Izločanje zdravilnih učinkovin iz telesa preko ledvic: fiziološki vidik

Μέγεθος: px
Εμφάνιση ξεκινά από τη σελίδα:

Download "Izločanje zdravilnih učinkovin iz telesa preko ledvic: fiziološki vidik"

Transcript

1 Univerza v Ljbljani Faklteta za farmacijo Izločanje zdravilnih činkovin iz telesa preko ledvic: fiziološki vidik Biofarmacija s farmakokinetiko Univerzitetni programa Farmacija doc. dr. Tomaž Vovk, mag.farm. November, 2009 VSEBINA PREDAVANJA Uvod glavne poti izločanja Eliminacija preko ledvic Fiziologija ledvic Mehanizmi izločanja preko ledvic (GF, TS, TR) Očistek Eliminacija činkovin pri pacientih z okvaro ledvic Izven telesna eliminacija činkovin

2 OSNOVNA LITERATURA Pharmacokinetics: processes, mathematics, and applications, 2 th Ed., Welling P.G. et al. Applied Biopharmacetics & Pharmacokinetics, 4 th Ed., Shergel L. et al. inical Pharmacokinetics, Concepts and applications, 3 th Ed., Rowland M. et al. članki ELIMINACIJA ZDRAVIL METABOLIZEM BIOTRANSFORMACIJA Presnova ( kemična pretvorba činkovine v metabolit eliminacija činkovine) EKSKRECIJA Izločanje (eliminacija nespremenjene oblike činkovine) rin, feces, žolč, slina, izdihan zrak, znoj, mleko, lasje Renalna eliminacija

3 RENALNA ELIMINACIJA LEDVICA Fnkcija ledvic ravnavanje osmolarnosti in volmna telesnih tekočin ravnovesja elektrolitov acido-baznega ravnotežja izločanje endogenih in eksogenih snovi tvorba in izločanje hormonov (renin, prostaglandinov, vitamin D3, eritropoetin) RENALNA ELIMINACIJA LEDVICA Anatomija ledvic Sestava ledvic: ovojnica - capsla znanja skorja cortex sredica medla osnovna enota nefron nefroni cortexa jxtamedlarni nefroni

4 NEFRON Anatomska zgradba Ledvično telesce glomerlna kapsla ledvični glomerls Ledvično cevke proksimalni tbli enlejeva zanka distalni tbli Zbiralca NEFRON Krvni obtok (fnkcionalni in ntritivni): renalna arterija interloblarna arterija aferentne arteriole glomerls v Bowmanovi kapsli (GF) eferentne arteriole peritblarne kapilare (vasa recta) vene

5 NEFRON Krvni obtok in nastajanje rina Renalni krvni pretok (RBF) ml / min (hematokrit ~ 0.45) GFR = 130 ml min -1 Renalni plazemski pretok ml / min itrost glomerlne filtracije (GFR) ml / min Pretok rina = 1 ml min -1 Delež filtrirane plazme v glomerlno kapslo = 20% Fiziološka hitrost nastajanja rina rate 1 ml min -1, kar pomeni, da se 129/130 (>99%) filtrirane plazme iz tblov reabsorbira TRANSPORTNI SISTEMI V LEDVICA Glomerlaren: glomerlarna filtracija pasiven transport hidrodinamska sila majhna selektivnost moleklarna velikost Tblaren: tblarna reabsorpcija + tblarna sekrecija glaven transport Na + in 2 O aktivni transporti Oblike transporta Pasiven Aktiven 1. Enostavna difzija 4. ATP/niport 2. difzija preko kanalčka 5. kotransport/simport 3. difzija preko prenašalca 6. antiport Pasiven Aktiven

6 TRANSPORTNI SISTEMI V LEDVICA: Na +, - in 2 O Glomerl. kapsla: filtracija (pasivno) P. tbl: reabsorpcija 60-70% Na + in 2 O -Na + / + (Gl, AK) - Na/K ATP enlijeva zanka: - descendenti del reabsorpcija 2 O (pasivno) - ascendentni del 30% Na + reabsorbira (Na + /K + /2 - ) (Na/K ATP) D. tbl: aktivna reabsorpcija Na + in - -Na + / - - Na/K ATP Zbiralca: reabsorpcija Na + in 2 O - aldosteron (Na + / K + ) - AD ( 2 O) ELIMINACIJA UČINKOVIN V LEDVICA Glava pot izločanje nehlapnih, vodotopnih, nizkomoleklarnih činkovine, ki se slabo metabolizirajo; Procesi izločanja č. preko ledvic vkljčjejo: GLOMERULNO FILTRACIJO TUBULARNO SEKRECIJO TUBULARNO REABSORPCIJO

7 ELIMINACIJA UČINKOVIN V LEDVICA Eliminacija= f (fizikalno kemijskih parametrov) GLOMERULNA FILTRACIJA (MM) TUBULARNA SEKRECIJA (pka, log D) TUBULARNA REABSORPCIJA (pka, log D) Izločanje činkovin v nespremenjeni obliki preko ledvic: % Učinkovina frosemid, gentamicin, metotreksat, atenolol, digoksin benzilpenicilin, cimetidin, oksitetraciklin, neostigmin ~50 propantelin, tbokrarin Pharmacokinetics and metabolism in drg discovery, Smith DA et al, 2ed, 31, 2006, str 72 Glomerlarna filtracija (GF) GFR ~ 125 ml/min (normalno, moški) 20 % glomerlanega plazemskega pretoka Mehanizem: Gonilne sile preko kapilar: hidrostatski tlak (P GC, P BS ) onkotski tlak ( GC, BS ) filtracijski koeficient (K f = f(površina, prevodnost) Rpnik M., Fiziologija ledvic, Med Razgl 2005, 44:

8 Glomerlarna filtracija (GF) Vpliv moleklske mase: enosmeren pasiven proces prosto prehajanje MM < MM > prehod = f (oblika, velikost, naboja) MM > prehod zmanjšan hitrost GF kazalci GF (moleklami, ki se le filtrirajo) inlin, kreatinin Glomerlarna filtracija (GF) Vpliv vezave na proteine GF ~ deležem proste č. Plazemski proteini: albmini MM ~ kisli glikoproteini MM~ imnogloblini MM > lipoproteini > Vezava na plazemske proteine plazemski proteini vezana činkovina rin prosta činkovina kri rin filtrirana prosta oblika č. v rin

9 Tblarna sekrecija (TS) aktiven transportni proces omejena kapaciteta transportnega sistema (satracija) dokazani različni sistema TS TS merimo s p-aminohiprno kislino (PA) ali iodopiracetatom PA in iodopiracetat = GF + TS TS ~ ml/min vezava č. na plazemske proteine - ne vpliva na eliminacijo č. s sekrecijo eliminacija vezane in proste č. (TS > K d ) - vpliva na eliminacijo č. s sekrecijo eliminacija proste č. Primer: penicilini f TS 17 Tblarna sekrecija (TS) Kompeticija za anionski prenašalec - amoksicilin in probenicid O O 3 C O O N S C 3 N S N 2 Amoksicilin pka= 2.60 O N O C 3 O 3 C O Probenicid pka= 3.60 O Amoksicilin: 500 mg p.o. + Probenicid: 1 g / 12h c pl (amoksicilina) kompeticija za TS

10 Tblarna sekrecija (TS) Renalni prenašalci transporter organskih anionov (OAT) Askorbat cefalosporin camp, cgmp frosemid Oksalat metotreksat Prostanglandini PA, probenicid Sečna kislina penicilini, salicilati transporter organskih kationov (OCT) acetilholin amiloride dopamin cimetidin adrenalin efedrin histamin procainamid serotonin morfin, noradrenalin metadon, trimetoprin Tblarna sekrecija (TS) Renalni prenašalci membranski ATP odvisni prenašalci P-glikoprotein vinka alkaloidi, cimetidin, digoksin, IV1 proteazni inhibitorji, hidrokortizon, antineoplastičen č. Mltidrg resistant protein anionski konjgati hidrofobnih sbstanc (konjgati s GS, glkronsko k.) nkleozidni prenašalci esencialni nkleozidi adenozin nkleozidni analogi (aciklovir, lamivdin, zidovdin )

11 Tblarna reabsorpcija (TR) aktiven ali pasiven proces neionizirane in nepolarne činkovine VPLIV LIPOFILNOSTI Pharmacokinetics and metabolism in drg discovery, Smith DA et al, 2ed, 31, 2006, str 84 Tblarna reabsorpcija (TR) VPLIV IONIZACIJE TR č. = f (p primarnega rina, pka č., pretoka rina) p pka log ionizirana neionizira anderson-asselbach-ova enačba za šibko kislino 10 fi 110 p pka p pka fi delež ionizirane č. U P prin pka pplazma pka Porazdelitev šibke kisline med rinom (U) in P (plazmo) p rina (kisel proteinska hrana; bazičen rastlinska hrana, oglj.hidrati) TR za neionizirane in nepolarne č. zastrpitev z č., ki se izloča s TR - nakisanje rina (N 4 ) za bazične č. - naalkaljenje rina (NaCO 3 ) za kisle č.

12 Tblarna reabsorpcija (TR) VPLIV IONIZACIJE Izračnaj porazdelitev šibke kisline med rinom in plazmo glede na podan pka in p rina. Pri katerem p rina bi dosegel minimalno trblarno reabsorpcijo za kisline A, B in C? inical pharmacokinetics : concepts and applications, Rowland M. et al., 3ed, 1995, str 174 Tblarna reabsorpcija (TR) VPLIV p URINA Metotreksat pka 1 =4.8; pka 2 = 5.5 eliminacija: 7-33% z metabolizmom (7 O), ledvica nefrotoksičnost p odvisna topnost v seč; preprečevanje kristalizacije alkalizacija rina + hidracija pacienta O MODEL Literatra 3 10 h p=5 Ctoksična > g/l 24h 72h p=7 24

13 Tblarna reabsorpcija (TR) VPLIV PRETOKA URINA pomemben le za č., ki se v znatni meri reabsorbirajo fenobarbital (pka=7.2) alkalen rin kisel rin izločanje odvisno od pretoka rina manitol, diretiki ( direzo) p Pogoji za spešno detoksifikacijo s pospešeno direzo: 1. Renalna eliminacija 2. TR 3. kontrola p + direze KVANTITATIVNA OPREDELITEV RENALNE ELIMINACIJE OČISTEK (klirens) [] ITROSTNA KONSTANTA ELIMINACIJE [k el ] RAZPOLOVNA DOBA [t 1/2 ] OČISTEK volmen tekočine, ki se v časovni enoti očisti činkovine (L/h, ml/min) primarni farmakokinetični parameter določa hitrost izločanja snovi iz telesa neodvisen od volmna porazdelitve, odmerka, intervala odmerjanja in načina dajanja zdravila, pri posameznik je običajno konstanten, pri bolezenskih stanjih se spreminja

14 Očistek () Osnovni definiciji: 1. volmen tekočine, ki se v časovni enoti očisti činkovine [ml/min] 2. (hitrost eliminacije č.) / (plazemska konc. č.) hitrost eliminacije količina činkovine ki se eliminira iz telesa na enoto časa [mg/min] hitrost eliminacije plazemska koncentracija dde / dt Cp dde / dt Cp k elcpvd C p kelv D izločanje č. porazdelitev č. Očistek () Povezava z biološko razpolovno dobo kelvd t 1 / 2 ln 2 kel VD ln 2 t1/2 t1/2 - čas v katerem se bo činkovina izločila iz telesa; (~ 10 t 1/2 Cp 0) Gentamicin t 1/2 = 2 h ke = 0,347 h -1 Ciprofloksacin t 1/2 = 3 h ke = 0,213 h -1 Azitromicin t 1/2 = 70 h ke = 0,010 h -1 porabnejši parameter od t 1/2 za podajanje izločanja činkovin t1/2=f (V D, )

15 Očistek () Biološka razpolovna doba, volmen porazdelitve Očistek () Fiziološki farmakokinetičen model obravnavajo v vsakem organ ali tkiv individalno QCa QCv Q(Ca-Cv) Q( ER) Q( Ca Cv) / Ca Q pretok krvi skozi organ ER ekstrakcijsko razmerje Ca kon. č., ki vstopa v organ Cv kon. č. ki izstopa iz organa 0 < ER > 1 -č se ne izloča oz. se popolnoma izloča iz krvi fiziološko farmakokinetični modeli predpostavljajo da je odvisen od pretoka krvi organa in sposobnosti organa odstranjevanja č. problem merjenja po tej definiciji invazivne tehnike

16 Očistek () Ledvični očistek R hitrost eliminacije plazemska koncentracija Q( Ca Cv) R Ca QC Glede na fiziološki mehanizem ekskrecije: R hitrost GF C p ddu / dt Cp hitrost TS hitrost TR Cp R ledvični očistek D U izločena č. v rin C p plazemska kon. č. Q hitrost nastajanja rina C kon. č. v rin mehanizme izločanja č. določamo s primerjavo označevalcev (kreatinin, inlin, PA ) s č. Razmerje očistkov (CI č / inlina ) < 1 (CI č / inlina ) = 1 (CI č / inlina ) > 1 Predpostavljen mehanizem ren. eksk. č. se delno reabsorbira č. se le filtrira č. aktivno izloča s sekrecijo 31 Očistek () mehanizmi ledvične eliminacije itrost eliminacije R Cp GF hitrost glomerlen filtracije (GFR) = 125 ml/min izločanje le z GF itrost filtracije GFRCp f C Aktivna TS R > f GFR hitrost TS = ml/min lr GFRCp f GFR f Cp TR R < f GFR C lr UF Crin Cp UF pretok rina; UF=1-2- ml/min Crin = Cp prosta C lr f UF

17 Naloga: 32 letnem moškem bolnik, ki ima 78 kg in kreatininski očistek 122 ml/min apliciramo peroralno 250 mg antibiotika. V literatri smo našli podatek da je volmen distribcije enak 21% telesne teže in da je biološka razpolovna doba 2 ri. Biološka porabnost je 90%. V rin se izloči 70% činkovine v nespremenjeni obliki. a. Kakšen je celokpen telesni očistek činkovine? ( T = 94,6 ml/min) b. Kakšen je ledvičen očistek činkovine? ( R = 66,3 ml/min) c. Kakšen je najverjetnejši mehanizem renalne eliminacije? (GF + TR) Očistek () Fiziološki model jetrni očistek Faktorji, ki vplivajo na jetrni očistek ( h ) h,int Q h f intrinzični očistek činkovine odraža sposobnost jeter za metabolično odstranjevanje nevezane činkovine pretok krvi skozi jetra delež nevezane činkovine v krvi Model dobro premešanega prostora: well-stirred model Q c in c c in ot Q E Q Q f h,int f h,int

18 Očistek () Jetrni očistek Q cin c c in ot Q E Q Q f h,int f h,int 1) E h > 0,7 - visoko ekstrakcijsko razmerje visok intrinz. očistek f h,int Q Q a) je odvisen od pretoka krvi skozi jetra b) Učinkovine z nerestriktivnim ali perfzijsko omejenim mtb c) Nepolarne U: lidokain, metoprolol, morfin, pentazocin, petidin, propranolol, verapamil, midazolam d) Velik E, majhna F 2) E h < 0,3 nizko ekstrakcijsko razmerje nizek intrinz. očistek f h,int Q f h,int a) je odvisen od intrinzičnega in deleža nevezane U b) Učinkovine z restriktivnim ali difzijsko omejenim mtb, c) Polarne U: diazepam, lorazepam, ampicilin, cimetidin, tolbtamid, varfarin. d) Majhno E, velika F 3) 0,3 < E h < 0,7 a) je odvisen od Q h ter int in f b) Učinkovine kinidin, ciklosporin, izoniazid, paracetamol Očistek () Fiziološki model jetrni očistek

19 Očistek () Distribcija činkovin vpliv na eliminacijo je distribcija v tkiva, so konc. č.v plazmi in je navidezni volmen distribcije (Vd) (V d ) t 1/2 k el V d t 1/ 2 ln 2V d PRIMER: Makrolidni antibiotik: DIRITROMICIN V d = 800 L t 1/2 = 44 h t 1/2 zaradi močne distribcije =209 ml/min Očistek () Vezava na proteine vpliv na eliminacijo vezava na plazemske proteine V d, t 1/2 k el V d t 1/ 2 ln 2V d PRIMER: Nesteroidna protivnetna č: TENOKSIKAM 99% vezava na plazem. proteine V d = 9.6 L t 1/2 = 67 h t 1/2 zaradi vezave na plazem. proteine =1,8 ml/min

20 Očistek () Vezava na proteine vpliv na eliminacijo Očistek () Vezava na proteine vpliv na eliminacijo = Q ER ER ekstrakcijsko razmerje Restriktivna eliminacija: vezava na proteine omejje eliminacijo č. z vezavo na plazem. proteine in ER < deleža nevezane ZU v plazmi Nerestriktivna eliminacija ER > deleža nevezane č. v plazmi vezava na proteine ne omejje eliminacije omejjoč faktor je perfzija

21 Očistek () Vezava na proteine vpliv na eliminacijo primer vpliva deleža nevezane činkovine na očistek frosemida GF + TS TS GF Eliminacija činkovin pri pacientih z okvaro ledvic okvara ledvic je posledica obolenje ledvic poškodbe ledvic zastrpitve z zdravili najpogostejši vzroki okvare ledvic okvara ledvic spremembe v distribciji č. ( V D, vezavi na proteine) spremembe v eliminaciji č. metabol., ren.ekskre. č t 1/2

22 okvara ledvic ima navadno za posledico T 1) R ( GF ali TS) 2) NR pacient potrebno prilagoditi terapijo zdravljenja predpostavke različnih pristopov (normalno stanje/okvara ledvic) (C p ali C tarčen organ ) normalno stanje = (C p ali C tarčen organ ) okvara ledvic R + nespremenjen NR nespremenjena vezava na proteine in volmen distribcije nespremenjena absorpcija v GIT A. Prilagoditev odmerka na osnovi č. (večkratna p.o. aplikacija) C av D N 0 N N T D 0 T D D D N N 0 T T 0 D N N N T 0 0 T Normalno stanje (N) Ledvična insficienca (U) C av - srednja kon. č. v stacionarnem stanj τ - dozirni interval B. Prilagoditev odmerka na osnovi kč. (večkratna p.o. aplikacija) N D k 0 D0 N k določitev k (celokpna konstanta eliminacije pri ledvični insficienci): predpostavke (normalno stanje/ledvično insficienco): -k R se manjša proporcionalno s padanjem ledvične fnkcije -k NR se ne spremeni - R so sorazmerne cr k k nr k R k V R R D k k nr 1 V D R renalni očistek č. v pacientih z insficienco ledvic težko merljiv spremljanje ledvične fnkcije s pomočjo markerjev GF (kreatinina - cr)

23 Merjenje hitrosti GF merimo jo s pomočjo markerjev GF molekle, ki se filtrirajo v glomerls zahteve za marker GF: prosto filtrati v glomerls brez TR in TS ne sme se metabolizirati ne sme se močno vezati na plazemske proteine ne sme vplivati na hitrost filtracije in renalno fnkcijo netoksičnen enostavna kvantifikacija v plazmi in rin hitrosti GF hitrosti filtracije markerja Inlin polisaharid frktoze standardna referenca za merjenje hitrosti GF nepraktičen za določanje i.v. infzija inlina v stacionarnem stanj izmerimo njegovo plazemsko koncentracijo (C ss p ) inlina hitrost infzije C ss p Kreatinin endogena sbstanca, ki nastane pri metabolizm mišic iz kreatinin fosfata nastajanje kreatinina = f (starosti, teže in spola človeka) v glavnem se filtrira, brez TR, majhen del se aktivno izloča s TS kreatinin > inlin Blood rea nitrogen (BUN) rea je končen prodkt metabolizma proteinov, izloča se preko ledvic normalne vrednosti 10 č 20 mg/dl višje vrednosti renalno obolenje številni faktorji vplivajo na povišane vrednosti (povečan vnos proteinov, znižanje pretoka krvi v ledvicah, hemoragičen šok ) rea GF + TR rea < kreatinin, inlin

24 Očistek kreatinina (1) normalno: nastajanje kreatinina = izločanj kreatinina C kreatinina p konstantna insficienca ledvic: nastajanje kreatinina >izločanj kreatinina C kreatinina p določanje kreatinina : A. Na osnovi rinskih podatkov izločanja kreatinina hitrost izloč. Cr kreatinan v rin sermska konc. kreatinina C, Cr Vrin Cpl, Cr T Npr: C, Cr = 55mg/dl; V rine =1000 ml; C p, Cr =1 mg/dl; T=24 h=1440 min Cr = 38 ml/min 24 rno merjenje izločenega kreatinina v rin in določitev sermske koncentracije kreatinina v srednjem čas (12 h) normiranje na telesno površino ali težo kreatinina = 108,813,5 ml/1,73 m 2 (ženske); 124,5 9,7 ml/1,73 m 2 (moški) ( ml/1,73 m 2 ) Neprimeren za rtinsko delo: težavno zbiranje 24 ali 12h rina (cirkadialen ritem!) Očistek kreatinina (2) B. Na osnovi sermske koncentracije kreatinina najpogosteje porabljen način številne metode predpostavke kreatinina = f (C kreatinin, starost (GF 65 letnika ~ ml/min, 80 letnika ml/min) spol, teža, višina) metode veljajo le pri normalnem delovanj jeter in odsotnosti obolenj mišic

25 Odrasli (20 80 let): 1. Jellife-ova metoda - pri ženskah izračnani množimo z 0,9 2. Crockcroft in Galt-ova metoda - pri ženskah izračnani množimo z 0,85 kreatinin kreatinin 98 0,8( starost 20) C kreatinina 140 starost( leta) telesna teža (kg) 72C kreatinina - starost > 18 let - indeks telesne teže (IBW) sme odstopat ± 30% IBW moški = (t 60); t višina ( inči ) IBW ženske = (t 60) - pacienti z nizko mišično maso (poškodbe hrbtenjače, IV, podhranjeni ) - nizka prodkcija Cr (težko natančno določljiv; Ccr < 1 mg/dl): predpostavljena vrednost Ccr = 1 mg/dl Otroci: 1. Schwartz-ova metoda kreatinin 0,55 telesna višina (cm) C kreatinina Nomogrami hitra ocena kreatinina

26 Programski paketi ki omogočajo izračn Cr Npr: Lexi-Online Odmerjanje glede na Cr Cr ~ ml/min zmerna prilagoditev Cr ~ ml/min srednja prilagoditev Cr 15 ml/min znatna prilagoditev Prilagoditev odmerka (D) /dozirnega intervala (τ) /oboje npr: p.o. običajno τ i.v. D č. z ozkim terapevtskim intervalom (aminoglikozidi, vankomicin) D + τ Cp (mg/l) D; τ - nespremenjen Območje Čas (h) Cp (mg/l) τ; D - nespremenjen Območje Čas (h)

27 Izven telesna eliminacija činkovin porabljamo pri pacientih z močno oslabljeno fnkcijo ledvic in pri zastrpitvi z zdravili Metode: A. Peritonealna dializa B. emodializa C. emoperfzija D. emofiltracija Namen: hitra odstranitev neželene č. in njenih metabolitov brez poršenja elektrolitskega ravnotežja in sprememb v telesnih tekočinah Dializni metodi Dializa je meten proces s katerim odstranjjemo akmlirane činkovine in metabolične prodkte iz telesa v dializno tekočino gonilana sila koncentracijski gradient semipermeabilna membrana (metna filtri; peritonej peritonealna dializa) kri dializna tekočina odstranitev dializne tekočine (č., met ) dializna tekočina: voda + dekstroza + elektroliti (K, Na,, CO 3, Ca, C 3 COO,)

28 Peritonealna dializa peritonej delje kot filter prehajajo molekle < ; pretok 1200 (70)ml/min preko katetra črpamo dializno tekočino v peritonealno votlino difzija črpanje dializne tekočine iz telesa emodializa (hitra odstranitev č. pri zastrpitvah/predoziranj) dializna aparatra filtrira kri preko metne membrane faktorji, ki vplivajo na eliminacijo č. emodializa emoperfzija odstranjevanje č. s pomočjo adsorbentov (aktivno oglje, Amberit polimer stirena) za hitro odstranitev č. pri zastrpitvah ali predoziranj zdravil emofiltracija proces v katerem telesne tekočine, elektrolite in majhne molekle odstranimo s pomočjo filtracije z nizkim pretokom skozi metne membrane

29 Prilagoditev odmerjanja pri dializi odstranjevanje činkovin iz telesa Naloga: Starejši moški (52 let, 75 kg) ima dokazano gram negativno infekcijo, katero želimo zdraviti s gentamicinom slfatom. Sermska koncentracija kreatinina pacienta znaša 2.4 mg/dl. Normalno odmerjanje gentamicina pri odraslih z normalno fnkcijo ledvicje 1 mg/kg vsakih 8 r z intravensko injekcijo. Gentamicin slfat je na voljo v 2ml vialah, ki vsebjejo 40 mg gentamicina na ml. Izračnajte: a) kreatiniski očistek pacienta s pomočjo Cockroft Galtove metode! (=38,2 ml/min) b) strezen dozirni režim gentamicina slfata za bolnika v mg/ml! (pri enakem ; D=22,9 mg) (pri enakem D; =26 h)

Aleš Mrhar. kinetični ni vidiki. Izraženo s hitrostjo in maso, dx/dt očistkom

Aleš Mrhar. kinetični ni vidiki. Izraženo s hitrostjo in maso, dx/dt očistkom Izločanje zdravilnih učinkovin u iz telesa: kinetični ni vidiki Biofarmacija s farmakokinetiko Univerzitetni program Farmacija Aleš Mrhar Izločanje učinkovinu Izraženo s hitrostjo in maso, dx/ k e U očistkom

Διαβάστε περισσότερα

Izločanje zdravilnih učinkovin iz telesa:

Izločanje zdravilnih učinkovin iz telesa: Izločanje zdravilnih učinkovin iz telesa: kinetični vidiki Biofarmacija s farmakokinetiko Aleš Mrhar Izločanje učinkovin Izraženo s hitrostjo in maso, dx/dt = k e U očistkom in volumnom, Cl = k e V Hitrost

Διαβάστε περισσότερα

FARMAKOKINETIKA. Eliminacija zdravil. Tatjana Irman Florjanc

FARMAKOKINETIKA. Eliminacija zdravil. Tatjana Irman Florjanc FARMAKOKINETIKA Eliminacija zdravil Tatjana Irman Florjanc Inštitut za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani Eliminacija zdravila Glavne poti ekskrecije

Διαβάστε περισσότερα

FARMAKOKINETIKA. Hitrosti procesov Farmakokinetični ni parametri Aplikacija. Tatjana Irman Florjanc

FARMAKOKINETIKA. Hitrosti procesov Farmakokinetični ni parametri Aplikacija. Tatjana Irman Florjanc FARMAKOKINETIKA Hitrosti procesov Farmakokinetični ni parametri Aplikacija Tatjana Irman Florjanc Inštitut za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo, MF, Univerza v Ljubljani V praksi - kontrola

Διαβάστε περισσότερα

Motnje ledvične funkcije

Motnje ledvične funkcije Univerza v Ljubljani december 2005 Medicinska fakulteta Inštitut za patološko fiziologijo Motnje ledvične funkcije Avtorji: Petra Adamič Nina Ana Albreht Vesna Amon Jernej Avsenik Vesna Bančič Tadej Borovšak

Διαβάστε περισσότερα

Staranje. Referenčna točka. Variabilnost kliničnih učinkov zdravil Vpliv starosti, telesne mase, ledvične in jetrne funkcije ter sočasnih obolenj

Staranje. Referenčna točka. Variabilnost kliničnih učinkov zdravil Vpliv starosti, telesne mase, ledvične in jetrne funkcije ter sočasnih obolenj Variabilnost kliničnih učinkov zdravil Vpliv starosti, telesne mase, ledvične in jetrne funkcije ter sočasnih obolenj Iztok Grabnar Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani Staranje novorojenčki (do

Διαβάστε περισσότερα

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA FARMACIJO DIPLOMSKA NALOGA

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA FARMACIJO DIPLOMSKA NALOGA UNIVERZA V LJUBLJANI 1 FAKULTETA ZA FARMACIJO DIPLOMSKA NALOGA AVTOR: Barbara Koder MENTOR: prof. dr. Aleš Mrhar, mag. farm. SOMENTOR: Brigita Mavsar Najdenov, mag. farm. spec. 2 1. UVOD: 1.1. LASTNOSTI

Διαβάστε περισσότερα

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja

Διαβάστε περισσότερα

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.

Διαβάστε περισσότερα

Endokrino tkivo. otočki v pankreasu obščitnične žleze hipofiza s hipotalamusom ščitnica nadledvična žleza gonade placenta (prehodno)

Endokrino tkivo. otočki v pankreasu obščitnične žleze hipofiza s hipotalamusom ščitnica nadledvična žleza gonade placenta (prehodno) Endokrino tkivo otočki v pankreasu obščitnične žleze hipofiza s hipotalamusom ščitnica nadledvična žleza gonade placenta (prehodno) rast in reproduktivna funkcija odziv na nihanja v notranjem okolju, vključujoč

Διαβάστε περισσότερα

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2 Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a

Διαβάστε περισσότερα

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma

Διαβάστε περισσότερα

CAPD IN KOSTI. Miha Benedik UKC KON, Center za dializo

CAPD IN KOSTI. Miha Benedik UKC KON, Center za dializo CAPD IN KOSTI Miha Benedik UKC KON, Center za dializo Fosfat Izločanje fosfata pri PD Fosfat je intracelularni anion M.t.: 96 daltonov Molekula obdana z vodnim obročem Obnaša se kot srednja molekula D/P

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx

Διαβάστε περισσότερα

Statistična analiza. doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za farmacijo

Statistična analiza. doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za farmacijo Statistična analiza opisnih spremenljivk doc. dr. Mitja Kos, mag. arm. Katedra za socialno armacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za armacijo Statistični znaki Proučevane spremenljivke: statistični znaki

Διαβάστε περισσότερα

Ocenjevanje ledvične funkcije. Avtor: Martina Sabotin Mentor: prof. dr. Aleš Mrhar

Ocenjevanje ledvične funkcije. Avtor: Martina Sabotin Mentor: prof. dr. Aleš Mrhar Ocenjevanje ledvične funkcije Avtor: Martina Sabotin Mentor: prof. dr. Aleš Mrhar Hitrost glomerulne filtracije Diagnostični kriterij (Kronično LP, Akutno LP) Prilagajenje odmerkov učinkovin NAJBOLJŠI

Διαβάστε περισσότερα

1. Trikotniki hitrosti

1. Trikotniki hitrosti . Trikotniki hitrosti. Z radialno črpalko želimo črpati vodo pri pogojih okolice z nazivnim pretokom 0 m 3 /h. Notranji premer rotorja je 4 cm, zunanji premer 8 cm, širina rotorja pa je,5 cm. Frekvenca

Διαβάστε περισσότερα

Osnove elektrotehnike uvod

Osnove elektrotehnike uvod Osnove elektrotehnike uvod Uvod V nadaljevanju navedena vprašanja so prevod testnih vprašanj, ki sem jih našel na omenjeni spletni strani. Vprašanja zajemajo temeljna znanja opredeljenega strokovnega področja.

Διαβάστε περισσότερα

vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov

vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov 28. 3. 11 UV- spektrofotometrija Biuretska metoda Absorbanca pri λ=28 nm (A28) UV- spektrofotometrija Biuretska metoda vstopni žarek intenziteta I Lowrijeva metoda Bradfordova metoda Bradfordova metoda

Διαβάστε περισσότερα

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu. Kontrolne karte KONTROLNE KARTE Kontrolne karte uporablamo za sprotno spremlane kakovosti izdelka, ki ga izdeluemo v proizvodnem procesu. Izvaamo stalno vzorčene izdelkov, npr. vsako uro, vsake 4 ure.

Διαβάστε περισσότερα

CENTRALNI LABORATORIJ

CENTRALNI LABORATORIJ CENTRALNI LABORATORIJ I.ODVZEM IN POŠILJANJE VZORCEV 1 KAPILARNI ODVZEM KRVI DA DA 30min/15min 2 ODVZEM FECESA DA NE 30min/15min 3 ODVZEM URINA DA DA 30min/15min 4 POŠILJANJE BIOLOŠKIH VZORCEV ( EKSPEDIT)

Διαβάστε περισσότερα

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.

Διαβάστε περισσότερα

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE NEPARAMETRIČNI TESTI pregledovanje tabel hi-kvadrat test as. dr. Nino RODE Parametrični in neparametrični testi S pomočjo z-testa in t-testa preizkušamo domneve o parametrih na vzorcih izračunamo statistike,

Διαβάστε περισσότερα

Režimi odmerjanja zdravil

Režimi odmerjanja zdravil Lastnosti učinkovin in organizma, ki vlivajo na FK in F tr klinično učinkovitost Ržimi odmrjanja zdravil Alš Mrhar Igor Locatli Iztok Grabnar Farmakokintični aramtri Omogočajo odgovor na nasldnja vrašanja:

Διαβάστε περισσότερα

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON ENROPIJSKI ZAKON REERZIBILNA srememba: moža je obrjea srememba reko eakih vmesih staj kot rvota srememba. Po obeh sremembah e sme biti obeih trajih srememb v bližji i dalji okolici. IREERZIBILNA srememba:

Διαβάστε περισσότερα

POMEN FARMAKOKINETIKE IN FARMAKODINAMIKE PRI NAPOVEDOVANJU TERAPEVTSKIH IZIDOV PROTIMIKROBNIH ZDRAVIL. prof. dr. Aleš Mrhar, mag. farm.

POMEN FARMAKOKINETIKE IN FARMAKODINAMIKE PRI NAPOVEDOVANJU TERAPEVTSKIH IZIDOV PROTIMIKROBNIH ZDRAVIL. prof. dr. Aleš Mrhar, mag. farm. POMEN FARMAKOKINETIKE IN FARMAKODINAMIKE PRI NAPOVEDOVANJU TERAPEVTSKIH IZIDOV PROTIMIKROBNIH ZDRAVIL prof. dr. Aleš Mrhar, mag. farm. PRAVILNA UPORABA ANTIBIOTIKOV? IZBIRA PRAVEGA ANTIBIOTIKA? ANTIBIOTIK?

Διαβάστε περισσότερα

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA FARMACIJO URŠKA POLANC DIPLOMSKA NALOGA UNIVERZITETNI ŠTUDIJ FARMACIJE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA FARMACIJO URŠKA POLANC DIPLOMSKA NALOGA UNIVERZITETNI ŠTUDIJ FARMACIJE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA FARMACIJO URŠKA POLANC DIPLOMSKA NALOGA UNIVERZITETNI ŠTUDIJ FARMACIJE Ljubljana, 2011 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA FARMACIJO URŠKA POLANC PREUČEVANJE VPLIVOV ZDRAVIL,

Διαβάστε περισσότερα

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Fakulteta za elektrotehniko 1 Slika 7. 2: Principielna shema regulacije AM v KSP Fakulteta za elektrotehniko 2 Slika 7. 3: Merjenje komponent fluksa s

Διαβάστε περισσότερα

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge Vektorji Naloge 1. V koordinatnem sistemu so podane točke A(3, 4), B(0, 2), C( 3, 2). a) Izračunaj dolžino krajevnega vektorja točke A. (2) b) Izračunaj kot med vektorjema r A in r C. (4) c) Izrazi vektor

Διαβάστε περισσότερα

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,

Διαβάστε περισσότερα

Vaja 9: LEDVICE. Filtracija, reabsorbcija in sekrecija Hitrost nastajanja urina in Sestava urina Dopplerjeva sonografija 1 UVOD

Vaja 9: LEDVICE. Filtracija, reabsorbcija in sekrecija Hitrost nastajanja urina in Sestava urina Dopplerjeva sonografija 1 UVOD Vaja 9: Ledvice 61 Vaja 9: LEDVICE Filtracija, reabsorbcija in sekrecija Hitrost nastajanja urina in Sestava urina Dopplerjeva sonografija 1 UVOD Voda predstavlja 50 70 % telesne mase človeka. Prehaja

Διαβάστε περισσότερα

Logatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013

Logatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013 WP 14 R T d 9 10 11 53 d 2015 811/2013 WP 14 R T 2015 811/2013 WP 14 R T Naslednji podatki o izdelku izpolnjujejo zahteve uredb U 811/2013, 812/2013, 813/2013 in 814/2013 o dopolnitvi smernice 2010/30/U.

Διαβάστε περισσότερα

ss rt çã r s t Pr r Pós r çã ê t çã st t t ê s 1 t s r s r s r s r q s t r r t çã r str ê t çã r t r r r t r s

ss rt çã r s t Pr r Pós r çã ê t çã st t t ê s 1 t s r s r s r s r q s t r r t çã r str ê t çã r t r r r t r s P P P P ss rt çã r s t Pr r Pós r çã ê t çã st t t ê s 1 t s r s r s r s r q s t r r t çã r str ê t çã r t r r r t r s r t r 3 2 r r r 3 t r ér t r s s r t s r s r s ér t r r t t q s t s sã s s s ér t

Διαβάστε περισσότερα

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor, Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),

Διαβάστε περισσότερα

Farmakogenetika v klinični farmakokinetiki

Farmakogenetika v klinični farmakokinetiki Farmakogenetika v klinični farmakokinetiki Igor Locatelli Katedra za biofarmacijo in farmakokinetiko Fakulteta za farmacijo Univerza v Ljubljani Variabilnost v farmakokinetiki genetski polimorfizem telesna

Διαβάστε περισσότερα

Vaja: Odbojnostni senzor z optičnimi vlakni. Namen vaje

Vaja: Odbojnostni senzor z optičnimi vlakni. Namen vaje Namen vaje Spoznavanje osnovnih fiber-optičnih in optomehanskih komponent Spoznavanje načela delovanja in praktične uporabe odbojnostnega senzorja z optičnimi vlakni, Delo z merilnimi instrumenti (signal-generator,

Διαβάστε περισσότερα

IZVODI ZADACI ( IV deo) Rešenje: Najpre ćemo logaritmovati ovu jednakost sa ln ( to beše prirodni logaritam za osnovu e) a zatim ćemo

IZVODI ZADACI ( IV deo) Rešenje: Najpre ćemo logaritmovati ovu jednakost sa ln ( to beše prirodni logaritam za osnovu e) a zatim ćemo IZVODI ZADACI ( IV deo) LOGARITAMSKI IZVOD Logariamskim izvodom funkcije f(), gde je >0 i, nazivamo izvod logarima e funkcije, o jes: (ln ) f ( ) f ( ) Primer. Nadji izvod funkcije Najpre ćemo logarimovai

Διαβάστε περισσότερα

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA Državni izpitni center *M15143113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA RIC 2015 M151-431-1-3 2 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor

Διαβάστε περισσότερα

ΑΣΚΗΣΗ 2 η. Με το πείραµα αυτό προσδιορίζονται δύο βασικές παραµέτρους που χαρακτηρίζουν ένα σύστηµα αερισµού δηλαδή:

ΑΣΚΗΣΗ 2 η. Με το πείραµα αυτό προσδιορίζονται δύο βασικές παραµέτρους που χαρακτηρίζουν ένα σύστηµα αερισµού δηλαδή: ΑΣΚΗΣΗ 2 η Αερισµός του νερού Θεωρητικό υπόβαθρο Με το πείραµα αυτό προσδιορίζονται δύο βασικές παραµέτρους που χαρακτηρίζουν ένα σύστηµα αερισµού δηλαδή: Η ικανότητα οξυγόνωσης του συστήµατος που αντιπροσωπεύει

Διαβάστε περισσότερα

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK 1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24

Διαβάστε περισσότερα

POMEN FARMAKOKINETIKE IN FARMAKODINAMIKE PRI NAPOVEDOVANJU TERAPEVTSKIH IZIDOV PROTIMIKROBNIH ZDRAVIL

POMEN FARMAKOKINETIKE IN FARMAKODINAMIKE PRI NAPOVEDOVANJU TERAPEVTSKIH IZIDOV PROTIMIKROBNIH ZDRAVIL POMEN FARMAKOKINETIKE IN FARMAKODINAMIKE PRI NAPOVEDOVANJU TERAPEVTSKIH IZIDOV PROTIMIKROBNIH ZDRAVIL Marko Obradović, mag. farm. Tanja Drnovšek, mag. farm. Tanja Cesar, mag. farm. Prof. dr. Aleš Mrhar,

Διαβάστε περισσότερα

INTELIGENTNO UPRAVLJANJE

INTELIGENTNO UPRAVLJANJE INTELIGENTNO UPRAVLJANJE Fuzzy sistemi zaključivanja Vanr.prof. Dr. Lejla Banjanović-Mehmedović Mehmedović 1 Osnovni elementi fuzzy sistema zaključivanja Fazifikacija Baza znanja Baze podataka Baze pravila

Διαβάστε περισσότερα

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke

Διαβάστε περισσότερα

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij): 4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n

Διαβάστε περισσότερα

Farmakoterapija sladkorne bolezni 3pa 2. Prof.dr. Andrej Janež, dr.med.

Farmakoterapija sladkorne bolezni 3pa 2. Prof.dr. Andrej Janež, dr.med. Farmakoterapija sladkorne bolezni 3pa 2 Prof.dr. Andrej Janež, dr.med. Izločanje insulina ß-celična funkcija Glukagon Inkretinov Produkcija glukoze v jetrih Jetra GIT Pankreas Maščevje Insulinska rezistenca

Διαβάστε περισσότερα

Kotne in krožne funkcije

Kotne in krožne funkcije Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete

Διαβάστε περισσότερα

rs r r â t át r st tíst Ó P ã t r r r â

rs r r â t át r st tíst Ó P ã t r r r â rs r r â t át r st tíst P Ó P ã t r r r â ã t r r P Ó P r sã rs r s t à r çã rs r st tíst r q s t r r t çã r r st tíst r t r ú r s r ú r â rs r r â t át r çã rs r st tíst 1 r r 1 ss rt q çã st tr sã

Διαβάστε περισσότερα

Tretja vaja iz matematike 1

Tretja vaja iz matematike 1 Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +

Διαβάστε περισσότερα

UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET SIGNALI I SISTEMI. Zbirka zadataka

UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET SIGNALI I SISTEMI. Zbirka zadataka UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET Goran Stančić SIGNALI I SISTEMI Zbirka zadataka NIŠ, 014. Sadržaj 1 Konvolucija Literatura 11 Indeks pojmova 11 3 4 Sadržaj 1 Konvolucija Zadatak 1. Odrediti konvoluciju

Διαβάστε περισσότερα

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost

Διαβάστε περισσότερα

Fazni diagram binarne tekočine

Fazni diagram binarne tekočine Fazni diagram binarne tekočine Žiga Kos 5. junij 203 Binarno tekočino predstavljajo delci A in B. Ti se med seboj lahko mešajo v različnih razmerjih. V nalogi želimo izračunati fazni diagram take tekočine,

Διαβάστε περισσότερα

Konstruisanje. Dobro došli na... SREDNJA MAŠINSKA ŠKOLA NOVI SAD DEPARTMAN ZA PROJEKTOVANJE I KONSTRUISANJE

Konstruisanje. Dobro došli na... SREDNJA MAŠINSKA ŠKOLA NOVI SAD DEPARTMAN ZA PROJEKTOVANJE I KONSTRUISANJE Dobro došli na... Konstruisanje GRANIČNI I KRITIČNI NAPON slajd 2 Kritični naponi Izazivaju kritične promene oblika Delovi ne mogu ispravno da vrše funkciju Izazivaju plastične deformacije Može doći i

Διαβάστε περισσότερα

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d) Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2

Διαβάστε περισσότερα

Razgradnja maščobnih kislin. Ketonska telesa H + NAD+ NADH. Pregled metabolizma MK. lipoprotein-lipaza. maščobne kisline.

Razgradnja maščobnih kislin. Ketonska telesa H + NAD+ NADH. Pregled metabolizma MK. lipoprotein-lipaza. maščobne kisline. Razgradnja maščobnih kislin Ketonska telesa Pregled metabolizma MK stradanje computing hranjeno stanje triacilgliceroli v hilomikronih in VLDL kladiščenje maščob maščobno tkivo An overview of fatty acidhormonsko

Διαβάστε περισσότερα

Apsolutno neprekidne raspodele Raspodele apsolutno neprekidnih sluqajnih promenljivih nazivaju se apsolutno neprekidnim raspodelama.

Apsolutno neprekidne raspodele Raspodele apsolutno neprekidnih sluqajnih promenljivih nazivaju se apsolutno neprekidnim raspodelama. Apsolutno neprekidne raspodele Raspodele apsolutno neprekidnih sluqajnih promenljivih nazivaju se apsolutno neprekidnim raspodelama. a b Verovatno a da sluqajna promenljiva X uzima vrednost iz intervala

Διαβάστε περισσότερα

- Geodetske točke in geodetske mreže

- Geodetske točke in geodetske mreže - Geodetske točke in geodetske mreže 15 Geodetske točke in geodetske mreže Materializacija koordinatnih sistemov 2 Geodetske točke Geodetska točka je točka, označena na fizični površini Zemlje z izbrano

Διαβάστε περισσότερα

ΠΡΙΤΣΙΝΑΔΟΡΟΣ ΛΑΔΙΟΥ ΑΕΡΟΣ ΓΙΑ ΠΡΙΤΣΙΝΙΑ M4/M12 ΟΔΗΓΙΕΣ ΧΡΗΣΗΣ - ΑΝΤΑΛΛΑΚΤΙΚΑ

ΠΡΙΤΣΙΝΑΔΟΡΟΣ ΛΑΔΙΟΥ ΑΕΡΟΣ ΓΙΑ ΠΡΙΤΣΙΝΙΑ M4/M12 ΟΔΗΓΙΕΣ ΧΡΗΣΗΣ - ΑΝΤΑΛΛΑΚΤΙΚΑ GR ΠΡΙΤΣΙΝΑΔΟΡΟΣ ΛΑΔΙΟΥ ΑΕΡΟΣ ΓΙΑ ΠΡΙΤΣΙΝΙΑ M4/M12 ΟΔΗΓΙΕΣ ΧΡΗΣΗΣ - ΑΝΤΑΛΛΑΚΤΙΚΑ H OLJLAJNYOMÁSÚ SZEGECSELŐ M4/M12 SZEGECSEKHEZ HASZNÁLATI UTASÍTÁS - ALKATRÉSZEK SLO OLJNO-PNEVMATSKI KOVIČAR ZA ZAKOVICE

Διαβάστε περισσότερα

Klasifikacija blizu Kelerovih mnogostrukosti. konstantne holomorfne sekcione krivine. Kelerove. mnogostrukosti. blizu Kelerove.

Klasifikacija blizu Kelerovih mnogostrukosti. konstantne holomorfne sekcione krivine. Kelerove. mnogostrukosti. blizu Kelerove. Klasifikacija blizu Teorema Neka je M Kelerova mnogostrukost. Operator krivine R ima sledeća svojstva: R(X, Y, Z, W ) = R(Y, X, Z, W ) = R(X, Y, W, Z) R(X, Y, Z, W ) + R(Y, Z, X, W ) + R(Z, X, Y, W ) =

Διαβάστε περισσότερα

Dominantna uloga bubrega u dugoronoj regulaciji arterijskog pritiska:

Dominantna uloga bubrega u dugoronoj regulaciji arterijskog pritiska: Dominantna uloga bubrega u dugoronoj regulaciji arterijskog pritiska: RAAS, kalikrein-kinin sistem, Eikosanoidni sistem - Skraena verzija predavanja - Doc. Dr Zvezdana Koji Institut za fiziologiju Decembar,

Διαβάστε περισσότερα

Dimenzioniranje nosaa. 1. Uvjeti vrstoe

Dimenzioniranje nosaa. 1. Uvjeti vrstoe Dimenzioniranje nosaa 1. Uvjeti vrstoe 1 Otpornost materijala prouava probleme 1. vrstoe,. krutosti i 3. elastine stabilnosti konstrukcija i dijelova konstrukcija od vrstog deformabilnog materijala. Moraju

Διαβάστε περισσότερα

1. TVORBA ŠIBKEGA (SIGMATNEGA) AORISTA: Največ grških glagolov ima tako imenovani šibki (sigmatni) aorist. Osnova se tvori s. γραψ

1. TVORBA ŠIBKEGA (SIGMATNEGA) AORISTA: Največ grških glagolov ima tako imenovani šibki (sigmatni) aorist. Osnova se tvori s. γραψ TVORBA AORISTA: Grški aorist (dovršnik) izraža dovršno dejanje; v indikativu izraža poleg dovršnosti tudi preteklost. Za razliko od prezenta ima aorist posebne aktivne, medialne in pasivne oblike. Pri

Διαβάστε περισσότερα

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi

Διαβάστε περισσότερα

Tetraciklini, makrolidi, aminoglikozidi, ostali antibiotiki

Tetraciklini, makrolidi, aminoglikozidi, ostali antibiotiki Tetraciklini, makrolidi, aminoglikozidi, ostali antibiotiki doc.dr. Marko Anderluh 17. januar 2012 Spekter delovanja Inhibicija biosinteze peptidoglikana Vankomicin, glikopeptidi β-laktami Naraščajoči

Διαβάστε περισσότερα

Součinkovanje in pomembni stranski učinki antibiotikov ali Klinično pomembne interakcije protimikrobnih zdravil

Součinkovanje in pomembni stranski učinki antibiotikov ali Klinično pomembne interakcije protimikrobnih zdravil Součinkovanje in pomembni stranski učinki antibiotikov ali Klinično pomembne interakcije protimikrobnih zdravil Podiplomski tečaj protimikrobnega zdravljenja za zdravnike, ki delajo na primarni ravni zdravstvenega

Διαβάστε περισσότερα

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre

Διαβάστε περισσότερα

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA FARMACIJO MARTINA STRMČNIK DIPLOMSKA NALOGA UNIVERZITETNI ŠTUDIJ FARMACIJE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA FARMACIJO MARTINA STRMČNIK DIPLOMSKA NALOGA UNIVERZITETNI ŠTUDIJ FARMACIJE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA FARMACIJO MARTINA STRMČNIK DIPLOMSKA NALOGA UNIVERZITETNI ŠTUDIJ FARMACIJE Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA FARMACIJO MARTINA STRMČNIK POVEZAVA MED OZNAČEVALCI

Διαβάστε περισσότερα

S t r a n a 1. 1.Povezati jonsku jačinu rastvora: a) MgCl 2 b) Al 2 (SO 4 ) 3 sa njihovim molalitetima, m. za so tipa: M p X q. pa je jonska jačina:

S t r a n a 1. 1.Povezati jonsku jačinu rastvora: a) MgCl 2 b) Al 2 (SO 4 ) 3 sa njihovim molalitetima, m. za so tipa: M p X q. pa je jonska jačina: S t r a n a 1 1.Povezati jonsku jačinu rastvora: a MgCl b Al (SO 4 3 sa njihovim molalitetima, m za so tipa: M p X q pa je jonska jačina:. Izračunati mase; akno 3 bba(no 3 koje bi trebalo dodati, 0,110

Διαβάστε περισσότερα

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 12. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 12. junij 2015 SPLOŠNA MATURA Državni izpitni center *M543* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek,. junij 05 SPLOŠNA MATURA RIC 05 M543 M543 3 IZPITNA POLA Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor

Διαβάστε περισσότερα

8. Diskretni LTI sistemi

8. Diskretni LTI sistemi 8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z

Διαβάστε περισσότερα

Presnova kalcija in fosfata

Presnova kalcija in fosfata Hipokalciemija Presnova kalcija in fosfata V živcih nastajajo spontani akcijski potenciali Senzorični živci - parestezije (ustnice, roke, stopala) Motorični živci - tetanija (karpopedalni spazmi) - zadušitev

Διαβάστε περισσότερα

UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Katedra za energetsko strojništvo VETRNICA. v 2. v 1 A 2 A 1. Energetski stroji

UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Katedra za energetsko strojništvo VETRNICA. v 2. v 1 A 2 A 1. Energetski stroji Katedra za energetsko strojništo VETRNICA A A A Katedra za energetsko strojništo Katedra za energetsko strojništo VETRNICA A A A Δ Δp p p Δ Katedra za energetsko strojništo Teoretična moč etrnice Določite

Διαβάστε περισσότερα

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA Državni izpitni center *M16141113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek, 1. junij 16 SPLOŠNA MATURA RIC 16 M161-411-3 M161-411-3 3 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor

Διαβάστε περισσότερα

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013 Numerične metode, sistemi linearnih enačb B. Jurčič Zlobec Numerične metode FE, 2. december 2013 1 Vsebina 1 z n neznankami. a i1 x 1 + a i2 x 2 + + a in = b i i = 1,..., n V matrični obliki zapišemo:

Διαβάστε περισσότερα

3001 Υδροβορίωση/οξείδωση του 1-οκτενίου σε 1-οκτανόλη

3001 Υδροβορίωση/οξείδωση του 1-οκτενίου σε 1-οκτανόλη 3001 Υδροβορίωση/οξείδωση του 1-οκτενίου σε 1-οκτανόλη 1. NaBH, I CH H 3 C C. H O /NaOH H 3 OH C 8 H 16 NaBH H O I NaOH C 8 H 18 O (11.) (37.8) (3.0) (53.8) (0.0) (130.) Βιβλιογραφία A.S. Bhanu Prasad,

Διαβάστε περισσότερα

Jure Stojan 2. predavanje termodinamične osnove, encimske katalize encimska kataliza časovni potek encimske reakcije začetna hitrost

Jure Stojan 2. predavanje termodinamične osnove, encimske katalize encimska kataliza časovni potek encimske reakcije začetna hitrost FFA: Laboratorijska medicina, Molekularna encimologija, 2010/2011 3.predavanje Jure Stojan 2. predavanje termodinamične osnove, encimske katalize encimska kataliza časovni potek encimske reakcije začetna

Διαβάστε περισσότερα

Hormoni ščitnice. Anatomija in histologija. Transport jodida (J - ) (1) Nastanek ščitnice

Hormoni ščitnice. Anatomija in histologija. Transport jodida (J - ) (1) Nastanek ščitnice Anatomija in histologija Hormoni ščitnice Dva povezana lobusa Bogata prekrvitev Kuboidne epitelijske celice tvorijo folikle V foliklih se skladiščijo hormoni v obliki koloida Parafolikularne C celice (kalcitonin)

Διαβάστε περισσότερα

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena

Διαβάστε περισσότερα

Zakonitosti hitrosti reakcije in konstante hitrosti (Rate laws)

Zakonitosti hitrosti reakcije in konstante hitrosti (Rate laws) Zakonioi hiroi reakcije in konane hiroi (Rae law) Merjena hiro reakcije je odvina od koncenracije reakanov na neko poenco. v k [A] [B] k konana hiroi reakcije (neodvina od koncenracije) (odvina od T) Ekperimenalno

Διαβάστε περισσότερα

Pošto pretvaramo iz veće u manju mjernu jedinicu broj 2.5 množimo s 1000,

Pošto pretvaramo iz veće u manju mjernu jedinicu broj 2.5 množimo s 1000, PRERAČUNAVANJE MJERNIH JEDINICA PRIMJERI, OSNOVNE PRETVORBE, POTENCIJE I ZNANSTVENI ZAPIS, PREFIKSKI, ZADACI S RJEŠENJIMA Primjeri: 1. 2.5 m = mm Pretvaramo iz veće u manju mjernu jedinicu. 1 m ima dm,

Διαβάστε περισσότερα

VAJE IZ BIOFARMACIJE S FARMAKOKINETIKO

VAJE IZ BIOFARMACIJE S FARMAKOKINETIKO FAKULTETA ZA FARMACIJO KATEDRA ZA BIOFARMACIJO IN FARMAKOKINETIKO M. Bogataj, M. Kerec, I. Grabnar, S. Primožič, A. Mrhar VAJE IZ BIOFARMACIJE S FARMAKOKINETIKO SKRIPTA Ljubljana, 2001 KAZALO 1. vaja:

Διαβάστε περισσότερα

HONDA. Έτος κατασκευής

HONDA. Έτος κατασκευής Accord + Coupe IV 2.0 16V (CB3) F20A2-A3 81 110 01/90-09/93 0800-0175 11,00 2.0 16V (CB3) F20A6 66 90 01/90-09/93 0800-0175 11,00 2.0i 16V (CB3-CC9) F20A8 98 133 01/90-09/93 0802-9205M 237,40 2.0i 16V

Διαβάστε περισσότερα

TRANSPORT RAZTOPIN. Agronomija - UNI

TRANSPORT RAZTOPIN. Agronomija - UNI TRANSPORT RAZTOPIN Agronomija - UNI Transport na celičnem nivoju oz. transport preko membrane je osnova za transport na višjih nivojih (tkiva). Pomen biološki membran (plazmalema, tonoplast,...) homeostaza

Διαβάστε περισσότερα

Simptomatsko zdravljenje kognitivnih oškodovanosti Priporočeni dnevni odmerek je 2,4 do 4,8 g, razdeljen na dva ali tri odmerke. Zdravljenje mioklonus

Simptomatsko zdravljenje kognitivnih oškodovanosti Priporočeni dnevni odmerek je 2,4 do 4,8 g, razdeljen na dva ali tri odmerke. Zdravljenje mioklonus POVZETEK GLAVNIH ZNAČILNOSTI ZDRAVILA 1. IME ZDRAVILA Nootropil 1200 mg filmsko obložene tablete 2. KAKOVOSTNA IN KOLIČINSKA SESTAVA 1 filmsko obložena tableta vsebuje 1200 mg piracetama. Za celoten seznam

Διαβάστε περισσότερα

PARCIJALNI IZVODI I DIFERENCIJALI. Sama definicija parcijalnog izvoda i diferencijala je malo teža, mi se njome ovde nećemo baviti a vi ćete je,

PARCIJALNI IZVODI I DIFERENCIJALI. Sama definicija parcijalnog izvoda i diferencijala je malo teža, mi se njome ovde nećemo baviti a vi ćete je, PARCIJALNI IZVODI I DIFERENCIJALI Sama definicija parcijalnog ivoda i diferencijala je malo teža, mi se njome ovde nećemo baviti a vi ćete je, naravno, naučiti onako kako vaš profesor ahteva. Mi ćemo probati

Διαβάστε περισσότερα

Periodičke izmjenične veličine

Periodičke izmjenične veličine EHNČK FAKULE SVEUČLŠA U RJEC Zavod za elekroenergeiku Sudij: Preddiploski sručni sudij elekroehnike Kolegij: Osnove elekroehnike Nosielj kolegija: Branka Dobraš Periodičke izjenične veličine Osnove elekroehnike

Διαβάστε περισσότερα

Farmakokinetični modeli. Aleš Mrhar

Farmakokinetični modeli. Aleš Mrhar Farmaoineični modeli Aleš Mrhar Ena odmere zdravila? Cefalor Volumen porazdelive Genamicin Očise Od sruure do učina Farmaoineia/Farmaodinamia Farmaoineia: Prehod učinovin sozi elo v prosorsem in časovnem

Διαβάστε περισσότερα

3. vaja Razsoljevanje proteinov z gelsko izključitveno kromatografijo

3. vaja Razsoljevanje proteinov z gelsko izključitveno kromatografijo Osnovni princip kromatografije 3. vaja Razsoljevanje proteinov z gelsko izključitveno kromatografijo 4. vaja Ionskoizmenjevalna ter afinitetna kromatografija Miha Pavšič komponente zmesi različne interakcije

Διαβάστε περισσότερα

Osnove sklepne statistike

Osnove sklepne statistike Univerza v Ljubljani Fakulteta za farmacijo Osnove sklepne statistike doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo e-pošta: mitja.kos@ffa.uni-lj.si Intervalna ocena oz. interval zaupanja

Διαβάστε περισσότερα

P P Ó P. r r t r r r s 1. r r ó t t ó rr r rr r rí st s t s. Pr s t P r s rr. r t r s s s é 3 ñ

P P Ó P. r r t r r r s 1. r r ó t t ó rr r rr r rí st s t s. Pr s t P r s rr. r t r s s s é 3 ñ P P Ó P r r t r r r s 1 r r ó t t ó rr r rr r rí st s t s Pr s t P r s rr r t r s s s é 3 ñ í sé 3 ñ 3 é1 r P P Ó P str r r r t é t r r r s 1 t r P r s rr 1 1 s t r r ó s r s st rr t s r t s rr s r q s

Διαβάστε περισσότερα

=DYH]XMRþHELRORãNHPHMQHYUHGQRVWL- BAT vrednosti

=DYH]XMRþHELRORãNHPHMQHYUHGQRVWL- BAT vrednosti PRILOGA II =DYH]XMRþHELRORãNHPHMQHYUHGQRVWL- BAT vrednosti Ime snovi.dudnwhulvwlþql Aceton aceton 0,34 mmol/l (20,0 mg/l) 38,95 mmol/mol kreatinina* (20,0 mg/g kreatinina*) Aluminij aluminij 200µg/l Anilin

Διαβάστε περισσότερα

PRILOGA I POVZETEK GLAVNIH ZNAČILNOSTI ZDRAVILA

PRILOGA I POVZETEK GLAVNIH ZNAČILNOSTI ZDRAVILA PRILOGA I POVZETEK GLAVNIH ZNAČILNOSTI ZDRAVILA 1 1. IME ZDRAVILA Levetiracetam SUN 100 mg/ml koncentrat za raztopino za infundiranje 2. KAKOVOSTNA IN KOLIČINSKA SESTAVA En ml vsebuje 100 mg levetiracetama.

Διαβάστε περισσότερα

Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare

Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Laboratorij za termoenergetiko Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare po modelu IAPWS IF-97 izračunano z XSteam Excel v2.6 Magnus Holmgren, xsteam.sourceforge.net

Διαβάστε περισσότερα

Διαβητική νεφροπάθεια

Διαβητική νεφροπάθεια Διαβητική νεφροπάθεια Αρχικά Στάδια Νεφρικής Βλάβης Μικρολευκωµατινουρία - Μακρολευκωµατουρία, Αντιµετώπιση Δρ. Γεώργιος Βισβάρδης Δ/ντής Νεφρολόγος Ιστορικά στοιχεία τον 18ο αιώνα αναγνωρίζονται σηµεία

Διαβάστε περισσότερα

Betonske konstrukcije 1 - vežbe 3 - Veliki ekscentricitet -Dodatni primeri

Betonske konstrukcije 1 - vežbe 3 - Veliki ekscentricitet -Dodatni primeri Betonske konstrukcije 1 - vežbe 3 - Veliki ekscentricitet -Dodatni primeri 1 1 Zadatak 1b Čisto savijanje - vezano dimenzionisanje Odrediti potrebnu površinu armature za presek poznatih dimenzija, pravougaonog

Διαβάστε περισσότερα

OBTOK KRVI V KAPILARAH poročilo o laboratorijskem delu

OBTOK KRVI V KAPILARAH poročilo o laboratorijskem delu OBTOK KRVI V KAPILARAH poročilo o laboratorijskem delu 24. april 2006 Kapilare so najmanjše krvne žilice in merijo 5 10 μm. Njihove stene so sestavljene iz ene plasti celic. Skozi njih lahko prehajajo

Διαβάστε περισσότερα

Kaskadna kompenzacija SAU

Kaskadna kompenzacija SAU Kaskadna kompenzacija SAU U inženjerskoj praksi, naročito u sistemima regulacije elektromotornih pogona i tehnoloških procesa, veoma često se primenjuje metoda kaskadne kompenzacije, u čijoj osnovi su

Διαβάστε περισσότερα

Termodinamika vlažnega zraka. stanja in spremembe

Termodinamika vlažnega zraka. stanja in spremembe Termodinamika vlažnega zraka stanja in spremembe Termodinamika vlažnega zraka Najpogostejši medij v sušilnih procesih konvektivnega sušenja je VLAŽEN ZRAK Obravnavamo ga kot dvokomponentno zmes Suhi zrak

Διαβάστε περισσότερα

ΕΦΑΡΜΟΣΜΕΝΗ ΦΥΣΙΟΛΟΓΙΑ

ΕΦΑΡΜΟΣΜΕΝΗ ΦΥΣΙΟΛΟΓΙΑ ΕΦΑΡΜΟΣΜΕΝΗ ΦΥΣΙΟΛΟΓΙΑ Κων/νος νος Καλλαράς Ιατρός Παθολόγος Καθηγητής Φυσιολογίας ΕΦΑΡΜΟΣΜΕΝΗ ΦΥΣΙΟΛΟΓΙΑ Η μελέτη των αλληλεπιδράσεων της φύσης (δηλ. εσωτερικού και εξωτερικού περιβάλλοντος του οργανισμού)

Διαβάστε περισσότερα

I.13. Koliki je napon između neke tačke A čiji je potencijal 5 V i referentne tačke u odnosu na koju se taj potencijal računa?

I.13. Koliki je napon između neke tačke A čiji je potencijal 5 V i referentne tačke u odnosu na koju se taj potencijal računa? TET I.1. Šta je Kulonova sila? elektrostatička sila magnetna sila c) gravitaciona sila I.. Šta je elektrostatička sila? sila kojom međusobno eluju naelektrisanja u mirovanju sila kojom eluju naelektrisanja

Διαβάστε περισσότερα