 37 CTA vpliv temperature 3 Primer kalibracije sonde pri različnih temperaturah.

38 merjenje energetskih strojev in naprav cta 38 CTA vpliv temperature 4 Priporočena korekcija zaradi temperature : Temperatura senzorja naj bo konstantna, izmeri temperaturo in korigiraj napetost ali kalibracijske konstante Korekcija temperature mora biti narejena preden napetost pretvorimo v hitrost. E corr = ((T w -T ref )/(T w -T acq )) 0.5 E acq. Gornji izraz da nekoliko premajhne vrednosti (0.4%) Izboljšana korekcija E corr = ((T w - T ref )/(T w - T acq )) 0.5(1±m) E acq. Izbira primernega m (m=0.2 za sondo pri a=0.8 izboljša kompenzacijo na manj kot ±0.05%/ C. Korekcijske formule za tekočine so drugačne.

39 merjenje energetskih strojev in naprav cta 39 CTA kaj je potrebno za dobro meritev? premisli, s kakšnim tokom imaš opravka (območje hitrosti, velikost, frekvenca) izberi pravilen senzor ijn anemometer izberi pravilno A/D kartico kalibriraj v odvisnosti od hitrosti, kota izmeri nekaj testnih točk premisli, če so rezultati smiselni glede na osnovne predpostavke izvedi eksperiment glede na rezultate testnih meritev (frekvenca vzorčenja, gostota merilnih točk, število izmerkov v eni merski točki) zmanjšaj količino podatkov (momenti, spektri, korelacijske funkcije) ovrednoti rezultate ponovno kalibriraj

40 merjenje energetskih strojev in naprav cta 40 Primeri uporabe anemometra na vročo žičko temperatura in relativna vlažnost atmosferski tlak smer toka odmevna soba ISO 3741 zvocni dušilci pomožni ventilator testirani ventilator detajl A zracni filter pretocne žaluzije umirjevalne mreže zvocni dušilci ΔpS ΔpV Δp7 šobe za merjenje pretoka merilna postaja ventilatorjev ISO 5801 smer toka detajl A pozicionirna miza testirani ventilatorn HW anemometer merilna postaja ventilatorjev ISO 5801 držalo HW anemometra 12 V napajalnik racunalnik z A/D pretvornikom izstopna projekcija meridianske hitrosti minicta - vezje HW anemometra ter ojacevalnik kontura zašcitne mreže smer toka

41 merjenje energetskih strojev in naprav cta 41 Merjenje ravni zvočnega hrupa detajl A temperatura in relativna vlažnost atmosferski tlak zvocni dušilci pomožni ventilator zracni filter pretocne žaluzije zvocni dušilci stena odmevne sobe pritrdilna plošca rotirajoci roki z mikrofonom odmevna soba ISO 3741 detajl A testirani ventilator Δp smer toka testirani ventilator Postavlja se vprašanje kakšnen je vpliv fluktuacij tokovnega polja na frekvenčne karakteristike izsevanega zvočnega tlaka na ventilatorju

42 merjenje energetskih strojev in naprav cta 42 Vpliv hitrostnih fluktuacij na izsevano zvočno moč 1, /3 Rubinstein-Zhou zakon 0,90 0,80 kaskada z natočnim kotom natočni kot na kaskado 30 natočni kot na kaskado 50 0,70 42 natočni kot na kaskado 70 amplituda [/] 0,60 0,50 0,40 Lp [db] natočni kot na kaskado 90 ustje cilinder 0,30 0, ,10 7 0, frekvenca [Hz] HW anemometrija Vpliv vrtinčne steze za mrežico ventilatorja frekvenca [Hz] Frekvenčni spekter izsevanega zvočnega tlaka

43 merjenje energetskih strojev in naprav cta 43 Vpliv zaščitne mrežice aksialnega ventilatorja na izsevano zvočno moč hrup puščanja vsled zračne reže FPL Vpliv zaščitne mrežice 56 Lp [dba] hrup vrtinčne steze ~ Hz frekvenca [Hz] brez mreže standardna mreža optimirana mreža A utežen -4/3 Rubinstein-Zhou zakon

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja

Διαβάστε περισσότερα

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki

Διαβάστε περισσότερα

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2 Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a

Διαβάστε περισσότερα

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.

Διαβάστε περισσότερα

1. Trikotniki hitrosti

1. Trikotniki hitrosti . Trikotniki hitrosti. Z radialno črpalko želimo črpati vodo pri pogojih okolice z nazivnim pretokom 0 m 3 /h. Notranji premer rotorja je 4 cm, zunanji premer 8 cm, širina rotorja pa je,5 cm. Frekvenca

Διαβάστε περισσότερα

Osnove elektrotehnike uvod

Osnove elektrotehnike uvod Osnove elektrotehnike uvod Uvod V nadaljevanju navedena vprašanja so prevod testnih vprašanj, ki sem jih našel na omenjeni spletni strani. Vprašanja zajemajo temeljna znanja opredeljenega strokovnega področja.

Διαβάστε περισσότερα

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Fakulteta za elektrotehniko 1 Slika 7. 2: Principielna shema regulacije AM v KSP Fakulteta za elektrotehniko 2 Slika 7. 3: Merjenje komponent fluksa s

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma

Διαβάστε περισσότερα

Tretja vaja iz matematike 1

Tretja vaja iz matematike 1 Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +

Διαβάστε περισσότερα

Vaja: Odbojnostni senzor z optičnimi vlakni. Namen vaje

Vaja: Odbojnostni senzor z optičnimi vlakni. Namen vaje Namen vaje Spoznavanje osnovnih fiber-optičnih in optomehanskih komponent Spoznavanje načela delovanja in praktične uporabe odbojnostnega senzorja z optičnimi vlakni, Delo z merilnimi instrumenti (signal-generator,

Διαβάστε περισσότερα

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,

Διαβάστε περισσότερα

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena

Διαβάστε περισσότερα

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d) Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2

Διαβάστε περισσότερα

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.

Διαβάστε περισσότερα

+105 C (plošče in trakovi +85 C) -50 C ( C)* * Za temperature pod C se posvetujte z našo tehnično službo. ϑ m *20 *40 +70

+105 C (plošče in trakovi +85 C) -50 C ( C)* * Za temperature pod C se posvetujte z našo tehnično službo. ϑ m *20 *40 +70 KAIFLEX ST Tehnični podatki Material Izjemno fleksibilna zaprtocelična izolacija, fleksibilna elastomerna pena (FEF) Opis Uporaba Temperaturno območje Toplotna prevodnost W/(m K ) pri različnih srednjih

Διαβάστε περισσότερα

Kotne in krožne funkcije

Kotne in krožne funkcije Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete

Διαβάστε περισσότερα

ENERGETSKI STROJI. Energetski stroji. UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Katedra za energetsko strojništvo

ENERGETSKI STROJI. Energetski stroji. UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Katedra za energetsko strojništvo ENERGETSKI STROJI Uvod Pregled teoretičnih osnov Hidrostatika Dinamika tekočin Termodinamika Podobnostni zakoni Volumetrični stroji Turbinski stroji Energetske naprave Podobnostni zakoni Kriteriji podobnosti

Διαβάστε περισσότερα

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre

Διαβάστε περισσότερα

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke

Διαβάστε περισσότερα

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK 1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24

Διαβάστε περισσότερα

Tokovi v naravoslovju za 6. razred

Tokovi v naravoslovju za 6. razred Tokovi v naravoslovju za 6. razred Bojan Golli in Nada Razpet PeF Ljubljana 7. december 2007 Kazalo 1 Fizikalne osnove 2 1.1 Energija in informacija............................... 3 2 Projekti iz fizike

Διαβάστε περισσότερα

Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II

Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II Transformator Transformator je naprava, ki v osnovi pretvarja napetost iz enega nivoja v drugega. Poznamo vrsto različnih izvedb transformatorjev, glede na njihovo specifičnost uporabe:. Energetski transformator.

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije več spremenljivk

Funkcije več spremenljivk DODATEK C Funkcije več spremenljivk C.1. Osnovni pojmi Funkcija n spremenljivk je predpis: f : D f R, (x 1, x 2,..., x n ) u = f (x 1, x 2,..., x n ) kjer D f R n imenujemo definicijsko območje funkcije

Διαβάστε περισσότερα

Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare

Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Laboratorij za termoenergetiko Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare po modelu IAPWS IF-97 izračunano z XSteam Excel v2.6 Magnus Holmgren, xsteam.sourceforge.net

Διαβάστε περισσότερα

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA Državni izpitni center *M16141113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek, 1. junij 16 SPLOŠNA MATURA RIC 16 M161-411-3 M161-411-3 3 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor

Διαβάστε περισσότερα

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi

Διαβάστε περισσότερα

Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič

Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov Analiza signalov prof. France Mihelič Vpliv postopka daljšanja periode na spekter periodičnega signala Opazujmo družino sodih periodičnih pravokotnih impulzov

Διαβάστε περισσότερα

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 15. oktober 2013 Oglejmo si, kako množimo dve kompleksni števili, dani v polarni obliki. Naj bo z 1 = r 1 (cosϕ 1 +isinϕ 1 )

Διαβάστε περισσότερα

8. Diskretni LTI sistemi

8. Diskretni LTI sistemi 8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z

Διαβάστε περισσότερα

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 12. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 12. junij 2015 SPLOŠNA MATURA Državni izpitni center *M543* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek,. junij 05 SPLOŠNA MATURA RIC 05 M543 M543 3 IZPITNA POLA Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor

Διαβάστε περισσότερα

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:

Διαβάστε περισσότερα

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge Vektorji Naloge 1. V koordinatnem sistemu so podane točke A(3, 4), B(0, 2), C( 3, 2). a) Izračunaj dolžino krajevnega vektorja točke A. (2) b) Izračunaj kot med vektorjema r A in r C. (4) c) Izrazi vektor

Διαβάστε περισσότερα

ZBIRKA REŠENIH PROBLEMOV IN NALOG

ZBIRKA REŠENIH PROBLEMOV IN NALOG Izr. Prof. dr. Andrej Kitanovski Asist. dr. Urban Tomc Prof. dr. Alojz Poredoš ZBIRKA REŠENIH PROBLEMOV IN NALOG Učni pripomoček pri predmetu Prenos toplote in snovi Ljubljana, 2017 V tem delu so zbrane

Διαβάστε περισσότερα

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor, Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),

Διαβάστε περισσότερα

Prenos toplote prenos energije katerega pogojuje razlika temperatur temperatura je krajevno od točke do točke različna

Prenos toplote prenos energije katerega pogojuje razlika temperatur temperatura je krajevno od točke do točke različna PRENOS OPOE Def. Prenos toplote prenos energije katerega pogojuje razlika temperatur temperatura je krajevno od točke do točke različna Načini prenosa toplote: PREVAJANJE (kondukcija, PRESOP (konvekcija

Διαβάστε περισσότερα

- Geodetske točke in geodetske mreže

- Geodetske točke in geodetske mreže - Geodetske točke in geodetske mreže 15 Geodetske točke in geodetske mreže Materializacija koordinatnih sistemov 2 Geodetske točke Geodetska točka je točka, označena na fizični površini Zemlje z izbrano

Διαβάστε περισσότερα

Kotni funkciji sinus in kosinus

Kotni funkciji sinus in kosinus Kotni funkciji sinus in kosinus Oznake: sinus kota x označujemo z oznako sin x, kosinus kota x označujemo z oznako cos x, DEFINICIJA V PRAVOKOTNEM TRIKOTNIKU: Kotna funkcija sinus je definirana kot razmerje

Διαβάστε περισσότερα

Termodinamika vlažnega zraka. stanja in spremembe

Termodinamika vlažnega zraka. stanja in spremembe Termodinamika vlažnega zraka stanja in spremembe Termodinamika vlažnega zraka Najpogostejši medij v sušilnih procesih konvektivnega sušenja je VLAŽEN ZRAK Obravnavamo ga kot dvokomponentno zmes Suhi zrak

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,

Διαβάστε περισσότερα

MERITVE LABORATORIJSKE VAJE. Študij. leto: 2011/2012 UNIVERZA V MARIBORU. Skupina: 9

MERITVE LABORATORIJSKE VAJE. Študij. leto: 2011/2012 UNIVERZA V MARIBORU. Skupina: 9 .cwww.grgor nik ol i c NVERZA V MARBOR FAKTETA ZA EEKTROTEHNKO, RAČNANŠTVO N NFORMATKO 2000 Maribor, Smtanova ul. 17 Študij. lto: 2011/2012 Skupina: 9 MERTVE ABORATORJSKE VAJE Vaja št.: 4.1 Določanj induktivnosti

Διαβάστε περισσότερα

MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU

MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU I FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Jadranska cesta 19 1000 Ljubljan Ljubljana, 25. marec 2011 MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU KOMUNICIRANJE V MATEMATIKI Darja Celcer II KAZALO: 1 VSTAVLJANJE MATEMATIČNIH

Διαβάστε περισσότερα

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij): 4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n

Διαβάστε περισσότερα

Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12

Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12 Predizpit, Proseminar A, 15.10.2015 1. Točki A(1, 2) in B(2, b) ležita na paraboli y = ax 2. Točka H leži na y osi in BH je pravokotna na y os. Točka C H leži na nosilki BH tako, da je HB = BC. Parabola

Διαβάστε περισσότερα

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa Bor Plestenjak NLA 25. maj 2010 Bor Plestenjak (NLA) 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 25. maj 2010 1 / 12 Enostranska Jacobijeva

Διαβάστε περισσότερα

Zajemanje merilnih vrednosti z vf digitalnim spominskim osciloskopom

Zajemanje merilnih vrednosti z vf digitalnim spominskim osciloskopom VSŠ Velenje ELEKTRIČNE MERITVE Laboratorijske vaje Zajemanje merilnih vrednosti z vf digitalnim spominskim osciloskopom Vaja št.2 M. D. Skupina A PREGLEDAL:. OCENA:.. Velenje, 22.12.2006 1. Besedilo naloge

Διαβάστε περισσότερα

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost

Διαβάστε περισσότερα

Vaje: Električni tokovi

Vaje: Električni tokovi Barbara Rovšek, Bojan Golli, Ana Gostinčar Blagotinšek Vaje: Električni tokovi 1 Merjenje toka in napetosti Naloga: Izmerite tok, ki teče skozi žarnico, ter napetost na žarnici Za izvedbo vaje potrebujete

Διαβάστε περισσότερα

TOPLOTNA ČRPALKA ZRAK-VODA - BUDERUS LOGATHERM WPL 7/10/12/14/18/25/31

TOPLOTNA ČRPALKA ZRAK-VODA - BUDERUS LOGATHERM WPL 7/10/12/14/18/25/31 TOPLOTN ČRPLK ZRK-VOD - BUDERUS LOGTHERM WPL 7/0//4/8/5/ Tip Moč (kw) nar. št. EUR (brez DDV) WPL 7 7 8 7 700 95 5.6,00 WPL 0 0 7 78 600 89 8.9,00 WPL 7 78 600 90 9.78,00 WPL 4 4 7 78 600 9 0.88,00 WPL

Διαβάστε περισσότερα

Stikalni pretvorniki. Seminar: Načrtovanje elektronike za EMC Boštjan Glažar

Stikalni pretvorniki. Seminar: Načrtovanje elektronike za EMC Boštjan Glažar Stikalni pretvorniki Seminar: Načrtovanje elektronike za EMC 9. 3. 2016 Boštjan Glažar niverza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Tržaška cesta 25, SI-1000 Ljubljana Vsebina Prednosti stikalnih pretvornikov

Διαβάστε περισσότερα

Fazni diagram binarne tekočine

Fazni diagram binarne tekočine Fazni diagram binarne tekočine Žiga Kos 5. junij 203 Binarno tekočino predstavljajo delci A in B. Ti se med seboj lahko mešajo v različnih razmerjih. V nalogi želimo izračunati fazni diagram take tekočine,

Διαβάστε περισσότερα

FLEKSIBILNA ZVOČNA IZOLACIJA ZA AKUSTIČNO UDOBNOST

FLEKSIBILNA ZVOČNA IZOLACIJA ZA AKUSTIČNO UDOBNOST Powered by TCPDF (www.tcpdf.org) FLEKSIBILNA ZVOČNA IZOLACIJA ZA AKUSTIČNO UDOBNOST Specialno namenjena za zmanjšanje hrupa cevi odpadnih vod in deževnice Tanka in učinkovita zvočna izolacija z odličnimi

Διαβάστε περισσότερα

Gradniki elektronskih sistemov laboratorijske vaje. Vaja 1 Lastnosti diode. Ime in priimek: Smer:.. Datum:... Pregledal:...

Gradniki elektronskih sistemov laboratorijske vaje. Vaja 1 Lastnosti diode. Ime in priimek: Smer:.. Datum:... Pregledal:... Gradniki elektronskih sistemov laboratorijske vaje Vaja 1 Lastnosti diode Ime in priimek:. Smer:.. Datum:... Pregledal:... Naloga: Izmerite karakteristiko silicijeve diode v prevodni smeri in jo vrišite

Διαβάστε περισσότερα

Tema 1 Osnove navadnih diferencialnih enačb (NDE)

Tema 1 Osnove navadnih diferencialnih enačb (NDE) Matematične metode v fiziki II 2013/14 Tema 1 Osnove navadnih diferencialnih enačb (NDE Diferencialne enačbe v fiziki Večina osnovnih enačb v fiziki je zapisana v obliki diferencialne enačbe. Za primer

Διαβάστε περισσότερα

Merilniki gostote magnetnega polja na osnovi Lorentzove sile

Merilniki gostote magnetnega polja na osnovi Lorentzove sile Merilniki gostote magnetnega polja na osnovi Lorentzove sile Lorentzova sila je temelj tako allovega kot tudi magnetoupornostnega efekta v polprevodniških strukturah. Zgradba in osnovni princip delovanja

Διαβάστε περισσότερα

Univerza v Novi Gorici Fakulteta za znanosti o okolju Okolje (I. stopnja) Meteorologija 2013/2014. Energijska bilanca pregled

Univerza v Novi Gorici Fakulteta za znanosti o okolju Okolje (I. stopnja) Meteorologija 2013/2014. Energijska bilanca pregled Univerza v Novi Gorici Fakulteta za znanosti o okolu Okole (I. stopna) Meteorologia 013/014 Energiska bilanca pregled 1 Osnovni pomi energiski tok: P [W = J/s] gostota energiskega toka: [W/m ] toplota:q

Διαβάστε περισσότερα

UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET SIGNALI I SISTEMI. Zbirka zadataka

UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET SIGNALI I SISTEMI. Zbirka zadataka UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET Goran Stančić SIGNALI I SISTEMI Zbirka zadataka NIŠ, 014. Sadržaj 1 Konvolucija Literatura 11 Indeks pojmova 11 3 4 Sadržaj 1 Konvolucija Zadatak 1. Odrediti konvoluciju

Διαβάστε περισσότερα

Merjenje temperature

Merjenje temperature Merjenje temperature Primarne standardne temperature Mednarodna temperaturna skala iz leta 1948 predstavlja osnovo za eksperimentalno temperaturno skalo. Osnovo omejene skale predstavlja šest primarnih

Διαβάστε περισσότερα

primer reševanja volumskega mehanskega problema z MKE

primer reševanja volumskega mehanskega problema z MKE Reševanje mehanskih problemov z MKE primer reševanja volumskega mehanskega problema z MKE p p RAK: P-XII//74 Reševanje mehanskih problemov z MKE primer reševanja volumskega mehanskega problema z MKE L

Διαβάστε περισσότερα

PROCESIRANJE SIGNALOV

PROCESIRANJE SIGNALOV Rešive pisega izpia PROCESIRANJE SIGNALOV Daum: 7... aloga Kolikša je ampliuda reje harmoske kompoee arisaega periodičega sigala? f() - -3 - - 3 Rešiev: Časova fukcija a iervalu ( /,/) je lieara fukcija:

Διαβάστε περισσότερα

diferencialne enačbe - nadaljevanje

diferencialne enačbe - nadaljevanje 12. vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 diferencialne enačbe - nadaljevanje Ortogonalne trajektorije Dana je 1-parametrična družina krivulj F(x, y, C) = 0. Ortogonalne

Διαβάστε περισσότερα

vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov

vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov 28. 3. 11 UV- spektrofotometrija Biuretska metoda Absorbanca pri λ=28 nm (A28) UV- spektrofotometrija Biuretska metoda vstopni žarek intenziteta I Lowrijeva metoda Bradfordova metoda Bradfordova metoda

Διαβάστε περισσότερα

Kvantni delec na potencialnem skoku

Kvantni delec na potencialnem skoku Kvantni delec na potencialnem skoku Delec, ki se giblje premo enakomerno, pride na mejo, kjer potencial naraste s potenciala 0 na potencial. Takšno potencialno funkcijo zapišemo kot 0, 0 0,0. Slika 1:

Διαβάστε περισσότερα

Če je električni tok konstanten (se ne spreminja s časom), poenostavimo enačbo (1) in dobimo enačbo (2):

Če je električni tok konstanten (se ne spreminja s časom), poenostavimo enačbo (1) in dobimo enačbo (2): ELEKTRIČNI TOK TEOR IJA 1. Definicija enote električnega toka Električni tok je gibanje električno nabitih delcev v trdnih snoveh (kovine, polprevodniki), tekočinah ali plinih. V kovinah se gibljejo prosti

Διαβάστε περισσότερα

Zaporedna in vzporedna feroresonanca

Zaporedna in vzporedna feroresonanca Visokonapetostna tehnika Zaporedna in vzporedna feroresonanca delovanje regulacijskega stikala T3 174 kv Vaja 9 1 Osnovni pogoji za nastanek feroresonance L C U U L () U C () U L = U L () U C = ωc V vezju

Διαβάστε περισσότερα

vezani ekstremi funkcij

vezani ekstremi funkcij 11. vaja iz Matematike 2 (UNI) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 ekstremi funkcij več spremenljivk nadaljevanje vezani ekstremi funkcij Dana je funkcija f(x, y). Zanimajo nas ekstremi nad

Διαβάστε περισσότερα

Logatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013

Logatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013 WP 14 R T d 9 10 11 53 d 2015 811/2013 WP 14 R T 2015 811/2013 WP 14 R T Naslednji podatki o izdelku izpolnjujejo zahteve uredb U 811/2013, 812/2013, 813/2013 in 814/2013 o dopolnitvi smernice 2010/30/U.

Διαβάστε περισσότερα

Fizikalne količine zapisujemo kot zmnožek številske vrednosti in ustrezne enote.

Fizikalne količine zapisujemo kot zmnožek številske vrednosti in ustrezne enote. Fizikalne količine zapisujemo kot zmnožek številske vrednosti in ustrezne enote. Včasih je potrebno poznati enoto za količino, za katero ne poznamo enote, poznamo pa relacijo med količinami, kot npr. da

Διαβάστε περισσότερα

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON ENROPIJSKI ZAKON REERZIBILNA srememba: moža je obrjea srememba reko eakih vmesih staj kot rvota srememba. Po obeh sremembah e sme biti obeih trajih srememb v bližji i dalji okolici. IREERZIBILNA srememba:

Διαβάστε περισσότερα

Najprej zapišemo 2. Newtonov zakon za cel sistem v vektorski obliki:

Najprej zapišemo 2. Newtonov zakon za cel sistem v vektorski obliki: NALOGA: Po cesi vozi ovornjak z hirosjo 8 km/h. Tovornjak je dolg 8 m, širok 2 m in visok 4 m in ima maso 4 on. S srani začne pihai veer z hirosjo 5 km/h. Ob nekem času voznik zaspi in ne upravlja več

Διαβάστε περισσότερα

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu. Kontrolne karte KONTROLNE KARTE Kontrolne karte uporablamo za sprotno spremlane kakovosti izdelka, ki ga izdeluemo v proizvodnem procesu. Izvaamo stalno vzorčene izdelkov, npr. vsako uro, vsake 4 ure.

Διαβάστε περισσότερα

Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba.

Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba. 1. Osnovni pojmi Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba. Primer 1.1: Diferencialne enačbe so izrazi: y

Διαβάστε περισσότερα

Tehnične meritve (TME): Izpitna vprašanja. Osnovni pojmi merilne tehnike

Tehnične meritve (TME): Izpitna vprašanja. Osnovni pojmi merilne tehnike Tehnične meritve (TME): Izpitna vprašanja Osnovni pojmi merilne tehnike Zakaj meriti? Čemu meriti? Kako meriti? Osnovne enote fizikalnih veličin. Blokovna shema merilne naprave (splošno). Metode merjenja.

Διαβάστε περισσότερα

merjenje energetskih strojev in naprav termovizija 1 Merjenje temperature s termovizijskimi kamerami

merjenje energetskih strojev in naprav termovizija 1 Merjenje temperature s termovizijskimi kamerami merjenje energetskih strojev in naprav termovizija 1 Merjenje temperature s termovizijskimi kamerami merjenje energetskih strojev in naprav termovizija 2 Uvod Termovizija je postopek, ki omogoča brezdotikalno

Διαβάστε περισσότερα

VEKTORJI. Operacije z vektorji

VEKTORJI. Operacije z vektorji VEKTORJI Vektorji so matematični objekti, s katerimi opisujemo določene fizikalne količine. V tisku jih označujemo s krepko natisnjenimi črkami (npr. a), pri pisanju pa s puščico ( a). Fizikalne količine,

Διαβάστε περισσότερα

DISKRETNA FOURIERJEVA TRANSFORMACIJA

DISKRETNA FOURIERJEVA TRANSFORMACIJA 29.03.2004 Definicija DFT Outline DFT je linearna transformacija nekega vektorskega prostora dimenzije n nad obsegom K, ki ga označujemo z V K, pri čemer ima slednji lastnost, da vsebuje nek poseben element,

Διαβάστε περισσότερα

Matematika 2. Diferencialne enačbe drugega reda

Matematika 2. Diferencialne enačbe drugega reda Matematika 2 Diferencialne enačbe drugega reda (1) Reši homogene diferencialne enačbe drugega reda s konstantnimi koeficienti: (a) y 6y + 8y = 0, (b) y 2y + y = 0, (c) y + y = 0, (d) y + 2y + 2y = 0. Rešitev:

Διαβάστε περισσότερα

UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Katedra za energetsko strojništvo VETRNICA. v 2. v 1 A 2 A 1. Energetski stroji

UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Katedra za energetsko strojništvo VETRNICA. v 2. v 1 A 2 A 1. Energetski stroji Katedra za energetsko strojništo VETRNICA A A A Katedra za energetsko strojništo Katedra za energetsko strojništo VETRNICA A A A Δ Δp p p Δ Katedra za energetsko strojništo Teoretična moč etrnice Določite

Διαβάστε περισσότερα

INTEGRALNE MERITVE DELOVNIH KARAKTERISTIK TURBINSKIH STROJEV NA ODPRTIH PRESKUŠEVALIŠČIH

INTEGRALNE MERITVE DELOVNIH KARAKTERISTIK TURBINSKIH STROJEV NA ODPRTIH PRESKUŠEVALIŠČIH INTEGRALNE MERITVE DELOVNIH KARAKTERISTIK TURBINSKIH STROJEV NA ODPRTIH PRESKUŠEVALIŠČIH ELEMENTI PRETOČNEGA TRAKTA ODPRTUH EKSPERIMENTALNIH POSTAJ V merjeni ventilator U- usmernik toka PV- omožni ventilator

Διαβάστε περισσότερα

Modeliranje električnih strojev

Modeliranje električnih strojev Modeliranje električnih strojev VAJA 6 Statična navorna karakteristika in ohlajevalna krivulja AM Ime in priimek: Datum in ura: Ocena poročila: 1 Besedilo naloge a) Izmerite statično navorno karakteristiko

Διαβάστε περισσότερα

Definicija. definiramo skalarni produkt. x i y i. in razdaljo. d(x, y) = x y = < x y, x y > = n (x i y i ) 2. i=1. i=1

Definicija. definiramo skalarni produkt. x i y i. in razdaljo. d(x, y) = x y = < x y, x y > = n (x i y i ) 2. i=1. i=1 Funkcije več realnih spremenljivk Osnovne definicije Limita in zveznost funkcije več spremenljivk Parcialni odvodi funkcije več spremenljivk Gradient in odvod funkcije več spremenljivk v dani smeri Parcialni

Διαβάστε περισσότερα

3. AMPEROV ZAKON. SLIKA: Zanka v magnetnem polju. Integral komponente magnetnega polja v smeri zanke je sorazmeren toku, ki ga zanka oklepa.

3. AMPEROV ZAKON. SLIKA: Zanka v magnetnem polju. Integral komponente magnetnega polja v smeri zanke je sorazmeren toku, ki ga zanka oklepa. 3. AMPEROV ZAKON Equation Section 3 Vsebina poglavja: Integral polja po zaključeni zanki je sorazmeren toku, ki ga zanka objame. Izračuni polja s pomočjo Amperovega zakona za: tokovno premico, solenoid,

Διαβάστε περισσότερα

Doc.dr. Matevž Dular N-4 01/

Doc.dr. Matevž Dular N-4 01/ soba telefon e-ošta reavatelja: Ir.rof.r. Anrej Seneačnik 33 0/477-303 anrej.seneacnik@fs.uni-lj.si Doc.r. Matevž Dular N-4 0/477-453 atev.ular@fs.uni-lj.si asistenta: Dr. Boštjan Drobnič S-I/67 0/477-75

Διαβάστε περισσότερα

1. Enosmerna vezja. = 0, kar zaključena

1. Enosmerna vezja. = 0, kar zaključena 1. Enosmerna vezja Vsebina polavja: Kirchoffova zakona, Ohmov zakon, električni viri (idealni realni, karakteristika vira, karakteristika bremena matematično in rafično, delovna točka). V enosmernih vezjih

Διαβάστε περισσότερα

Domače naloge za 2. kolokvij iz ANALIZE 2b VEKTORSKA ANALIZA

Domače naloge za 2. kolokvij iz ANALIZE 2b VEKTORSKA ANALIZA Domače naloge za 2. kolokvij iz ANALIZE 2b VEKTORSKA ANALIZA. Naj bo vektorsko polje R : R 3 R 3 dano s predpisom R(x, y, z) = (2x 2 + z 2, xy + 2yz, z). Izračunaj pretok polja R skozi površino torusa

Διαβάστε περισσότερα

CM707. GR Οδηγός χρήσης... 2-7. SLO Uporabniški priročnik... 8-13. CR Korisnički priručnik... 14-19. TR Kullanım Kılavuzu... 20-25

CM707. GR Οδηγός χρήσης... 2-7. SLO Uporabniški priročnik... 8-13. CR Korisnički priručnik... 14-19. TR Kullanım Kılavuzu... 20-25 1 2 3 4 5 6 7 OFFMANAUTO CM707 GR Οδηγός χρήσης... 2-7 SLO Uporabniški priročnik... 8-13 CR Korisnički priručnik... 14-19 TR Kullanım Kılavuzu... 20-25 ENG User Guide... 26-31 GR CM707 ΟΔΗΓΟΣ ΧΡΗΣΗΣ Περιγραφή

Διαβάστε περισσότερα

Parne turbine. Avtor: Ivo Krajnik Kobarid

Parne turbine. Avtor: Ivo Krajnik Kobarid Parne turbine Avtor: Ivo Krajnik Kobarid 20. 9. 2009 Obravnava parnih turbin Lastnosti pare T-S diagrami, kvaliteta pare, kalorimeter Krožni cikli Rankinov cikel Klasifikacija Različni tipi turbin Enačbe

Διαβάστε περισσότερα

L-400 TEHNIČNI KATALOG. Talni konvektorji

L-400 TEHNIČNI KATALOG. Talni konvektorji 30 50 30-00 TEHIČI KATAOG 300 Talni konvektorji TAI KOVEKTORJI Talni konvektorji z naravno konvekcijo TK Talni konvektorji s prisilno konvekcijo TKV, H=105 mm, 10 mm Talni konvektorji s prisilno konvekcijo

Διαβάστε περισσότερα

ODBOJNOSTNI SENZOR Z OPTIČNIMI VLAKNI

ODBOJNOSTNI SENZOR Z OPTIČNIMI VLAKNI ODBOJNOSTNI SENZOR Z OPTIČNIMI VLAKNI Spoznavanje osnovnih vlakensko-optičnih (fiber-optičnih) komponent, Vodenje svetlobe po optičnem vlaknu, Spoznavanje načela delovanja in praktične uporabe odbojnostnega

Διαβάστε περισσότερα

MERITVE LABORATORIJSKE VAJE

MERITVE LABORATORIJSKE VAJE UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO 000 Maribor, Smetanova ul. 17 Študijsko leto: 011/01 Skupina: 9. MERITVE LABORATORIJSKE VAJE Vaja št.: 10.1 Merjenje z digitalnim

Διαβάστε περισσότερα

MERJENJE DEFORMACIJ IN UMERJANJE DINAMOMETRA

MERJENJE DEFORMACIJ IN UMERJANJE DINAMOMETRA UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO LABORATORIJ ZA TEHNIČNO KIBERNETIKO, OBDELOVALNE SISTEME IN RAČUNALNIŠKO TEHNOLOGIJO & LABORATORIJ ZA PROIZVODNO KIBERNETIKO IN EKSPERIMENTALNE METODE EKSPERIMENTALNE

Διαβάστε περισσότερα

Kvadratne forme. Poglavje XI. 1 Definicija in osnovne lastnosti

Kvadratne forme. Poglavje XI. 1 Definicija in osnovne lastnosti Poglavje XI Kvadratne forme V zadnjem poglavju si bomo ogledali še eno vrsto preslikav, ki jih tudi lahko podamo z matrikami. To so tako imenovane kvadratne forme, ki niso več linearne preslikave. Kvadratne

Διαβάστε περισσότερα

CO2 + H2O sladkor + O2

CO2 + H2O sladkor + O2 VAJA 5 FOTOSINTEZA CO2 + H2O sladkor + O2 Meritve fotosinteze CO 2 + H 2 O sladkor + O 2 Fiziologija rastlin laboratorijske vaje SVETLOBNE REAKCIJE (tilakoidna membrana) TEMOTNE REAKCIJE (stroma kloroplasta)

Διαβάστε περισσότερα

Gradniki TK sistemov

Gradniki TK sistemov Gradniki TK sistemov renos signalov v višji rekvenčni legi Vsebina Modulacija in demodulacija Vrste analognih modulacij AM M FM rimerjava spektrov analognih moduliranih signalov Mešalniki Kdaj uporabimo

Διαβάστε περισσότερα

1 UPUTSTVO ZA IZRADU GRAFIČKOG RADA IZ MEHANIKE II

1 UPUTSTVO ZA IZRADU GRAFIČKOG RADA IZ MEHANIKE II 1 UPUTSTVO ZA IZRADU GRAFIČKOG RADA IZ MEHANIKE II Zadatak: Klipni mehanizam se sastoji iz krivaje (ekscentarske poluge) OA dužine R, klipne poluge AB dužine =3R i klipa kompresora B (ukrsne glave). Krivaja

Διαβάστε περισσότερα

The Thermal Comfort Properties of Reusable and Disposable Surgical Gown Fabrics Original Scientific Paper

The Thermal Comfort Properties of Reusable and Disposable Surgical Gown Fabrics Original Scientific Paper 24 The Thermal Comfort Properties of Surgical Gown Fabrics 1 1 2 1 2 Termofiziološke lastnosti udobnosti kirurških oblačil za enkratno in večkratno uporabo december 2008 marec 2009 Izvleček Kirurška oblačila

Διαβάστε περισσότερα

Osnove matematične analize 2016/17

Osnove matematične analize 2016/17 Osnove matematične analize 216/17 Neža Mramor Kosta Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerza v Ljubljani Kaj je funkcija? Funkcija je predpis, ki vsakemu elementu x iz definicijskega območja

Διαβάστε περισσότερα

Namen določanja vlažnost lesa

Namen določanja vlažnost lesa Namen določanja vlažnost lesa V svežem lesu določitev količine vode v lesu Pred izvajanjem sušenja izbira pravilnega programa sušenja Med izvajanjem sušilnega postopka primerjava dejanskega stanja s programiranim

Διαβάστε περισσότερα

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE NEPARAMETRIČNI TESTI pregledovanje tabel hi-kvadrat test as. dr. Nino RODE Parametrični in neparametrični testi S pomočjo z-testa in t-testa preizkušamo domneve o parametrih na vzorcih izračunamo statistike,

Διαβάστε περισσότερα

Toplotni tokovi. 1. Energijski zakon Temperatura

Toplotni tokovi. 1. Energijski zakon Temperatura Toplotni tokovi 1. Energijski zakon Med količinami, ki se ohranjajo, smo poleg mase in naboja omenili tudi energijo. V okviru modula o snovnih tokovih smo vpeljali kinetično, potencialno, prožnostno in

Διαβάστε περισσότερα