Kalibracija pospeškometra in magnetometra z uporabo adaptivne metode

Σχετικά έγγραφα
Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

Vaja: Odbojnostni senzor z optičnimi vlakni. Namen vaje

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE

Varjenje polimerov s polprevodniškim laserjem

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

Tretja vaja iz matematike 1

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Kotne in krožne funkcije

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Kotni funkciji sinus in kosinus

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 12. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

3. AMPEROV ZAKON. SLIKA: Zanka v magnetnem polju. Integral komponente magnetnega polja v smeri zanke je sorazmeren toku, ki ga zanka oklepa.

- Geodetske točke in geodetske mreže

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

Gradniki TK sistemov

Podobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

primer reševanja volumskega mehanskega problema z MKE

Splošno o interpolaciji

1. Trikotniki hitrosti

S53WW. Meritve anten. RIS 2005 Novo Mesto

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

Zajemanje merilnih vrednosti z vf digitalnim spominskim osciloskopom

Izpitna vprašanja za prvi del izpita (1. kolokvij)

INTELIGENTNO UPRAVLJANJE

SEMINARSKA NALOGA Funkciji sin(x) in cos(x)

ODBOJNOSTNI SENZOR Z OPTIČNIMI VLAKNI

2. BIOT-SAVARTOV ZAKON

Fizikalne količine zapisujemo kot zmnožek številske vrednosti in ustrezne enote.

NAVOR NA (TOKO)VODNIK V MAGNETNEM POLJU

Domače naloge za 2. kolokvij iz ANALIZE 2b VEKTORSKA ANALIZA

POROČILO 3.VAJA DOLOČANJE REZULTANTE SIL

1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης Αξίωση αποζημίωσης Έντυπο Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

Osnove sklepne statistike

8. Diskretni LTI sistemi

CM707. GR Οδηγός χρήσης SLO Uporabniški priročnik CR Korisnički priručnik TR Kullanım Kılavuzu

OCENJEVANJE MODELOV IN POSTOPKOV ZA 3D SLEDENJE GIBANJU ČLOVEŠKEGA TELESA S STEREOKAMERO

Uvod v senzorsko in merilno tehniko

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

Statistična analiza. doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za farmacijo

8. Navadne diferencialne enačbe

CO2 + H2O sladkor + O2

Osnove elektrotehnike uvod

Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

Robotika I laboratorijske vaje

Problem lastnih vrednosti

Bor Plestenjak. Numerične metode. delovna verzija. verzija: 4. marec 2010

Poglavje 2. Sistemi linearnih enačb

3. VAJA IZ TRDNOSTI. Rešitev: Pomik v referenčnem opisu: u = e y 2 e Pomik v prostorskem opisu: u = ey e. e y,e z = e z.

Merjenje deformacij in umerjanje dinamometra

ROBOTSKI SISTEMI 1. Definicije

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

Zanesljivost psihološkega merjenja. Osnovni model, koeficient α in KR-21

PRILOGA 4 2. POGLAVJE

IZZIVI DRUŽINSKE MEDICINE. U no gradivo zbornik seminarjev

Domača naloga 6: dušeno nihanje

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

Metoda glavnih komponent

Uvod v numerične metode (matematika)

Osnove statistike. Drago Bokal Oddelek za matematiko in računalništvo Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerza v Mariboru. 1.

+105 C (plošče in trakovi +85 C) -50 C ( C)* * Za temperature pod C se posvetujte z našo tehnično službo. ϑ m *20 *40 +70

The Thermal Comfort Properties of Reusable and Disposable Surgical Gown Fabrics Original Scientific Paper

Tehnika za življenje SOLUTIONS KTS 560 / KTS 590. Diagnostika ECU z ESI[tronic]

8. MULTIVARIATNE METODE 8.1. Uvod Zakaj jih uporabljati

DISKRIMINANTNA ANALIZA

MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU

16,5 20. Preklopna točka [mm]

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

Tokovi v naravoslovju za 6. razred

Preklopna vezja 1. poglavje: Številski sistemi in kode

Uvod v numerične metode

ANIZOTROPNI MAGNETNI SENZOR S SPREMENLJIVO UPORNOSTJO (ANISOTROPIC MAGNETORESISTIVE SENSOR)

3.1 Reševanje nelinearnih sistemov

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA

ČHE AVČE. Konzorcij RUDIS MITSUBISHI ELECTRIC SUMITOMO

Dragi polinom, kje so tvoje ničle?

EKSPERIMENTALNE METODE

Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare

Uvod v numerične metode

PROCESIRANJE SIGNALOV

MATEMATIČNO-FIZIKALNI PRAKTIKUM 1. naloga: Izračun Gaußovega integrala

MERITVE LABORATORIJSKE VAJE

Osnove matematične analize 2016/17

ΠΡΙΤΣΙΝΑΔΟΡΟΣ ΛΑΔΙΟΥ ΑΕΡΟΣ ΓΙΑ ΠΡΙΤΣΙΝΙΑ M4/M12 ΟΔΗΓΙΕΣ ΧΡΗΣΗΣ - ΑΝΤΑΛΛΑΚΤΙΚΑ

5.1 Predpogojevanje. K 1 Ax = K 1 b,

PREDSTAVITEV SPTE SISTEMOV GOSPEJNA IN MERCATOR CELJE

Transcript:

Tadej Beravs Kalibracija pospeškometra in magnetometra z uporabo adaptivne metode Doktorska disertacija Mentor: prof. dr. Marko Munih Ljubljana, maj 2014

Vsebina Uvod Cilji Vsebina disertacije Merilni sistem Adaptivna metoda kalibracije pospeškometra Adaptivna metoda kalibracije magnetometra Dvoosni kalibracijski manipulator Originalni prispevki disertacije

Uvod Določanje orientacije ali pozicije togega telesa v prostoru optični senzorji mehanski senzorji inercialni senzorji pospeškometer magnetometer žiroskop

Uvod MEMS tehnologije manjše dimenzije cenovna dostopnost Potrebna kalibracija senzorjev oz. merilnega sistema Različni matematični in merilni pristopi Won in Golnaraghi, University of Waterloo

Uvod Kalibracija pospeškometra z uporabo vibracijskih miz (kalibracija čez celotno merilno območje) s postavljanjem pospeškometra v različne orientacije referenca gravitacijsko polje Kim in Golnaraghi, University of Waterloo Zhu in Zhou, Tsinghua University

Uvod Kalibracija pospeškometra z višanjem števila različnih orientacij senzorja se zviša natančnost ocene senzorskih parametrov uporaba manipulatorjev Renk et al, University of Michigan Kuga et al., INPE, Brazil

Uvod Kalibracija magnetometra se uporablja podobni pristop kot pri kalibraciji pospeškometra z uporabo namenskih manipulatorjev ali sistemov tuljav Petrucha in Kaspar, University in Prague Auster et al., Technischen Universität Braunschweig

Cilji Izvedba brezžičnega merilnega sistema za določanje orientacije komunikacijska enota s sinhroniziranim sprejemom večjega števila merilnih enot brezžični protokol za pošiljanje senzornih podatkov Izvedba in evalvacija kalibracije pospeškometra s pomočjo šestosnega robota z uporabo adaptivne metode primerjava z najpogosteje uporabljenimi metodami Izvedba in evalvacija kalibracije magnetometra s pomočjo 3D Helmholtz tuljave z uporabo adaptivne metode Načrtovanje in evalvacija dvoosnega kalibracijskega manipulatorja združevanje obeh kalibracijskih metod

Merilni sistem Brezžična inercialna merilna enote (IME) mere 30 mm x 20 mm avtonomija 6 ur obojestranska komunikacija hranjenje kalibracijskih parametrov

Merilni sistem Brezžična Inercialna merilna enote (IME) sestavljena iz: triosnega žiroskopa triosnega pospeškometra triosnega magnetometra vzorčna frekvenca 100Hz IEEE 802.15.4

Merilni sistem Komunikacijski del sestavljen iz štirih sprejemno/oddajnih delov vsak sprejemno/oddajni del prenaša podatke iz petih IME hkrati podatki se pošiljajo na osebni računalnik preko omrežne povezave

Kalibracija pospeškometra Za ocenitev parametra občutljivosti in odmika od ničle potrebujemo najmanj šest različnih orientacij senzorja (pri idealnih pogojih) Pri višjem številu parametrov se posledično potrebuje višje število orientacij Predlagana adaptivna metoda omogoča ocenitev parametrov z uporabo minimalnega števila različnih orientacij

Kalibracija pospeškometra Ocena parametrov: občutljivost s x, s y, s z po osi x, y in z odmik od ničle b x, b y, b z po osi x, y in z koti neporavnanosti senzornih osi α, β, γ kota neporavnanosti vzbujalnega vektorja z bazo robota φ x, φ z kota neporavnanosti senzornega sistema z vrhom robota Φ x, Φ z

Metodologija IME postavljena na vrh robota z robotom lahko dosežemo vse orientacije za vzbujanje pospeškometra manj primeren za kalibracijo magnetometra

Matematični model Izhod senzorja pri upoštevanju parametrov občutljivosti, odmika od ničle ter neporavnanosti senzornih osi Izhod z upoštevanjem transformacij vzbujalnega vektorja

Matematični model Senzorni parametri se sočasno ocenjujejo s pomočjo "Unscented" Kalmanovega filtra izhod senzorja se primerja z matematičnim modelom 1 K k = P wk d k P d k w k = w k + K k (d k d k ) T P wk = P w k K k P d k K k S SVD dekompozicijo kovariančne podmatrike senzorskih parametrov določimo naslednjo orientacijo senzorja SSS P wppp = U U T

Določanje orientacije Vrednosti določene iz kovariančne matrike opisuje orientacijo, v kateri lahko dosežemo največjo občutljivost senzornih parametrov, ki ima največjo varianco Senzor z robotom premaknemo v izračunano orientacijo Dodamo fiksno rotacijo okrog izračunane osi

Določanje orientacije Postopek ponavljamo dokler se vrednosti varianc ne ustalijo Metoda omogoča kalibracijo senzorja z minimalnim številom iteracij Zajete podatke lahko uporabimo za oceno parametrov z drugimi matematičnimi metodami

Evalvacija adaptivne kalibracijske metode Z uporabo simulacije kalibracijske metode se primerja prednastavljene parametre z ocenjenimi vrednostmi in oceni napako S pomočjo kriterijske funkcije določimo najmanjše število iteracij C ppp = 3 σ 3 3 i=1 σ i

Evalvacija adaptivne kalibracijske metode Z večjem številom simulacij in naključnim spreminjanjem prednastavljenih senzorskih parametrov (v ustreznem območju) Primer standardnega odklona parametra občutljivosti za os x

Primerjava metode Primerjava določanja parametrov občutljivosti z adaptivno metodo in metodo najmanjših kvadratov

Primerjava metode Primerjava določanja parametrov kota neporavnanosti z adaptivno metodo in metodo najmanjših kvadratov

Primerjava metode Primerjava določanja parametrov odmika od ničle z adaptivno metodo in metodo najmanjših kvadratov

Ugotovitve Algoritem omogoča izračun orientacije senzorja, kjer so senzorne osi izpostavljene najvišji občutljivosti hitrejše določanje senzornih parametrov ni potrebne ročne izbire orientacij Višja natančnost ocenjevanja parametrov pri uporabi nižjega števila iteracij pri višjem številu iteracij lahko z uporabo drugih metod dosegamo višjo natančnost Avtomatiziran pristop kalibracije

Kalibracija magnetometra Uporaba robota za kalibracijo magnetometra ni primerna zaradi popačenja magnetnega polja: kovinski deli v vrhu robota delovanja električnih motorjev kovinske strukture v okolici robota (pri uporabi nemagnetnega podaljška)

Metodologija Triosna Helmholtz tuljava Z referenčnim magnetometrom se kompenzira magnetno polje zemlje in nastavlja želeno smer magnetnega polja Modificiran matematični model magnetometra

Metodologija - homogenost tuljave V okolici 10 cm od središča manjša od 1 %

Metodologija Za oceno parametrov se uporablja enak algoritem kot pri kalibraciji pospeškometra Tokrat opazujemo kovariančno matriko izhoda magnetometra V smeri največje variance usmerimo magnetno polje Izvedemo dodatno meritev v nasprotni smeri magnetnega polja

Evalvacija metode Z večjim številom simulacij, pri katerih naključno izbiramo senzorske parametre v omejenem območju Primerjamo dobljene rezultate med: adaptivno kalibracijsko metodo metodo z ročno nastavljenimi orientacijami metodo z naključno izbranimi orientacijami

Evalvacija metode Rezultati pridobljeni z uporabo adaptivne metode

Evalvacija metode Rezultati pridobljeni z uporabo metode z ročno definiranimi orientacijami

Evalvacija metode Rezultati pridobljeni z uporabo metode z naključno izbranimi orientacijami

Rezultati meritev Primerjava med adaptivno metodo in metodo s predhodno določenimi orientacijami pri kalibraciji realnega magnetometra

Rezultati meritev Primerjava med adaptivno metodo in metodo s predhodno določenimi orientacijami pri kalibraciji realnega magnetometra

Rezultati meritev Primerjava nekalibriranim in kalibriranim magnetometrom

Ugotovitve Modificiran matematični algoritem omogoča še hitrejšo oceno parametrov dovolj le 15 različnih orientacij Kalibracijski sistem zagotavlja ustrezne pogoje med kalibracijo 3D Helmholtz tuljava omogoča kompenziranje magnetnih motenj omogoča kompenziranje magnetnega polja Zemlje Natančnejši rezultati z uporabo adaptivne metode Velika razpršenost nekalibriranih senzorskih parametrov zaradi dodanih elementov v okolici magnetometra

Dvoosni kalibracijski manipulator Zahteve: uporaba nemagnetnih materialov oz. pogonov brez uporabe mehanskih prenosov samozaporni pogon ločljivost pozicioniranja < 0.02

Dvoosni kalibracijski manipulator Sestava dvoosnega kalibracijskega manipulatorja

Dvoosni kalibracijski manipulator Piezo motor podjetja PCBMotor

Dvoosni kalibracijski manipulator Postavitev kalibracijskega sistema vodna tehtnica z ločljivostjo 0,0005 na razdelek

Evalvacija manipulatorja Z uporabo adaptivne kalibracijske metode smer magnetnega polja poravnana z gravitacijskim poljem pospeškometer magnetometer

Evalvacija manipulatorja Določanje maksimuma z rotacijo okrog prve osi

Evalvacija manipulatorja Določanje maksimuma z rotacijo okrog prve osi

Evalvacija manipulatorja Določanje maksimuma z rotacijo okrog druge osi

Evalvacija manipulatorja Določanje maksimuma z rotacijo okrog druge osi

Evalvacija manipulatorja Rezultati pridobljeni z merjenjem oz. določanjem maksimuma

Ugotovitve S Helmholtz tuljavo ustvarimo konstantno polje v isti smeri, kompenziramo zunanje motnje stabilnejše magnetno polje Umerjen sistem pripomore k višji točnosti določanja senzorskih parametrov znana negotovost poravnave manipulatorja Možno merjenje senzorskih parametrov z določanjem maksimuma natančen vendar dolgotrajen postopek

Originalni prispevki disertacije Metoda kalibracije triosnega pospeškometra z adaptivnim pristopom s pomočjo šestosnega robota Primerjava z najpogosteje uporabljeno metod vsote najmanjših kvadratov z adaptivno kalibracijsko metodo pri kalibraciji pospeškometra s pomočjo šestosnega robota Kalibracija triosnega magnetometra v triosni Helmholtz tuljavi s predlagano adaptivno metodo Združitev obeh metod in kalibracija pospeškometra in magnetometra hkrati z uporabo namenskega dvoosnega manipulatorja in triosne Helmholtz tuljave

Hvala za pozornost!

Validacija z merilno kocko Šest poskusov pri različnih hitrostih od 8 /s do 50 /s Referenčno merjenje s sistemom Optotrak Certus Unscented Kalman filter hitrost Absolutna napaka [ o ] mediana 25th % 75th % nizka 0.74 0.29 1.52 zmerna 0.80 0.19 1.86 visoka 1.10 0.38 2.28

Validacija z imitacijo noge kot v sklepu absolutna napaka [ o ] mediana 25th % 75th % kolk, sagitalni 0.38 0.03 0.97 kolk, koronalni 0.43 0.06 1.60 koleno, sagitalni 0.53 0.09 1.31 gleženj, sagitalni 0.38 0.14 0.73 gleženj, koronalni 1.11 0.16 3.72

Validacija z človeško nogo kot v sklepu absolutna napaka [ o ] mediana 25th % 75th % kolk, sagitalni 2.29 1.13 4.01 kolk, koronalni 2.86 0.99 6.65 koleno, sagitalni 1.75 0.88 3.09 gleženj, sagitalni 4.04 1.68 7.64 gleženj, koronalni 5.00 1.99 8.43 52