Navodila za terenske vaje Bohinj doc. dr. Gorazd Urbanič

Σχετικά έγγραφα
Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM

- Geodetske točke in geodetske mreže

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Varjenje polimerov s polprevodniškim laserjem

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

LIVING ENVIRONMENT LIVING ENVIRONMENT CHINESE EDITION. The University of the State of New York REGENTS HIGH SCHOOL EXAMINATION A B 1 B 2 D B 2 D

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

Tretja vaja iz matematike 1

POROČILO. št.: P 1100/ Preskus jeklenih profilov za spuščen strop po točki 5.2 standarda SIST EN 13964:2004

Osnove sklepne statistike

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

Statistična analiza. doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za farmacijo

Multivariatna analiza variance

Osnovne stehiometrijske veličine

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

CO2 + H2O sladkor + O2

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 12. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

POPIS DEL IN PREDIZMERE

VPLIV RAZLIČNIH PARAMETROV PRANJA NA ODSTRANJEVANJE STANDARDNE UMAZANIJE Z BOMBAŽNE TKANINE

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

IZZIVI DRUŽINSKE MEDICINE. U no gradivo zbornik seminarjev

Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare

Če je električni tok konstanten (se ne spreminja s časom), poenostavimo enačbo (1) in dobimo enačbo (2):

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

Pošto pretvaramo iz veće u manju mjernu jedinicu broj 2.5 množimo s 1000,

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov

1. Trikotniki hitrosti

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

Novi Sad god Broj 1 / 06 Veljko Milković Bulevar cara Lazara 56 Novi Sad. Izveštaj o merenju

МЕХАНИКА НА ФЛУИДИ (AFI, TI, EE)

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE

MERITVE LABORATORIJSKE VAJE. Študij. leto: 2011/2012 UNIVERZA V MARIBORU. Skupina: 9

The Thermal Comfort Properties of Reusable and Disposable Surgical Gown Fabrics Original Scientific Paper

Vježba: Uklanjanje organskih bojila iz otpadne vode koagulacijom/flokulacijom

Kotni funkciji sinus in kosinus

PRILOGA VI POTRDILO O SKLADNOSTI. (Vzorci vsebine) POTRDILO O SKLADNOSTI ZA VOZILO HOMOLOGIRANEGA TIPA

Tekočinska kromatografija

OCENA ONESNAŽENOSTI ZRAKA Z DELCI PM10 NA JESENICAH (obdobje meritev: )

ARHITEKTURA DETAJL 1, 1:10

MONITORING PODZEMNE VODE IN POVRŠINSKIH VODOTOKOV NA OBMOČJU MESTNE OBČINE LJUBLJANA ZA OBDOBJE november april 2018

PRERADA GROŽðA. Sveučilište u Splitu Kemijsko-tehnološki fakultet. Zavod za prehrambenu tehnologiju i biotehnologiju. Referati za vježbe iz kolegija

l 5 Levo: Površinski profil referenčne dolžine in dolžina vrednotenja; Desno: srednja linija profila

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

Osnove statistike. Drago Bokal Oddelek za matematiko in računalništvo Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerza v Mariboru. 1.

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

Termovizijski sistemi MS1TS

INŽENJERSTVO NAFTE I GASA. 2. vežbe. 2. vežbe Tehnologija bušenja II Slide 1 of 50

Ovrednotenje vzorca naravne vode

CM707. GR Οδηγός χρήσης SLO Uporabniški priročnik CR Korisnički priručnik TR Kullanım Kılavuzu

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης Αξίωση αποζημίωσης Έντυπο Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...

DISKRIMINANTNA ANALIZA

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

P R A V I L N I K o obratovalnem monitoringu stanja tal. 1. člen (vsebina)

Simbolni zapis in množina snovi

Slovenska oskrbna veriga z žiti in izdelki iz žit

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

MODERIRANA RAZLIČICA

STATISTIKA ANALIZA VARINCE Doc.dr. Tadeja Kraner Šumenjak

Posnemanje fotorazgradnje sertralina v okolju. Tjaša Gornik, Mentor: doc. dr. Tina Kosjek Somentor: prof. dr.

3525$&8158&1(',=$/,&(6$1$92-1,095(7(120

Logatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013

Slika, vir:

2.1. MOLEKULARNA ABSORPCIJSKA SPEKTROMETRIJA

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Uradni list Republike Slovenije Št. 4 / / Stran 415

S53WW. Meritve anten. RIS 2005 Novo Mesto

MATEMATIKA. Merske enote RAZLAGE IN VAJE ZA BOLJŠE OCENE V VIŠJIH RAZREDIH OSNOVNE ŠOLE. Tanja Končan, Vilma Moderc in Rozalija Strojan

=DYH]XMRþHELRORãNHPHMQHYUHGQRVWL- BAT vrednosti

Vaje: Električni tokovi

Vaja: Odbojnostni senzor z optičnimi vlakni. Namen vaje

Energijska bilanca. E=E i +E p +E k +E lh. energija zaradi sproščanja latentne toplote. notranja energija potencialna energija. kinetična energija

MONITORING PODZEMNE VODE IN POVRŠINSKIH VODOTOKOV NA OBMOČJU MESTNE OBČINE LJUBLJANA ZA OBDOBJE oktober april 2018

MONITORING POVRŠINSKIH VODA V MESTNI OBČINI NOVA GORICA V LETU 2016 KONČNO POROČILO. Naročnik:

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

Osnove elektrotehnike uvod

13SYMV

Energijska bilanca Zemlje. Osnove meteorologije november 2017

HASLIM112V, HASLIM123V, HASLIM136V HASLIM112Z, HASLIM123Z, HASLIM136Z HASLIM112S, HASLIM123S, HASLIM136S

DISKRETNA MATEMATIKA - PREDAVANJE 7 - Jovanka Pantović

K U P M Metka Jemec. Konferenca o učenju in poučevanju matematike, M a r i b o r, 2 3. i n 2 4. avgusta

MATRICE I DETERMINANTE - formule i zadaci - (Matrice i determinante) 1 / 15

Kotne in krožne funkcije

PRILOGE. k predlogu. direkitve Evropskega parlamenta in Sveta. o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (prenovitev)

Program testirati pomoću podataka iz sledeće tabele:

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa



UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Katedra za energetsko strojništvo VETRNICA. v 2. v 1 A 2 A 1. Energetski stroji

Transcript:

Limnologija in Ekosistemi Navodila za terenske vaje Bohinj 2009 doc. dr. Gorazd Urbanič

Delovno gradivo Urbanič G., Toman M. J. 2003. Varstvo celinskih voda. Ljubljana, Študentska založba, Scripta: 94 str. Urbanič G., Toman M. J. 2009. Limnologija in Ekosistemi. Praktikum, delovna verzija. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, oddelek za biologijo: 58 str.

Zgradba praktikuma Urbanič G., Toman M. J. 2009. Limnologija in Ekosistemi. Praktikum, delovna verzija. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo: 58 str. http://www.bf.uni-lj.si/bi/ekologija/vode/limnologija%20&%20ekosistemi lj.si/bi/ekologija/vode/limnologija%20&%20ekosistemi-praktikum.pdf POGLAVJA IN PODPOGLAVJA NASLOV VAJE METODOLOGIJA MATERIAL: teren, laboratorij PRIČAKOVANI REZULTATI REZULTATI: preglednice za vpisovanje rezultatov in slike za vrisovanje rezultatov VIRI PRILOGE (enačbe, dodatne preglednice, slike, pojasnila)

I. JEZERO 1 PELAGIAL 1.1 Fizikalni in kemijski parametri 1.2 Plankton 2 LITORAL 2.1 Litoralni bentos 2.1 Makrofiti 3 PROFUNDAL 3.1 Profundalni bentos 4 RABA ZEMLJIŠČA A OB JEZERU II. TEKOČE E VODE Program dela 1 VTOK IN IZTOK IZ JEZERA 1.1 Hidromorfološki parametri 1.2 Fizikalni in kemijski parametri 1.3 Združba bentoških nevretenčarjev 2 VODOTOK RIBNICA 2.1 Hidromorfološki parametri 2.2 Fizikalni in kemijski parametri 2.3 Združba bentoških nevretenčarjev 2.4 Združba obrasti 2.5 Združba rib 3 VODOTOK SAVICA 3.1 Hidrološki parametri 3.2 Združba plavljenih bentoških nevretenčarjev

I. BOHINJSKO JEZERO 526 m n.m. 3,28 km 2 92,5 milijonov m 3 45 m

Vaja 1. Vertikalno spreminjanje fizikalnih in kemijskih parametrov v jezeru. 3 mesta vzorčenja Vertikalno spreminjanje parametrov koncentracija v vodi raztopljenega kisika, nasičenost vode s kisikom, temperatura vode. Globina (m) Temperatura ( C) 0 5 10 15 20 25 0 5 10 15 20 25 30 Vzorčno mest Vzorčno mest Vzorčno mest 35 40 45 50

Vaja 1. Vertikalno spreminjanje fizikalnih in kemijskih parametrov v jezeru. 3 mesta vzorčenja MESTO VZORČENJA epilimnij metalimnij hipolimnij A) ) aparativno (teren) prevodnost ph Secchi-jeva globina B) analitsko (laboratorij) nitrati, ortofosfati, klorofil a suspendirane snovi.

Vaja 1. Vertikalno spreminjanje fizikalnih in kemijskih parametrov v jezeru. Določanje klorofila a Spektrofotometrično Kl a (µg/l) = (13,9 (A 665 - A 750 ) V m )) / (V v l) A 665 - absorpcija pri 665 nm A 750 - absorpcija pri 750 nm V m - volumen metanola (ml)( V v - volumen prefiltrirane vode (l) l - širina kivete v spektrofotometru (cm)

Vaja 2. Sestava in vertikalna razporeditev planktona v pelagialu jezera. Metodologija vsako mesto vzorčenja ima 4 vzorce: A) Planktonska mreža vertikalni poteg (od dna proti površini). B) Ruttnerjev vzorčevalnik (4 x 1,5 L vode) epilimnij, metalimnij, hipolimnij. 3 vzorčna mesta

Vaja 2. Sestav in vertikalna razporeditev planktona v pelagialu jezera. 3 vzorčna mesta Pričakovani rezultati taksonomska sestava povprečno število osebkov/l (ỹ)( ỹ = Σy i /n y i število osebkov v i-tem podvzorcu n število podvzorcev Shannon-Wienerjev diverzitetni indeks (H') H' = - p i log 2 p i - delež taksona i v vzorcu podobnost med vzorci (S BC - Bray-Curtisov indeks podobnosti dendrogram)

Vaja 2. Sestav in vertikalna razporeditev planktona v pelagialu jezera. Povprečno število osebkov/l N = (ỹ V( vz )/(V fv V p )...(1) N povprečno število osebkov /L (vzorec) ỹ povprečno število osebkov v pregledanem volumnu (povprečje petih ponovitev) ỹ= Σyi/n ỹ povprečno število osebkov v i ponovitvah yi število osebkov v i-tem podvzorcu n število podvzorcev V vz - volumen zgoščenega vzorca (70 ml) [ml] V fv volumen prefiltrirane vode (6 L) [L] V p volumen pregledanega podvzorca ob vsaki ponovitvi (~ 0,125 ml) [ml]

Vaja 2. Sestav in vertikalna razporeditev planktona v pelagialu jezera. Primer: Povprečno število osebkov/l N = (ỹ V( vz )/(V fv V p )...(1) Takson / podvzorec 1 2 3 4 5 povprečje povprečje/l Navicula sp. 3 5 7 10 2 5 504 Keratella cochlearis 15 20 20 20 25 20 1866 Kellicottia longispina 60 65 70 50 55 60 5589 Ceratium hirundinella 100 120 111 115 130 115 10748 VSOTA 178 210 208 195 212 201 19920 ŠT. CELIC/L 17675 20853 20654 19364 21052 19920 19920 SD 1418 SE 634 N±SE (št.( celic/l) = 19920 ± 634 Standardna napaka SE = S/( n) Standardna deviacija S = (Σ(yi -ỹ) 2 /(n - 1)) S standardna deviacija vzorčne populacije n število podvzorcev ỹ povprečno število osebkov v i ponovitvah yi število osebkov v i-tem podvzorcu

Vaja 2. Sestav in vertikalna razporeditev planktona v pelagialu jezera. Podobnost med vzorci (S BC - Bray-Curtisov indeks podobnosti dendrogram) S BC = 2w/(A+B) (S BC = 2w/(A+B) ali S Σ yij - yik ali S BC = 1 - ----------- Σ (yij + yik) S BC Bray - Curtisov indeks podobnosti w število skupnih osebkov v obeh vzorcih A - število osebkov v 1. vzorcu B - število osebkov v 2. vzorcu yij - število osebkov vrste i v vzorcu j yik število osebkov vrste i v vzorcu k Primer izračuna podobnosti in risanja dendrograma!

Vaja 3. Sestava in (mikro)razporeditev bentoških nevretenčarjev v zgornjem litoralu jezera. Metodologija 3 vzorčna mesta; 1) kamnit, z makrofiti neporasel litoral, 2) litoral porasel s submerznimi makrofiti, 3) litoral porasel z emergentnimi makrofiti. vzorčenje z ročno mrežo; 1) vzorčenje do globine 1 m 2) 5 vzorčnih enot na vsakem vzorčnem mestu izbranih na dolžini 10 m 3) vzorčne enote izbrane glede na delež kategorije globin (priloga 2) 4) velikost vzorčne enote je 25 cm x 25 cm 5) a) 5 vzorčnih enot skupaj je vzorec b) vsaka vzorčna enota je vzorec BREG 10 m 9 m 8 m 7 m 6 m 5 m 4 m 3 m 2 m PROSTA VODA 1 m 0 m 0,25 m 0,5 m 0,75 m 1 m

Vaja 3. Sestava in (mikro)razporeditev bentoških nevretenčarjev v zgornjem litoralu jezera. Pričakovani rezultati taksonomska sestava število osebkov število taksonov Shannon-Wienerjev diverzitetni indeks (H') podobnost med mesti vzorčenja (S BC - Bray-Curtisov indeks podobnosti dendrogram) podobnost med vzorčnimi enotami (S BC - Bray-Curtisov indeks podobnosti dendrogram) deleži i prehranskih skupin (po Fauna Aquatica Austriaca)

Vaja 3. Sestava in (mikro)razporeditev bentoških nevretenčarjev v zgornjem litoralu jezera. Deleži i prehranskih skupin (po Fauna Aquatica Austriaca) Rj = Σ (xi hi)/ 10 Rj delež prehranske skupine* j (drobilci, strgalci, plenilci, filtratorji, detritivori; iz Fauna Aquatica Austriaca) xi število točk k (maksimalno = 10) taksona i znotraj dane prehranske skupine hi delež (pogostnost) taksona i v vzorcu Prehranska skupina Vrste oznak v FAA Združeni po FAA drobilci ZKL, HOL, MIN drobilci, ksilofagi, minerji strgalci WEI strgalci plenilci RÄU, PAR predatorji, paraziti filtratorji AFIL, PFIL aktivni in pasivni filtratorji detritivori DET detritivori

Vaja 3. Sestava in (mikro)razporeditev bentoških nevretenčarjev v zgornjem litoralu jezera. Primer: deleži i prehranskih skupin (po Fauna Aquatica Austriaca) Rj = Σ (xi hi)/ 10 Takson Št. osebkov Delež taksona (hi) Drobilci Strgalci Filtratorji Detritivorji Plenilci Število točk znotraj prehranske skupine Hydropsyche incognita 200 0,1 2 5 3 Elmis sp. 400 0,2 10 Antocha sp. 100 0,05 10 Leuctra sp. 1000 0,5 3 3 4 Erpobdella sp. 300 0,15 10 Delež prehranske skupine (Rj) 0,15 0,37 0,05 0,25 0,18 Deleži prehranskih skupin 1,0 0,9 0,8 0,7 0,6 0,5 0,4 0,3 0,2 0,1 0,0 neporaslo kamenje emergentni makrofiti Vzorčna mesta submerzni makrofiti Drugo Detritivori Filtratorji Plenilci Strgalci Drobilci

Vaja 4. Tipi makrofitov v litoralu jezera in njihova razporeditev. Metodologija popis ekoloških kih tipov makrofitov 1. Ukoreninjeni makrofiti a) Emergentni makrofiti del rastline (tudi vegetativni) nad vodno gladino (npr. Typha, Phragmites, Carex) ) (EM) b) Makrofiti s plavajočimi listi (npr. Nuphar, Nymphea, Potamogeton natans) ) (PL) c) Potopljeni makrofiti (npr. Chara, Nitella, Myriophyllum, Ranunculus trichophyllus, Potamogeton alpinus) ) (PM) 2. Prostoplavajoči i makrofiti (PP) (npr. Utricularia, Ceratophyllum,, Lemnaceae, Trapa, Eichornia) Dopisati kode!

Vaja 6. Razporeditev bentoških nevretenčarjev v profundalu jezera Metodologija 3 mesta vzorčenja, Ekmanov grabilec (15 cm x 15 cm), vsako mesto vzorčenja ima 10 vzorčnih enot Pričakovani rezultati taksonomska sestava število osebkov/225 cm2 Shannon-Wienerjev diverzitetni indeks (H') podobnost med mesti vzorčenja (S BC - Bray-Curtisov indeks podobnosti dendrogram) deleži i prehranskih skupin (po Fauna Aquatica Austriaca)

Vaja 7. Raba zemljišča a ob jezeru Metodologija določitev tipov rabe zemljišča: gozdne površine ine: : listopadni gozd, iglasti gozd, mešani gozd, kmetijske površine ine: : travnik, pašnik, njiva, urbane površine ine. Pričakovani rezultati karta jezera s prikazano rabo zemljišča a ob jezeru

II. TEKOČE E VODE Program dela 1 VTOK IN IZTOK IZ JEZERA 1.1 Hidromorfološki parametri 1.2 Fizikalni in kemijski parametri 1.3 Združba bentoških nevretenčarjev 2 VODOTOK RIBNICA 2.1 Hidromorfološki parametri 2.2 Fizikalni in kemijski parametri 2.3 Združba bentoških nevretenčarjev 2.4 Združba obrasti 2.5 Združba rib 3 VODOTOK SAVICA 3.1 Hidrološki parametri 3.2 Združba plavljenih bentoških nevretenčarjev

II. TEKOČE E VODE 1 Vtok in iztok iz jezera 1.1 1 HIDROMORFOLOŠKI PARAMETRI 1.2 2 FIZIKALNI IN KEMIJSKI PARAMETRI 1.3 3 ZDRUŽBA BENTOŠKIH NEVRETENČARJEV

Vaja 8. Hidromorfološke značilnosti vtoka in iztoka iz jezera. Meritve in izračun globina, hitrost vodnega toka, pretok, organski in anorganski substrat, obrežna vegetacija.

Vaja 9. Vpliv jezera na fizikalne in kemijske parametre. Meritve in izračun a) aparativno koncentracija raztopljenega kisika, nasičenost, prevodnost, ph, temperatura, b) analitsko nitrati, ortofosfati, suspendirane snovi.

Vaja 10. Vpliv jezera na združbo bentoških nevretenčarjev arjev. Metodologija vzorčenje z ročno mrežo; 1) 20 vzorčnih enot na vsakem vzorčnem mestu 2) vzorčne enote izbrane glede na delež substrata 3) velikost vzorčne enote je 25 cm x 25 cm 4) 20 vzorčnih enot skupaj je vzorec 25 m LEVI BREG DESNI BREG 22,5 m 20 m 17,5 m 15 m 12,5 m 10 m 7,5 m 5 m 2,5 m 0 m ŠIRINA Enota (m)

Vaja 10. Vpliv jezera na združbo bentoških nevretenčarjev arjev. Poziciranje vzorčnih enot Vodotok Kraj Datum Anorganski substrat (%) megalital (>40 cm) makrolital (20-40 cm) mezolital (6-20 cm) mikrolital (2-6 cm) akal (0,2-2 cm) psamal (6mm-2 mm) argilal (<6mm) Vsota = Organski substrat (%) makroalge potopljeni makrofiti emergentni makrofiti živi deli kopenskih rastlin ksilal (les) večji organski delci (CPOM) manjši organski delci (FPOM)»Sewage fungus«vsota = Tehnolital* (označi z znakom x) Vzorčevalec Le anorganski substrat 100% Le organski substrat Vsota anorganskega in organskega substrata Število vzorčnih enot spremenljiva 100% 20

Vaja 10. Vpliv jezera na združbo bentoških nevretenčarjev arjev. Pričakovani rezultati taksonomska sestava številčnost taksonov/1,25 m2 podobnost med vzorčnima mestoma (S BC - Bray- Curtisov indeks podobnosti) Shannon-Wienerjev diverzitetni indeks (H') deleži i prehranskih skupin (po Fauna Aquatica Austriaca)

II. TEKOČE E VODE B) Vodotok Ribnica

2.1 1 Hidromorfološki parametri 2.2 Fizikalni in kemijski parametri 2.3 Združba makroinvertebratov 2.4 Združba obrasti 2.5 Združba rib II. TEKOČE E VODE 2 Vodotok Ribnica

Vaja 11. Longitudinalno spreminjanje hidromorfoloških značilnosti vodotoka. Meritve in izračun globina, hitrost vodnega toka, pretok, organski in anorganski substrat, obrežna vegetacija.

Vaja 12. 1. Longitudinalno spreminjanje fizikalnih in kemijskih značilnosti vode v vodotoku. Meritve in izračun a) aparativno koncentracija raztopljenega kisika, nasičenost, prevodnost, ph, temperatura, b) analitsko nitrati, ortofosfati, suspendirane snovi.

Vaja 13. 1. Longitudinalno spreminjanje združbe makroinvertebratov v vodotoku. Vaja 14. 1. Primerjava združbe bentoških nevretenčarjev na velikostni kategoriji tolmun/brzica in mikrohabitat. Metodologija vzorčenje z ročno mrežo; 1) 20 vzorčnih enot na vsakem vzorčnem mestu izbranih na dolžini 20 m (10 v brzici in 10 v tolmunu) 2) vzorčne enote izbrati glede na delež substrata 3) na vsaki vzorčni enoti izmeriti povprečno globino in izmeriti povprečno hitrost vodnega toka 4) velikost vzorčne enote je 25 cm x 25 cm 5) a) 20 vzorčnih enot nabranih na vzorčnem mestu je vzorec (vaja 13) b) 10 vzorčnih enot nabranih v brzici/tolmunu je vzorec (vaja 14) c) vsaka vzorčna enota je vzorec (vaja 14)

Vaja 13. 1. Longitudinalno spreminjanje združbe makroinvertebratov v vodotoku. Vaja 14. 1. Primerjava združbe bentoških nevretenčarjev na velikostni kategoriji tolmun/brzica in mikrohabitat. Pričakovani rezultati taksonomska sestava delež taksonov Shannon-Wienerjev diverzitetni indeks (H') podobnost med vzorci (S BC - Bray-Curtisov indeks podobnosti dendrogram) deleži i prehranskih skupin (po Fauna Aquatica Austriaca)

Vaja 15. 1. Mikrorazporeditev, longitudinalno spreminjanje združbe in biomasa perifitona v vodotoku. Metodologija na vsakem vzorčnem mestu 4 vzorci: 2 vzorca nabrana v tolmunu (kamni, prodniki) 2 vzorca nabrana na brzici (kamni, prodniki) taksonomska sestava: vzorec pobran s 5 kamnov oz. prodnikov s površin ino po 5 cm 2 (Σ=25 cm 2 ) biomasa: vzorec pobran z 10 kamnov oz. prodnikov s površin ino po 5 cm 2 (Σ=50 cm 2 )

Vaja 15. 1. Mikrorazporeditev, longitudinalno spreminjanje združbe in biomasa perifitona v vodotoku. Pričakovani rezultati taksonomska sestava povprečno število osebkov/cm 2 Shannon-Wienerjev diverzitetni indeks (H') podobnost med vzorci (S BC - Bray-Curtisov indeks podobnosti dendrogram) biomasa (mg kl a/m 2 )

Vaja 15. 1. Mikrorazporeditev, longitudinalno spreminjanje združbe in biomasa perifitona v vodotoku. Izračun: N = (ỹ V vz )/(P v V p )...(3) N povprečno število osebkov/mm 2 ỹ povprečno število osebkov v pregledanem volumnu (povprečje petih ponovitev) V vz volumen zgoščenega vzorca (100 ml) [ml] P v vzorčevana površina (2500 mm 2 ) [mm 2 ] V p volumen pregledanega podvzorca ob vsaki ponovitvi (~0,125 ml) [ml]

Vaja 16. Longitudinalno spreminjanje združbe rib v vodotoku. Metodologija vzorčenje rib z elektriko; 1) Dolžina vzorčnega mesta 10 20x širina struge oz. najmanj 100 m a) V vodotokih s širino struge >15 m in globino vode <70 cm vzorčimo številne vzorčna območja s skupno površino vsaj 1000 m2, ki vključujejo ujejo vse tipe prisotnih mezohabitatov na izbranem vzorčnem mestu (t.i. parcialna metoda). 2) 1 izlov po celotni dolžini ali izbrani površini 3) izlov v smeri proti toku 4) izlov ponovimo večkrat (vsaj 2x)

Vaja 16. Longitudinalno spreminjanje združbe rib v vodotoku. Pričakovani rezultati taksonomska sestava številčnost taksonov dolžina posameznih osebkov rib (razdalja od ust do razcepa repne plavuti oz. sredine repne plavuti) masa posameznih osebkov rib podobnost med vzorčnima mestoma (S BC - Bray-Curtisov indeks podobnosti) Shannon-Wienerjev diverzitetni indeks (H') vrstno specifična frekvenčna na razporeditev velikostnih (dolžinskih in masnih) razredov rib vrstno specifična korelacija med dolžino in maso rib frekvenčna na razporeditev velikostnih (dolžinskih in masnih) razredov rib celotne združbe masno in številčno razmerje med ciprinidnimi in salmonidnimi vrstami

Vaja 16. Longitudinalno spreminjanje združbe rib v vodotoku. Izračun (Seber in Lecren 1967): N = (C1 2 /(C1-C2) C2)...(4) N ocena števila osebkov/1000m2 C1 število osebkov ulovljenih v prvem izlovu/1000 m2 C2 število osebkov ulovljenih v drugem izlovu/1000 m2

II. TEKOČE E VODE 3 Vodotok Savica Vaja 17. 24-urno spremljanje plavljenja bentoških nevretenčarjev arjev. Metodologija 2 vzorčni mesti v matici struge ob levem bregu. Meritve in izračun globina vode na mestu, kjer so postavljene driftne mreže, e, hitrost vodnega toka pred mrežo, pretok skozi mrežo. Metodologija trajanje vzorčenja: 24 ur vzorčenje v 2 urnih presledkih (12 vzorcev)

Pričakovani rezultati Vaja 17. 24-urno spremljanje plavljenja bentoških nevretenčarjev arjev. taksonomska sestava število osebkov število osebkov/m 3 (gostota plavljenja) Gostota plavljenja (št.( osebkov/m 3 ) = N/(t Q) N število osebkov t čas plavljenja (s) Q pretok vode skozi mrežo o (m 3 /s) Shannon-Wienerjev diverzitetni indeks (H') 2,5 2 gostota plavljenja (št.osebkov/m 3 ) 1,5 1 0,5 0 11h - 13h 13h - 15h 15h - 17h 17h - 19h 19h - 21h 21h - 23h 23h - 1h 1h - 3h 3h - 5h 5h - 7h 7h - 9h 9h - 11h čas vzorčenja (plavljenja)

Splošna navodila BOHINJ 2009 22.06.-26.06.2009 26.06.2009 in 29.06.-03.07.2009 03.07.2009 22. oz. 29. junij 10:30 OBVEZNO copati posteljnina (spalna vreča) čelna svetilka škornji skripti in navadni svinčnik PRIPOROČENO pohodni čevlji pelerina kopalke (?) krema za sončenje (??) pokrivalo flis URNIK vstajanje 7:00 delamo 10 ur dnevno prosti čas (šport) spanje (??) hrana (vegetarijanci)