Zbirka seminarskih nalog Višja dinamika

Μέγεθος: px
Εμφάνιση ξεκινά από τη σελίδα:

Download "Zbirka seminarskih nalog Višja dinamika"

Transcript

1 Zbirka seminarskih nalog Višja dinamika Pripravila: Gregor Čepon Martin Česnik

2 AnSt-01 Opazujete sistem štirih masnih točk m, ki so medsebojno povezane z brezmasnimi palicami dolžine l. Na zadnjo masno točko delujemo z vodoravno silo F. Predpostavite, da je sistem v statični ravnotežni legi. 1. Z uporabo zakonov analitične statike izpeljite posplošene sile sistema. 2. Določite kote ϕ 1, ϕ 2, ϕ 3 in ϕ 4 [rad] pri ravnotežni legi. 3. Uporabite takšen model za deformacijo vrvi dolžine l v = 4 l in mase m v = 4 m, katero diskretizirate na n delov. Izračunajte koordinate nevpetega konca vrvi in narišite diskretizirano vrv v statični ravnotežni legi. m = 1 kg l = 0,2 m F = 25 N g = 9,81 m/s 2 n = 100 2

3 AnSt-02 Opazujete sistem dveh palic dolžin l in mas m, na kateri deluje sila F. Vzmeti togosti k sta neobremenjeni pri zasuku ϕ = 0, mase drsnikov zanemarite. 1. Določite posplošeno silo sistema. 2. Določite statično ravnotežno lego, če zunanja sila F ni prisotna. 3. Ob upoštevanju sile F izrišite posplošeno koordinato ϕ(f ), ko zunanja sila narašča od 0 do F max. Korak sile naj bo enak F max /100. Pri kateri vrednosti zunanje sile bo statično ravnotežje pri ϕ = 0 (primerjajte numerično in analitično vrednost ter komentirajte morebitno odstopanje)? m = 10 kg l = 0,5 m k = 1000 N/m F max = 1250 N g = 9,81 m/s 2 3

4 AnSt-03 Opazujete poves mostu dolžine L in mase m pri prečkanju tovornjaka teže G. Most modelirate kot nosilec z vztrajnostnim momentom I ter elastičnim modulom E. Nosilec poenostavite z k = 4 togimi elementi dolžine L k in mase m k, ki so med seboj povezani z rotacijskimi spoji ter rotacijsko vzmetjo togosti k t. Vzmeti so v prikazni začetni legi v neobremenjenem stanju. Na desno strani je most preko vzmeti vpet na vodilo, ki omogoča premik mostu v horizontalni smeri. Pri reševanju predpostavite majhne zasuke. m k = 250 kg L k = 0, 75 m G = N E = 2, MPa I = 1, m 4 k = N/m g = 9.81 m/s 2 g y m,l G k k m,l k k m k,l k m k,l k t k t A k t x k 1. Izračunajte togost rotacijske vzmeti če velja k t = E I L i. 2. Določite število prostostnih stopenj sistema. 3. Zapišite izraze za posplošene sile z označenimi posplošenimi koordinatami. 4. Izračunajte poves f lasten v točki A zaradi lastne teže mostu. 5. Izračunajte poves f skupen v točki A zaradi lastne teže mostu in teže tovornjaka. 6. Izračunajte poves f lasten v točki A zaradi lastne teže mostu, če izvedete diskretizacijo nosilca z k = 10 elementi. 7. Grafično prikažite poves mostu zaradi lastne teže pri diskretizaciji z k = 4 in k = 10 elementi. 8. Ekzakten izraz za izračun povesa nosilca zaradi lastne teže ima obliko f lasten = Določite napako vaše aproksimacijske rešitve pri diskretizaciji z k = 4 in k = m L E I 4

5 AnSt-04 Konstruirate dvigalo za dvigovanje občutljivih tovorov. Dvigalo je sestavljeno iz gibljivega škripca radija r in r 1 = 3 4 r in mase m s na katerega je privarjen nosilec mase m in dolžine L. Pletenica je na enem koncu togo vpeta na podlago na drugem koncu pa se navija na boben, ki je gnan s konstantnim moment M. Pletenico poenostavite z vzmetjo togosti k ter predpostavite, da so vzmeti v neobremenjenem stanju pri kotu ϕ 1 = 0 rad. Škripec se lahko giblje le v vertikalni smeri. 1. Določite število prostostnih stopenj sistema. 2. Zapišite izraze za posplošene sile z označenimi posplošenimi koordinatami. 3. Z uporabo metod analitične mehanike določite pomik x 1 ter zasuka ϕ 1 in ϕ 2 v statični ravnovesni legi. 4. Izračunajte poves sistema v točki A. 5. Grafično prikažite sistem v izračunani statični ravnovesni legi. m s = 400 kg r 1 L = 3 m M g r = 0.5 m k k m = 10 kg m t = 1000 kg M = Nm x 1 m s r 1 r L,m A k = 50 kn/m g = 9.81 m/s 2 m t 5

6 AnSt-05 Z bližanjem poletnih dni ste se včlanili v fitnes klub. Najraje dvigujete uteži z eno roko za trening bicepsov. Ker vam tudi v fitnesu strojniška žilica ne da miru, vas zanima, kakšna je velikost sile F B, s katero biceps deluje na narastišče pri dvigu uteži. Uporabite poenostavljen model na skici, kjer vpliv bicepsa upoštevate z dvema kolinearnima in nasprotujočima si silama F B. Sile podlaktnih in ramenskih mišic nadomestite z momentom v zapestju M Z in momentom v rami M R. Silo teže uteži upoštevajte kot F ; maso roke zanemarite, saj ste šele začeli hoditi v fitnes in še niste bistveno pridobili na mišični masi. 1. Koliko prostostnih stopenj ima sistem? 2. Z uporabo zakonov analitične statike izpeljite posplošene sile sistema. 3. Z uporabo metod analitične statike določite sile in momente v položaju roke α = 10, b = 80 in γ = Izračunajte potek sil in momentov pri počasnem dvigu uteži (predpostavite statično lego), če je sta kota α = 10 in γ = 0 konstantna, kot β pa se spreminja od začetne lege pri 10 do končne lege pri V katerem položaju je mišica bicepsa najbolj obremenjena in koliko? Primerjajte dobljene sile s kritičnimi obremenitvami mišičnega tkiva in ovrednotite vaše rezultate z razpoložljivimi viri. l 1 = 0,3 m l 2 = 0,28 m l 3 = 0,1 m F = 100 N a = 0,025 m b = 0,05 m 6

7 AnSt-06 Skonstruirali ste premično dvigalo za dvig težkih tovorov. Posebej ste bili inovativni pri konstrukciji mehanizma za dvigovanje roke dvigala. Dvigalo je sestavljeno iz dveh palic mase m in dolžine L, torzijske vzmeti k t ter hidravličnega cilindra, ki skrbi za dvigovanje tovora. Vpetje hidravličnega cilindra ste skonstruirali, tako da je sila delovanja cilindra vedno v x- smeri. Ker je hidravlično olje v cilindru stisljivo le tega poenostavite z vzmetjo togosti k. Za potrebe testiranja dvigala ste na konec roke v točki A pripeli utež mase m t. V začetni legi sistema pri kotu ϕ 1 = ϕ 0 1 in ϕ 2 = ϕ 0 2 sta tako hidravlični cilinder (togost k) kot tudi rotacijska vzmet togosti k t v neobremenjenem stanju. Zanima vas poves dvigala v točki A. m t = 20 t m = 4 t L = 15 m k = N/m k t = Nm/rad ϕ 0 1 = 45 ϕ 0 2 = 0 g = 9.81 m/s 2 1. Določite število prostostnih stopenj sistema. k y m,l 2/3L x 2. Zapišite izraze za posplošene sile z označenimi posplošenimi koordinatami. 3. Z uporabo metod analitične mehanike določite velikost zasuka ϕ 1 in ϕ 2 v statični ravnovesni legi. 4. Izračunajte poves sistema v točki A. 5. Grafično prikažite sistem v izračunani statični ravnovesni legi k t m,l g A m t 7

8 AnDn-01 Opazujete sistem dvojnega nihala, ki je sestavljeno iz dveh masnih točk m 1 in m 2, ki sta povezani z brezmasnima palicama dolžin l 1 in l 2, kot je prikazano na sliki. Dinamski sistem popišemo s posplošenima koordinatama ϕ 1 in ϕ Z uporabo Lagrangeovih enačb II. vrste izpeljite sistem gibalnih enačb. 2. Enačbi zapišite v matrični obliki ter ločite ϕ 1 in ϕ Z uporabo numerične integracije izračunajte odziv sistema pri podanih začetnih pogojih. Numerično integracijo izvedite na časovnem intervalu t [0, t k ] s. 4. Pomnožite začetni pogoj ϕ 2 (0) s faktorjem 1,001 ter opazujte nov odziv sistema. Izrišite potek posplošenih koordinat pri obeh odzivih ter komentirajte razliko. m 1 = 0,5 kg m 2 = 0,5 kg l 1 = 0,5 m l 2 = 0,5 m ϕ 1 (0) = 3π/4 rad ϕ 1 (0) = 0 rad/s ϕ 2 (0) = π/4 rad ϕ 2 (0) = 0 rad/s t k = 20 s 8

9 AnDn-02 Prijavili ste se na Gorenjev razpis za inovativne zasnove pralnega stroja. Vaša ideja je nov način vpetja bobna pri top-loader pralnem stroju, kot je shematsko prikazano na sliki. Perilo simulirate z masno točko m na radiju r, masni vztrajnostni moment bobna okrog točke 0 je 1/2 m b r 2 b, masni vztrajnostni moment pralne kadi glede na točko vpetja A je J A. Da boste lažje prepričali Gorenjeve strokovnjake za dinamiko ste se odločili, da boste izdelali simulacijo zagona s konstantnim momentom M 0. Predpostavite, da je masna točka m fiksno pritrjena na boben. 1. Z uporabo Lagrangeovih enačb II. vrste izpeljite sistem gibalnih enačb, pri tem pa upoštevajte konstanten pogonski moment M 0, ki deluje na boben. 2. Enačbi zapišite v matrični obliki ter ločite ϕ in θ. 3. Z uporabo numerične integracije izračunajte odziv sistema pri podanih začetnih pogojih. Numerično integracijo izvedite na časovnem intervalu t [0, t k ] s. 4. Togost vzmeti zmanjšajte na k/10 ter izračunajte odziv sistema na istem časovnem intervalu. Komentirajte odziv takega sistema iz vidika stabilnosti. m = 1,0 kg r = 0,3 m m b = 0,2 kg r b = 0,35 m J A = 3,0 kgm 2 l r = 0,5 m k = Nm/rad M 0 = 4,5 Nm ϕ(0) = 0 rad ϕ(0) = 0 rad/s θ(0) = 0 rad θ(0) = 0 rad/s t k = 20 s 9

10 AnDn-03 Razvili ste napravo za spuščanje težkih tovorov po strmih terenih. Sistem je sestavljen iz platoja mase m p s katerim spuščamo tovor mase m t po klancu z naklonom α. Za uravnavanje hitrosti sistema skrbi mehanizem sestavljen iz mase m u in vitla radija r, na katerega deluje moment M. Trenje med platojem in klancem je enako µ. Namig: Pospešek s mase m u vpliva na velikost sile med platojem in klancem ter tako posredno na silo trenja. m t = 2800 kg m p = 200 kg r = 1 m g r M m u = 400 kg M = 4150 Nm α = 10 µ = 0.35 t k = 8 s v 0 = 20 m/s g = 9.81 m/s 2 m u m p m s m t a x 1. Določite število prostostnih stopenj sistema. 2. Z uporabo metod analitične mehanike zapišite z označenemi koordinatami gibalno/e enačbe sistema. 3. Izračunajte in grafično prikažite opravljeno pot platoja x v časovnem intervalu t [0 t k ], če je začetna hitrost platoja ẋ = v 0, hitrost mase m u pa ṡ = 0 m/s. 4. Kakšno pot x bi opravil plato, če bi na vitel delovali z momentom M = 0 Nm. 10

11 AnDn-04 Opazujete gibanje mostu dolžine L in mase m pri odstranitvi podpornih kablov, ki so bili potrebni tekom gradnje. Most modelirate kot nosilec z vztrajnostnim momentom I ter elastičnim modulom E. Nosilec poenostavite z k = 2 palicama dolžine L k in mase m k, ki so med seboj povezani z rotacijskim spojem ter rotacijsko vzmetjo togosti k t. Vzmeti so v prikazani začetni legi v neobremenjenem stanju. Disipacijo energije mostu zagotavlja dušilka s faktorjem dušenja d, ki je vpeta na most v točki A. Na desni stran je most preko vzmeti vpet na vodilo, ki omogoča premik mostu horizontalni smeri. Predpostavite majhne zasuke. Namig: Most pri hipni odstranitvi kablov miruje in se začne gibati zaradi lastne teže podporni kabli m k = 750 kg L k = 1, 5 m d = 500 Ns/m E = 2, MPa I = 1, m 4 k = N/m g = 9.81 m/s 2 g y m k,l k A m,l f 1 k t d f 2 k k x 1. Izračunajte togost rotacijske vzmeti če velja k t = E I L k. 2. Določite število prostostnih stopenj sistema. 3. Z uporabo metod analitične dinamike zapišite sistem/e gibalnih enačb. 4. Izračunajte in grafično prikažite gibanje mostu v točki A (x in y-smer) v časovnem intervalu t [0 5] s. 5. Izračunajte in grafično prikažite gibanje celotnega mostu v časovnem intervalu t [0 5] s. 6. Neobvezno reševanje, vzemite to kot iziv: Izračunajte in grafično prikažite gibanje mostu v časovnem intervalu t [0 5] s, če izvedete diskretizacijo nosilca s k = 6 palicami. 11

12 PerVzb-01 V podjetju, kjer ste zaposleni, ste dobili projekt izdelave Kolesa sreče. Vam je bila dodeljena naloga, da analizirate nihanje jezička pri vrtenju kolesa sreče s konstantno hitrostjo. S silomerom ste izmerili periodično silo na jeziček, ki vedno prijemlje na konstantni ročici r glede na vpetje jezička. Izmerjena sila je pol-kosinusne oblike, kot je prikazana na sliki. Jeziček obravnavajte tako, kot je prikazano na sliki. 1. Glede na graf izmerjene sile določite funkcijo F (t) pri časovnem intervalu t [0, τ]. 2. Določite izraze za koeficiente a 0, a j in b j za določeno periodično silo F (t) (matematična izpeljava koeficientov naj bo prikazana v poročilu). 3. Izračunajte Fourierjevo vrsto za silo F (t) s tolikšnim številom členov, da bo časovnem intervalu [0, τ) napaka aproksimacije manjša od 0,005 F 0. Uporabite časovni korak dt = τ/n. Napako izračunajte po erf(n) = N i=0 F approx(t i ) F (t i ) dt, pri čemer je t i = i dt. 4. Izračunajte odziv jezička pri podanem periodičnem vzbujanju. Vzbujevalno silo aproksimirajte s Fourierjevo vrsto, izračunano v prejšnjem vprašanju. F 0 = 4 N τ = 2 s m = 0,05 kg l = 0,05 m r = 2/3l k = 0,5 Nm/rad d = 0,0002 Nms/rad N =

13 PerVzb-02 Prijavili ste se na razpis za zaposlitev v podjetju Tesla Motors, od katerega ste dobili preizkusno nalogo. Tesla Roadster je gnan s štiripolnim trofaznim indukcijskim elektromotorjem. Vaša naloga je, da izračunate, kakšne torzijske vibracije pogonskega sklopa povzroči izpad prve faze, ko le-ta doseže srednjo vrednost M 1 (t) = M 0 (glejte graf na sliki). Privzemite, da se motor vrti s konstantno hitrostjo n ter da se momenti faz linearno seštevajo M(t) = i M i(t). Za dinamski model pogonskega sklopa uporabite poenostavljen model z eno prostostno stopnjo (slika), kjer sta k n in J n nadomestna togost in masni vztrajnostni moment, razmernik dušenja δ pa je že eksperimentalno določen. 1. Izpeljite enačbi za M(t) na intervalih [0, τ/2] in [τ/2, τ]. Glede na privzeto hitrost vrtenja in število polov motorja izračunajte dolžino osnovne periode τ. 2. Določite izraze za koeficiente a 0, a j in b j za periodičen moment M(t). 3. Izračunajte Fourierjevo vrsto z N členi za moment M(t) ter izrišite primerjavo med dejanskim in aproksimiranim momentom. 4. Izračunajte odziv ϕ(t) pogonskega sklopa. Privzemite, da je moment upora M up konstanten in enak statični komponenti pogonskega momenta M. Na istem grafu izrišite moment vzbujanja ter izračunan odziv sistema. Komentirajte rezultate. 5. Ali bi s povečanjem razmernika dušenja δ zmanjšali amplitudo torzijskih nihanj? Vaš odgovor utemeljite z ustrezno teorijo. Kateri ukrep (poleg preprečitve izpada faze) bi bistevno zmanjšal amplitudo torzijskih nihanj? M 0 = 100 Nm n = 4500 obr/min k n = 50 knm/rad J n = 0,1 kgm 2 δ = 0,2 N =

14 PerVzb-03 Na Ljubljanskem barju ste poceni kupili zemljišče za gradnjo svoje hiše. Zemljišče morate pred gradnjo utrditi s pomočjo pilotov, ki jih boste zabili v mehko ilovico do trdne podlage. Ker ste na tesnem z denarjem, ste sami skonstruirali napravo za zabijanje pilotov, ki je prikazana na sliki. Za dvigovanje uteži mase m uprabljate silo ekspanzije plinov pri eksploziji goriva, ki ga predhodno vbrizgate v prazen prostor med maso in pilotom (podoben princip delovanja kot batni motor). Utež se v fazi ekspanzije dviguje, nato pa trči v pilot ter se od njega odbije. Potek sile F (t) je prikazan na grafu. Namig: Pomik pilota v x-smeri zanemarite d k m = 500 kg k = N/m x F(t) m g vbrizg goriva F(t) F 0 2/3F 0 ekspanzija plinov F (t) 1 F (t) 2 odboj od pilota d = 5000 Ns/m F 0 = 2000 N T/3 2T/3 T T = 6 s g = 9.81 m/s 2 1. Zapišite potek sile F 1 (t) v obliki Fourierove vrste z N = 5, 10, 40 in 400 členi. 2. Določite odziv sistema x v ustaljenem stanju, če pri zapisu sile F 1 (t) uporabite N = 5, 10, 40 in 400 členov Fourierove vrste. 3. V nekem trenutku ste ugotovili, da je potek sile F 1 (t) preveč poenostavljen, zato ste naročili meritev sile, ki jo je izvedel laboratorij LADISK. Izmerjen potek sile F 2 (t) ima obliko: F 2 (t) = A sin(0.2 π t) e 2 t, pri čemer je amplituda A v fazi ekspanzije plina enaka A = 12 F 0 ter pri odboju od pilota A = 8 F 0. Z uporabo numerične integracije (npr. trapezna metoda) izračunajte koeficiente Fourierove vrste a i in b i ter zapišite potek sile F 2 (t) v obliki Fourierove vrste z N = 5, 10, 40 in 400 členi. 4. Določite odziv sistema x v ustaljenem stanju, če pri zapisu sile F 2 (t) uporabite N = 5, 10, 40 in 400 členov Fourierove vrste. 5. Primerjajte odziva dobljena pri obeh silah F 1 (t) in F 2 (t) ter komentirajte rezultate. 14

15 ImpVzb-01 Opazujete enostaven nedušen dinamski sistem z eno prostostno stopnjo, kot je prikazan na sliki. Zanima vas odziv tega sistema na impulzno motnjo sile F (t) pol-sinusne oblike, kot je prikazana na grafu. Dolžina impulza je definirana s konstanto t Določite lastno frekvenco ω 0 in nihajni čas t 0 sistema. 2. Glede na graf sile določite funkcijo F (t). 3. Izpeljite enačbo odziva sistema na časovnem intervalu t [0, t 1 ]. 4. Izpeljite enačbo odziva sistema na časovnem intervalu t [t 1, ). 5. Na časovnem intervalu t [0, t t 0 ] izrišite odziv sistema, ki je normiran s statičnim pomikom (F 0 /k). Dolžino impulza t 1 izračunajte za tri razmerja r = t 1 /t 0 = 0.1, 0.8 in 3.0. Na vsakega od treh grafov tudi dodajte normiran impulz vzbujanja F (t)/f Numerično izračunajte največje pomike normiranega odziva xk/f 0 max v odvisnosti od razmerja r = t 1 /t 0. Izrišite ustrezen graf za območje r = [0, 10]. Komentirajte, kaj ste izrisali. m = 20 kg k = 1000 N/m 15

16 ImpVzb-02 Podjetje Unior Kovaška industrija d.d. iz Zreč se je na vas obrnilo z naslednjim problemom. Pri kovanju ključev velikosti 19 in več je največja sila kovanja F 0 enaka največji dovoljeni sili, ki jo s strojem lahko dosežemo. Zaradi udarne sile kladiva, ki s silo F (t) udarja v nakovalo mase m, prihaja do prekomernih nihanj nakovala, ki bistveno znižajo kvaliteto izdelanih ključev. Uniorjevi inženirji sumijo, da je bistven problem v premehkih vzmeteh s skupno togostjo k, na katere je postavljeno nakovalo. Od vas želijo, da preučite problem ter določite minimalno togost vzmeti, s katero bi znižali največji pomik nakovala x max pod 1 mm. Da ste z vašimi izračuni na varni strani, obravnavajte nakovalo kot nedušen sistem. 1. Glede na graf sile določite funkcijo F (t). 2. Izračunajte odziv sistema na časovnem intervalu t [0, t 1 /2]. 3. Izračunajte odziv sistema na časovnem intervalu t [t 1 /2, t 1 ]. 4. Izračunajte odziv sistema na časovnem intervalu t [t 1, ). 5. Numerično izračunajte največji pomik v odvisnosti od togosti vzmeti k. Podajte strokovno mnenje glede vpliva togosti podpor na odziv sistema ter predlagajte ustrezne ukrepe. m = 4000 kg t 1 = 0.01 s F 0 = 30 kn x max < 1 mm 16

17 ImpVzb-03 Na Ljubljanskem barju ste poceni kupili zemljišče za gradnjo svoje hiše. Zemljišče morate pred gradnjo utrditi s pomočjo pilotov, ki jih boste zabili v mehko ilovico do trdne podlage. Ker ste na tesnem z denarjem, ste sami skonstruirali napravo za zabijanje pilotov, ki je prikazana na sliki. Za dvigovanje uteži mase m uprabljate silo ekspanzije plinov pri eksploziji goriva, ki ga predhodno vbrizgate v prazen prostor med maso in pilotom (podoben princip delovanja kot batni motor). Ker gre še za nepreizkušen koncept vam zaradi prevelike količine vbrizganega goriva občasno prihaja do nepredvidenih močnih eksplozij, zaradi katere na maso m deluje sila F (t). Namig: Pomik pilota v x-smeri zanemarite d k x m g F(t) F 0 F (t) 1 m = 500 kg k = N/m F(t) vbrizg goriva F (t) 2 d = 500 Ns/m F 0 = 2000 N t 0 t 0 = 2 s g = 9.81 m/s 2 1. Določite lastno nedušeno in dušeno krožno frekvenco sistema. 2. Če na sistem deluje sila F 1 (t) potem določite odziv x 1 v časovnem intervalu t (0, t 0 ) in x 2 v časovnem intervalu t (t 0, 4t 0 ). Prikažite celoten potek analitične integracije (brez uporabe matematičnih programskih paketov). 3. Grafično prikažite odziv sistema zaradi sile F 1 (t). 4. V nekem trenutku ste ugotovili, da potek sile F 1 (t) najverjetneje ni pravilen, zato ste naročili meritev sile, ki so jo izvedli cenjeni strokovnjaki laboratorija LADISK. Izmerjeni potek sile F 2 (t) ima obliko: F 2 (t) = F 0 e t/t 0 Če na sistem deluje sila F 2 (t) potem določite odziv x 1 v časovnem intervalu t (0, t 0 ) in x 2 v časovnem intervalu t (t 0, 4t 0 ). Integral lahko rešite z uporabo matematičnih programskih paketov ter podate samo končen rezultat. 5. Grafično prikažite odziv sistema zaradi sile F 2 (t). 6. Primerjajte odziva dobljena pri obeh silah F 1 (t) in F 2 (t) ter komentirajte rezultate. 17

18 SisVPS-01 Vaše zaupanje v moč dinamike sistemov, lastnih frekvenc in podobnih zadev vas je privedlo do tega, da ste s kolegi iz družboslovnih študij stavili, da lahko vi varno sedite na eni strani ustrezno skonstruiranega dinamskega sistema, medtem ko na drugi strani eksplodira bomba. Dinamski sistem, ki se vam zdi najustreznejši, je prikazan na sliki. Bolj kot se približuje čas preizkusa, bolj nelagodno vam postaja, zato ste se odločili okvirno preračunati, kakšen bo odziv sistema pri neki predpostavljeni sili eksplozije. Silo eksplozije privzemite kot pol-sinusni val dolžine t 0 in amplitude F 0. Pri računanju uporabite časovno diskretizacijo dt = t 0 / Najprej obravnavajte sistem, ko nihče ne sedi na levem robu. Izračunajte lastne frekvence in matriko lastnih vrednosti. 2. Za isti sistem vpeljite v matriko gibalnih enačb vektor glavnih koordinat η(t) ter izračunajte generalizirano masno in togostno matriko. 3. Veste, da je sistem blago dušen; to v preračunu upoštevajte s privzetim razmernikom dušenja δ 1 = δ 2 = δ 3 = δ. Z uporabo konvolucijskega integrala (lahko uporabite vgrajene numerične funkcije) izračunajte odziv glavnih koordinat η(t) ter odziv prostorskih koordinat x(t) na časovnem intervalu t [0, 20 s]. Kako kaže vaši stavi glede na te rezultate? 4. Ponovite postopek za dinamski sistem z vami na levi strani. Vašo maso zaokrožite na 4m. Kakšen je odziv sistema sedaj? Primerjajte odzive med posameznimi prostostnimi stopnjami ter odzive med sistemom z vami in brez vas. Ustrezno komentirajte rezultate. Ali bi se vam na dan preizkusa izplačalo napolniti žepe s kamni? 5. Razširitev naloge po lastni ideji (npr. lahko analizirate, kako bi izolirali silo eksplozije, če bi ob isti masi in skupni togosti imel sistem 10 členov namesto samo dveh). F 0 = 5 kn t 0 = 0,01 s m = 20 kg l = 1 m k = 2 kn/m δ = 0,01 18

19 SisVps-03 Kot študent delate prakso v podjetju Gorenje. V podjetju želijo vspostaviti lastno proizvodnjo betonskih uteži, ki so nameščene na kad pralnega stroja. Ker na tem področju nimajo izkušenj so vas poslali v konkurenčno podjetje pogledat njihovo proizvodnjo. Na ogledu ste ugotovili, da kolupe v katere je vlit beton vibrirajo na nosilcu dolžine L in mase m, ki je členkasto vpet na obeh koncih. Vzbujanje sistema zagotavljajo trije elektromotrji z ekscentrično vpeto maso. m = 253 kg L = 7 m E = Pa I = m 4 A = m 2 F 0 = 300 N g = 9.81 m/s 2 g y k u,li k u,li elektromotor z ekscentrom k u,li k u,li k u,li k u,li m i m i m i m i m i F(t) F(t) F(t) kolupi I-profil x F(t) F 0 -F 0 T/2 T t 1. Če zaradi vibracij nosilca škropljenje cementnega mleka ustvari vzorec, kot je prikazano na sliki potem ugotovite v bližini katere izmed lastnih frekvenc f obrat obratuje sistem. 2. Nosilec diskretizirajte na N = 6 segmentov, pri čemer maso segmenta označite z m i dolžino segmenta pa z L i. Če nadomestno togost segmenta podaja izraz: k u = 1.61 E I (2 L i ) 3 ( ) 2 L N potem z uporabo metode vplivnih togostnih koeficientov zapišite gibalne enačbe sistema. 3. Določite vse lastne frekvence in vektorja sistema ter grafično prikažite lastne oblike nosilca. 4. Izvedite prehod v modalne koordinate in zapišite nevezan sistem gibalnih enačb. 5. Določite frekvenco vzbujanja elektromotorjev ω ter s tem periodo T, če mora sistem obratovati 20% nad f obrat lastno frekvenco. 6. Izračunajte odziv sistema v ustaljenem stanju zaradi delovanja sile F (t). 7. Grafično prikažite odziv sistema 8. Določite lastne frekvence sistema pri diskretizaciji nosilca z N = 6, 24, 60, 120, 600 segmeni ter prikažite graf konvergence. 9. Po lastni presoji razširite nalogo in podajte rešitve. 19

20 ZvezSist-01 Sodelujete pri izdelavi prvega visečega mostu v Sloveniji preko reke Save. Izvajalci so tekom gradnje ugotovili, da prva lastna torzijska frekvenca mostu sovpada s frekvenco vzbujanja vetra f vetra. Ker se konstruktorji želijo izogniti usodi mostu Tacom Narrows, so vas prosili, da predlagate rešitev, s katero bo moč lastno frekvenco mostu znižati za 30% glede na frekvenco vetra f vetra. Na podlagi izkušenj, ki ste jih pridobili pri reševanju domačih nalog iz Višje Dinamike, ste predlagali rešitev, ki na levi strani mostu predvideva alternativno podprtje z dvema vzmetema. L = 20 m a = 16 m b = 4 m t a = 0.3 m t b = 0.1 m E = Pa µ = 0.3 ρ = 7850 kg/m 3 f vetra = 1 G It L 2 L J g = 9.81 m/s 2 g j k a k L t b Prerez mostu a x t a b 1. Izračunajte vzvojni vztrajnostni moment prereza mostu, če je le ta podan z izrazom: kjer je A površina preseka mostu. I t = 4 A 2 2 a/t b + 2 b/t a, 2. Zapišite vodilno enačbo problema ter definirajte robne pogoje. 3. Izračunajte strižni modul, če je le ta podan z izrazom: G = E 2 (1 + µ) 4. Določite togost vzmeti k, tako da bo prva lastna torzijska frekvenca mostu za 30% nižja od frekvence vzbujanja vetra f vetra. 5. Nalogo po lastni presoji razširite 20

21 ZvezSist-02 Po napornem študiju ste se podali na kratek poletni oddih na slovensko obalo. Pri brezskrbnem ležanju opazujete skakalca, ki se pripravlja na skok v vodo. Ker se želite izkazati pred vašimi kolegi boste na osnovi enostavnega analitičnega modela ocenili lastne frekvence sistema. Desko modelirate kot nosilec z elastičnim modulom E, gostoto ρ ter širino a in višino b. Namig: Maso skakalca ne upoštevajte pri izračunu lastne krožne frekvence! L = 2 m a = 0.5 m b = 0.05 m E = Pa g L x k t k t = Nm/rad ρ = 1250 kg/m 3 g = 9.81 m/s 2 Prerez skakalne deske b a 1. Izračunajte vztrajnostni moment prereza mostu. 2. Zapišite vodilno enačbo problema ter definirajte robne pogoje. 3. Določite prve štiri lastne frekvence sistema. 4. Nalogo po lastni presoji razširite. 21

22 ZvezSist-03 Z inšpektorata za okolje in prostor ste dobili odločbo, ki vam narekuje, da morate porušiti nelegalno zgrajeno betonsko ograjo. V ta namen ste kupili veliko macolo z lesenim ročajem, s katero se boste lotili rušenja. Na leseni ročaj dolžine L, gostote ρ ter elastičnega modula E je na koncu pritrjena macola z maso m k. Macolo modelirate kot masno točko. L = 1 m a = 0.04 m b = 0.03 m m k = 5 kg E = Pa ρ = 900 kg/m 3 g = 9.81 m/s 2 g m k A A L Prerez ročaja A-A y a b x 1. Izračunajte vztrajnostni moment prereza lesenega ročaja okoli osi y. 2. Zapišite vodilno enačbo problema ter definirajte robne pogoje. 3. Določite prve štiri lastne frekvence sistema. 4. Ker v trgovini nudijo macole z različnimi masami vas zanima, kako le ta vpliva na lastno frekvenco sistema. Grafično prikažite potek prve lastne frekvence v odvisnosti od mase macole m k [0 10][kg]. 5. Nalogo razširite po lastni presoji. 22

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja

Διαβάστε περισσότερα

Tretja vaja iz matematike 1

Tretja vaja iz matematike 1 Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +

Διαβάστε περισσότερα

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2 Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a

Διαβάστε περισσότερα

Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12

Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12 Predizpit, Proseminar A, 15.10.2015 1. Točki A(1, 2) in B(2, b) ležita na paraboli y = ax 2. Točka H leži na y osi in BH je pravokotna na y os. Točka C H leži na nosilki BH tako, da je HB = BC. Parabola

Διαβάστε περισσότερα

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki

Διαβάστε περισσότερα

LADISK Laboratorij za dinamiko strojev in konstrukcij. Višja dinamika. Rešene naloge iz analitične mehanike. Dr. Janko Slavič. 22.

LADISK Laboratorij za dinamiko strojev in konstrukcij. Višja dinamika. Rešene naloge iz analitične mehanike. Dr. Janko Slavič. 22. Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo LADISK Laboratorij za dinamiko strojev in konstrukcij Višja dinamika Rešene naloge iz analitične mehanike Dr. Janko Slavič 22. avgust 2012 Zadnja različica

Διαβάστε περισσότερα

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:

Διαβάστε περισσότερα

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke

Διαβάστε περισσότερα

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor, Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),

Διαβάστε περισσότερα

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,

Διαβάστε περισσότερα

1. Trikotniki hitrosti

1. Trikotniki hitrosti . Trikotniki hitrosti. Z radialno črpalko želimo črpati vodo pri pogojih okolice z nazivnim pretokom 0 m 3 /h. Notranji premer rotorja je 4 cm, zunanji premer 8 cm, širina rotorja pa je,5 cm. Frekvenca

Διαβάστε περισσότερα

POROČILO. št.: P 1100/ Preskus jeklenih profilov za spuščen strop po točki 5.2 standarda SIST EN 13964:2004

POROČILO. št.: P 1100/ Preskus jeklenih profilov za spuščen strop po točki 5.2 standarda SIST EN 13964:2004 Oddelek za konstrkcije Laboratorij za konstrkcije Ljbljana, 12.11.2012 POROČILO št.: P 1100/12 680 01 Presks jeklenih profilov za spščen strop po točki 5.2 standarda SIST EN 13964:2004 Naročnik: STEEL

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma

Διαβάστε περισσότερα

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx

Διαβάστε περισσότερα

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij): 4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n

Διαβάστε περισσότερα

8. Diskretni LTI sistemi

8. Diskretni LTI sistemi 8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z

Διαβάστε περισσότερα

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA Državni izpitni center *M16141113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek, 1. junij 16 SPLOŠNA MATURA RIC 16 M161-411-3 M161-411-3 3 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor

Διαβάστε περισσότερα

Matematika 2. Diferencialne enačbe drugega reda

Matematika 2. Diferencialne enačbe drugega reda Matematika 2 Diferencialne enačbe drugega reda (1) Reši homogene diferencialne enačbe drugega reda s konstantnimi koeficienti: (a) y 6y + 8y = 0, (b) y 2y + y = 0, (c) y + y = 0, (d) y + 2y + 2y = 0. Rešitev:

Διαβάστε περισσότερα

Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič

Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov Analiza signalov prof. France Mihelič Vpliv postopka daljšanja periode na spekter periodičnega signala Opazujmo družino sodih periodičnih pravokotnih impulzov

Διαβάστε περισσότερα

Kotne in krožne funkcije

Kotne in krožne funkcije Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete

Διαβάστε περισσότερα

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena

Διαβάστε περισσότερα

VAJE IZ NIHANJA. 3. Pospešek nihala na vijačno vzmet je: a. stalen, b. največji v skrajni legi, c. največji v ravnovesni legi, d. nič.

VAJE IZ NIHANJA. 3. Pospešek nihala na vijačno vzmet je: a. stalen, b. največji v skrajni legi, c. največji v ravnovesni legi, d. nič. VAJE IZ NIHANJA Izberi pravilen odgovor in fizikalno smiselno utemelji svojo odločitev. I. OPIS NIHANJA 1. Slika kaže nitno nihalo v ravnovesni legi in skrajnih legah. Amplituda je razdalja: a. Od 1 do

Διαβάστε περισσότερα

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d) Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2

Διαβάστε περισσότερα

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013 Numerične metode, sistemi linearnih enačb B. Jurčič Zlobec Numerične metode FE, 2. december 2013 1 Vsebina 1 z n neznankami. a i1 x 1 + a i2 x 2 + + a in = b i i = 1,..., n V matrični obliki zapišemo:

Διαβάστε περισσότερα

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Fakulteta za elektrotehniko 1 Slika 7. 2: Principielna shema regulacije AM v KSP Fakulteta za elektrotehniko 2 Slika 7. 3: Merjenje komponent fluksa s

Διαβάστε περισσότερα

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 12. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 12. junij 2015 SPLOŠNA MATURA Državni izpitni center *M543* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek,. junij 05 SPLOŠNA MATURA RIC 05 M543 M543 3 IZPITNA POLA Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor

Διαβάστε περισσότερα

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK 1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24

Διαβάστε περισσότερα

Dinamika togih teles

Dinamika togih teles Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo LADISK Laboratorij za dinamiko strojev in konstrukcij Dinamika togih teles Rešeni kolokviji in izpiti Dr Janko Slavič 5 oktober 01 Zadnja različica se nahaja

Διαβάστε περισσότερα

FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Matematika 4 Pisni izpit 22. junij Navodila

FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Matematika 4 Pisni izpit 22. junij Navodila FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Matematika 4 Pisni izpit 22 junij 212 Ime in priimek: Vpisna št: Navodila Pazljivo preberite besedilo naloge, preden se lotite reševanja Veljale bodo samo rešitve na papirju, kjer

Διαβάστε περισσότερα

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa Bor Plestenjak NLA 25. maj 2010 Bor Plestenjak (NLA) 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 25. maj 2010 1 / 12 Enostranska Jacobijeva

Διαβάστε περισσότερα

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre

Διαβάστε περισσότερα

1. Newtonovi zakoni in aksiomi o silah:

1. Newtonovi zakoni in aksiomi o silah: 1. Newtonovi zakoni in aksiomi o silah: A) Telo miruje ali se giblje enakomerno, če je vsota vseh zunanjih sil, ki delujejo na telo enaka nič. B) Če rezultanta vseh zunanjih sil, ki delujejo na telo ni

Διαβάστε περισσότερα

TRDNOST (VSŠ) - 1. KOLOKVIJ ( )

TRDNOST (VSŠ) - 1. KOLOKVIJ ( ) TRDNOST (VSŠ) - 1. KOLOKVIJ (17. 12. 03) Pazljivo preberite besedilo vsake naloge! Naloge so točkovane enakovredno (vsaka 25%)! Pišite čitljivo! Uspešno reševanje! 1. Deformiranje telesa je podano s poljem

Διαβάστε περισσότερα

Dinamika togih teles

Dinamika togih teles Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo LADISK Laboratorij za dinamiko strojev in konstrukcij Dinamika togih teles 3. letnik, RRP Laboratorijske vaje Luka Knez, Janko Slavič 20. september 2017 1

Διαβάστε περισσότερα

Slika 5: Sile na svetilko, ki je obešena na žici.

Slika 5: Sile na svetilko, ki je obešena na žici. 4. poglavje: Sile 5. Cestna svetilka visi na sredi 10 m dolge žice, ki je napeta čez cesto. Zaradi teže svetilke (30 N) se žica za toliko povesi, da pride sredina za 30 cm niže kot oba konca. Kako močno

Διαβάστε περισσότερα

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge Vektorji Naloge 1. V koordinatnem sistemu so podane točke A(3, 4), B(0, 2), C( 3, 2). a) Izračunaj dolžino krajevnega vektorja točke A. (2) b) Izračunaj kot med vektorjema r A in r C. (4) c) Izrazi vektor

Διαβάστε περισσότερα

Kotni funkciji sinus in kosinus

Kotni funkciji sinus in kosinus Kotni funkciji sinus in kosinus Oznake: sinus kota x označujemo z oznako sin x, kosinus kota x označujemo z oznako cos x, DEFINICIJA V PRAVOKOTNEM TRIKOTNIKU: Kotna funkcija sinus je definirana kot razmerje

Διαβάστε περισσότερα

INŽENIRSKA MATEMATIKA I

INŽENIRSKA MATEMATIKA I INŽENIRSKA MATEMATIKA I REŠENE NALOGE za izredne študente VSŠ Tehnično upravljanje nepremičnin Marjeta Škapin Rugelj Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Kazalo Števila in preslikave 5 Vektorji 6 Analitična

Διαβάστε περισσότερα

POROČILO 3.VAJA DOLOČANJE REZULTANTE SIL

POROČILO 3.VAJA DOLOČANJE REZULTANTE SIL POROČILO 3.VAJA DOLOČANJE REZULTANTE SIL Izdba aje: Ljubjana, 11. 1. 007, 10.00 Jan OMAHNE, 1.M Namen: 1.Preeri paraeogramsko praio za doočanje rezutante nezporedni si s skupnim prijemaiščem (grafično)..dooči

Διαβάστε περισσότερα

Državni izpitni center *M * JESENSKI IZPITNI ROK MEHANIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Četrtek, 27. avgust 2009 SPLOŠNA MATURA

Državni izpitni center *M * JESENSKI IZPITNI ROK MEHANIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Četrtek, 27. avgust 2009 SPLOŠNA MATURA Š i f r a k a n d i d a t a : ržavni izpitni center *M0974* MEHNIK JESENSKI IZPITNI ROK NVOIL Z OCENJEVNJE Četrtek, 7. avgust 009 SPLOŠN MTUR RIC 009 M09-74-- POROČJE PREVERJNJ Pretvorite dane veličine

Διαβάστε περισσότερα

Državni izpitni center *M * JESENSKI IZPITNI ROK MEHANIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 31. avgust 2011 SPLOŠNA MATURA

Državni izpitni center *M * JESENSKI IZPITNI ROK MEHANIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 31. avgust 2011 SPLOŠNA MATURA Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M117411* MEHNIK JESENSKI IZPITNI ROK NVODIL Z OCENJEVNJE Sreda, 1. avgust 011 SPLOŠN MTUR RIC 011 M11-741-1- PODROČJE PREVERJNJ 1 Izračunajte vrednosti

Διαβάστε περισσότερα

Državni izpitni center *M * JESENSKI IZPITNI ROK MEHANIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 29. avgust 2008 SPLOŠNA MATURA

Državni izpitni center *M * JESENSKI IZPITNI ROK MEHANIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 29. avgust 2008 SPLOŠNA MATURA Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M087411* JESENSKI IZPITNI ROK MEHNIK NVODIL Z OCENJEVNJE Petek, 9. avgust 008 SPLOŠN MTUR RIC 008 M08-741-1- PODROČJE PREVERJNJ 1 Preračunajte spodaj

Διαβάστε περισσότερα

Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba.

Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba. 1. Osnovni pojmi Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba. Primer 1.1: Diferencialne enačbe so izrazi: y

Διαβάστε περισσότερα

Osnove elektrotehnike uvod

Osnove elektrotehnike uvod Osnove elektrotehnike uvod Uvod V nadaljevanju navedena vprašanja so prevod testnih vprašanj, ki sem jih našel na omenjeni spletni strani. Vprašanja zajemajo temeljna znanja opredeljenega strokovnega področja.

Διαβάστε περισσότερα

Vaja: Odbojnostni senzor z optičnimi vlakni. Namen vaje

Vaja: Odbojnostni senzor z optičnimi vlakni. Namen vaje Namen vaje Spoznavanje osnovnih fiber-optičnih in optomehanskih komponent Spoznavanje načela delovanja in praktične uporabe odbojnostnega senzorja z optičnimi vlakni, Delo z merilnimi instrumenti (signal-generator,

Διαβάστε περισσότερα

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.

Διαβάστε περισσότερα

Najprej zapišemo 2. Newtonov zakon za cel sistem v vektorski obliki:

Najprej zapišemo 2. Newtonov zakon za cel sistem v vektorski obliki: NALOGA: Po cesi vozi ovornjak z hirosjo 8 km/h. Tovornjak je dolg 8 m, širok 2 m in visok 4 m in ima maso 4 on. S srani začne pihai veer z hirosjo 5 km/h. Ob nekem času voznik zaspi in ne upravlja več

Διαβάστε περισσότερα

SEMINARSKA NALOGA Funkciji sin(x) in cos(x)

SEMINARSKA NALOGA Funkciji sin(x) in cos(x) FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Praktična Matematika-VSŠ(BO) Komuniciranje v matematiki SEMINARSKA NALOGA Funkciji sin(x) in cos(x) Avtorica: Špela Marinčič Ljubljana, maj 2011 KAZALO: 1.Uvod...1 2.

Διαβάστε περισσότερα

Višja dinamika: laboratorijske vaje 2. stopnja RR

Višja dinamika: laboratorijske vaje 2. stopnja RR Višja dinamika: laboratorijske vaje 2. stopnja RR Dr. Janko Slavič, Špela Bolka, Luka Knez 3. april 2013 1 Vibracijsko testiranje izdelkov 2 2 Karakterizacija sistema z več prostostnimi stopnjami 9 3 Lastne

Διαβάστε περισσότερα

Državni izpitni center *M * SPOMLADANSKI ROK MEHANIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 9. junij 2007 SPLOŠNA MATURA

Državni izpitni center *M * SPOMLADANSKI ROK MEHANIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 9. junij 2007 SPLOŠNA MATURA Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M0774* SPOMLDNSKI ROK MEHNIK NVODIL Z OCENJEVNJE Sobota, 9. junij 007 SPLOŠN MTUR RIC 007 M07-74-- PODROČJE PREVERJNJ Navedene vrednosti veličin pretvorite

Διαβάστε περισσότερα

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi

Διαβάστε περισσότερα

6.1.2 Togostna matrika linijskega elementa z ravno osjo po teoriji II. reda

6.1.2 Togostna matrika linijskega elementa z ravno osjo po teoriji II. reda 596 6 Geometrijska nelinearnost nosilcev varnost V E pa z enačbo V E = F E F dej 6.92) Z A x je označena ploščina prečnega prereza nosilca, količina i min je najmanjši vztrajnostni polmer, F dej pa je

Διαβάστε περισσότερα

DUŠENO NIHANJE IN RESONANCA

DUŠENO NIHANJE IN RESONANCA Politehnika Nova Gorica Šola za znanosti o okolju Univerzitetni študijski program OKOLJE Seminarska naloga DUŠENO NIHANJE IN RESONANCA Mentor: Doc.dr. Iztok Arčon Avtor: Nastja Tomšič Razred: 1.letnik

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije več spremenljivk

Funkcije več spremenljivk DODATEK C Funkcije več spremenljivk C.1. Osnovni pojmi Funkcija n spremenljivk je predpis: f : D f R, (x 1, x 2,..., x n ) u = f (x 1, x 2,..., x n ) kjer D f R n imenujemo definicijsko območje funkcije

Διαβάστε περισσότερα

Podobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik

Podobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik Podobnost matrik Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Matjaž Željko FKKT Kemijsko inženirstvo 14 teden (Zadnja sprememba: 23 maj 213) Matrika A R n n je podobna matriki B R n n, če obstaja obrnljiva

Διαβάστε περισσότερα

NAVOR NA (TOKO)VODNIK V MAGNETNEM POLJU

NAVOR NA (TOKO)VODNIK V MAGNETNEM POLJU NAVOR NA (TOKO)VODNIK V MAGNETNEM POLJU Equatio n Section 6Vsebina poglavja: Navor kot vektorski produkt ročice in sile, magnetni moment, navor na magnetni moment, d'arsonvalov ampermeter/galvanometer.

Διαβάστε περισσότερα

primer reševanja volumskega mehanskega problema z MKE

primer reševanja volumskega mehanskega problema z MKE Reševanje mehanskih problemov z MKE primer reševanja volumskega mehanskega problema z MKE p p RAK: P-XII//74 Reševanje mehanskih problemov z MKE primer reševanja volumskega mehanskega problema z MKE L

Διαβάστε περισσότερα

Naloge iz vaj: Sistem togih teles C 2 C 1 F A 1 B 1. Slika 1: Sile na levi in desni lok.

Naloge iz vaj: Sistem togih teles C 2 C 1 F A 1 B 1. Slika 1: Sile na levi in desni lok. 1 Rešene naloge Naloge iz vaj: Sistem togih teles 1. Tročleni lok s polmerom R sestavljen iz lokov in je obremenjen tako kot kaže skica. Določi sile podpor. Rešitev: Lok razdelimo na dva loka, glej skico.

Διαβάστε περισσότερα

Analiza 2 Rešitve 14. sklopa nalog

Analiza 2 Rešitve 14. sklopa nalog Analiza Rešitve 1 sklopa nalog Navadne diferencialne enačbe višjih redov in sistemi diferencialnih enačb (1) Reši homogene diferencialne enačbe drugega reda s konstantnimi koeficienti: (a) 6 + 8 0, (b)

Διαβάστε περισσότερα

vezani ekstremi funkcij

vezani ekstremi funkcij 11. vaja iz Matematike 2 (UNI) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 ekstremi funkcij več spremenljivk nadaljevanje vezani ekstremi funkcij Dana je funkcija f(x, y). Zanimajo nas ekstremi nad

Διαβάστε περισσότερα

Domača naloga 6: dušeno nihanje

Domača naloga 6: dušeno nihanje Domača naloga 6: dušeno nihanje Vaje iz predmeta Numerične metode v fiziki Igor Grešovnik Kazalo: 1 Naloga 6a Nihanje... 1.1 Enačbe nihanja... 1. Numerično reševanje problema... 3 1..1 Reševanje sistema

Διαβάστε περισσότερα

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost

Διαβάστε περισσότερα

7. VAJA IZ MEHANIKE TRDNIH TELES. (tenzor deformacij II) (tenzor majhnih deformacij in rotacij, kompatibilitetni pogoji)

7. VAJA IZ MEHANIKE TRDNIH TELES. (tenzor deformacij II) (tenzor majhnih deformacij in rotacij, kompatibilitetni pogoji) 7. VAJA IZ MEHANIKE TRDNIH TELES (tenzor deformacij II) (tenzor majhnih deformacij in rotacij, kompatibilitetni pogoji) NALOGA 1: Pomik deformabilnega telesa je glede na kartezijski koordinatni sistem

Διαβάστε περισσότερα

cot x ni def. 3 1 KOTNE FUNKCIJE POLJUBNO VELIKEGA KOTA (A) Merske enote stopinja [ ] radian [rad] 1. Izrazi kot v radianih.

cot x ni def. 3 1 KOTNE FUNKCIJE POLJUBNO VELIKEGA KOTA (A) Merske enote stopinja [ ] radian [rad] 1. Izrazi kot v radianih. TRIGONOMETRIJA (A) Merske enote KOTNE FUNKCIJE POLJUBNO VELIKEGA KOTA stopinja [ ] radian [rad] 80 80 0. Izrazi kot v radianih. 0 90 5 0 0 70. Izrazi kot v stopinjah. 5 8 5 (B) Definicija kotnih funkcij

Διαβάστε περισσότερα

IZRAČUN MEHANSKIH LASTNOSTI IN DEFORMACIJ ENOSTRANSKO IN DVOSTRANSKO VPETEGA NOSILCA

IZRAČUN MEHANSKIH LASTNOSTI IN DEFORMACIJ ENOSTRANSKO IN DVOSTRANSKO VPETEGA NOSILCA Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko IZRAČUN MEHANSKIH LASTNOSTI IN DEFORMACIJ ENOSTRANSKO IN DVOSTRANSKO VPETEGA NOSILCA Seminarska naloga pri predmetu Razdelilna in industrijska omrežja Maks

Διαβάστε περισσότερα

diferencialne enačbe - nadaljevanje

diferencialne enačbe - nadaljevanje 12. vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 diferencialne enačbe - nadaljevanje Ortogonalne trajektorije Dana je 1-parametrična družina krivulj F(x, y, C) = 0. Ortogonalne

Διαβάστε περισσότερα

Vaje iz MATEMATIKE 8. Odvod funkcije., pravimo, da je funkcija f odvedljiva v točki x 0 z odvodom. f (x f(x 0 + h) f(x 0 ) 0 ) := lim

Vaje iz MATEMATIKE 8. Odvod funkcije., pravimo, da je funkcija f odvedljiva v točki x 0 z odvodom. f (x f(x 0 + h) f(x 0 ) 0 ) := lim Študij AHITEKTURE IN URBANIZMA, šol l 06/7 Vaje iz MATEMATIKE 8 Odvod funkcije f( Definicija: Naj bo f definirana na neki okolici točke 0 Če obstaja lim 0 +h f( 0 h 0 h, pravimo, da je funkcija f odvedljiva

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,

Διαβάστε περισσότερα

LADISK Laboratorij za dinamiko strojev in konstrukcij. Tehniška mehanika letnik, PAP. Laboratorijske vaje

LADISK Laboratorij za dinamiko strojev in konstrukcij. Tehniška mehanika letnik, PAP. Laboratorijske vaje Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo LADISK Laboratorij za dinamiko strojev in konstrukcij Tehniška mehanika 2 2. letnik, PAP Laboratorijske vaje Luka Knez, Janko Slavič 20. september 2017 1 Merjenje

Διαβάστε περισσότερα

Poglavja: Navor (5. poglavje), Tlak (6. poglavje), Vrtilna količina (10. poglavje), Gibanje tekočin (12. poglavje)

Poglavja: Navor (5. poglavje), Tlak (6. poglavje), Vrtilna količina (10. poglavje), Gibanje tekočin (12. poglavje) Poglavja: Navor (5. poglavje), Tlak (6. poglavje), Vrtilna količina (10. poglavje), Gibanje tekočin (12. poglavje) V./4. Deska, ki je dolga 4 m, je podprta na sredi. Na koncu deske stoji mož s težo 700

Διαβάστε περισσότερα

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu. Kontrolne karte KONTROLNE KARTE Kontrolne karte uporablamo za sprotno spremlane kakovosti izdelka, ki ga izdeluemo v proizvodnem procesu. Izvaamo stalno vzorčene izdelkov, npr. vsako uro, vsake 4 ure.

Διαβάστε περισσότερα

1. VAJA IZ TRDNOSTI. (linearna algebra - ponovitev, Kroneckerjev δ i j, permutacijski simbol e i jk )

1. VAJA IZ TRDNOSTI. (linearna algebra - ponovitev, Kroneckerjev δ i j, permutacijski simbol e i jk ) VAJA IZ TRDNOSTI (lnearna algebra - ponovtev, Kroneckerev δ, permutacsk smbol e k ) NALOGA : Zapš vektor a = [, 2,5,] kot lnearno kombnaco vektorev e = [,,,], e 2 = [,2,3,], e 3 = [2,,, ] n e 4 = [,,,]

Διαβάστε περισσότερα

386 4 Virtualni pomiki in virtualne sile. A 2 x E 2 = 0. (4.99)

386 4 Virtualni pomiki in virtualne sile. A 2 x E 2 = 0. (4.99) 386 4 Virtualni pomiki in virtualne sile oziroma Ker je virtualna sila δf L poljubna, je enačba 4.99) izpolnjena le, če je δf L u L F ) L A x E =. 4.99) u L = F L A x E. Iz prikazanega primera sledi, da

Διαβάστε περισσότερα

Osnove matematične analize 2016/17

Osnove matematične analize 2016/17 Osnove matematične analize 216/17 Neža Mramor Kosta Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerza v Ljubljani Kaj je funkcija? Funkcija je predpis, ki vsakemu elementu x iz definicijskega območja

Διαβάστε περισσότερα

PROCESIRANJE SIGNALOV

PROCESIRANJE SIGNALOV Rešive pisega izpia PROCESIRANJE SIGNALOV Daum: 7... aloga Kolikša je ampliuda reje harmoske kompoee arisaega periodičega sigala? f() - -3 - - 3 Rešiev: Časova fukcija a iervalu ( /,/) je lieara fukcija:

Διαβάστε περισσότερα

Univerza v Ljubljani FS & FKKT. Varnost v strojništvu

Univerza v Ljubljani FS & FKKT. Varnost v strojništvu Univerza v Ljubljani FS & FKKT Varnost v strojništvu doc.dr. Boris Jerman, univ.dipl.inž.str. Govorilne ure: med šolskim letom: objavljeno na vratih in na internetu pisarna: FS - 414 telefon: 01/4771-414

Διαβάστε περισσότερα

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 15. oktober 2013 Oglejmo si, kako množimo dve kompleksni števili, dani v polarni obliki. Naj bo z 1 = r 1 (cosϕ 1 +isinϕ 1 )

Διαβάστε περισσότερα

Definicija. definiramo skalarni produkt. x i y i. in razdaljo. d(x, y) = x y = < x y, x y > = n (x i y i ) 2. i=1. i=1

Definicija. definiramo skalarni produkt. x i y i. in razdaljo. d(x, y) = x y = < x y, x y > = n (x i y i ) 2. i=1. i=1 Funkcije več realnih spremenljivk Osnovne definicije Limita in zveznost funkcije več spremenljivk Parcialni odvodi funkcije več spremenljivk Gradient in odvod funkcije več spremenljivk v dani smeri Parcialni

Διαβάστε περισσότερα

UNIVERZA V LJUBLJANI Fakulteta za strojništvo. Karakterizacija dinamskega sistema z več prostostnimi stopnjami. Gradivo pri predmetu Višja dinamika

UNIVERZA V LJUBLJANI Fakulteta za strojništvo. Karakterizacija dinamskega sistema z več prostostnimi stopnjami. Gradivo pri predmetu Višja dinamika UNIVERZA V LJUBLJANI Fakulteta za strojništvo Karakterizacija dinamskega sistema z več prostostnimi stopnjami Gradivo pri predmetu Višja dinamika Gregor ČEPON, Špela BOLKA Ljubljana, 19. maj 28 Kazalo

Διαβάστε περισσότερα

Matematika 1 - vježbe. 11. prosinca 2015.

Matematika 1 - vježbe. 11. prosinca 2015. Matematika - vježbe. prosinca 5. Stupnjevi i radijani Ako je kut φ jednak i rad, tada je veza između i 6 = Zadatak.. Izrazite u stupnjevima: a) 5 b) 7 9 c). d) 7. a) 5 9 b) 7 6 6 = = 5 c). 6 8.5 d) 7.

Διαβάστε περισσότερα

Tema 1 Osnove navadnih diferencialnih enačb (NDE)

Tema 1 Osnove navadnih diferencialnih enačb (NDE) Matematične metode v fiziki II 2013/14 Tema 1 Osnove navadnih diferencialnih enačb (NDE Diferencialne enačbe v fiziki Večina osnovnih enačb v fiziki je zapisana v obliki diferencialne enačbe. Za primer

Διαβάστε περισσότερα

Reševanje sistema linearnih

Reševanje sistema linearnih Poglavje III Reševanje sistema linearnih enačb V tem kratkem poglavju bomo obravnavali zelo uporabno in zato pomembno temo linearne algebre eševanje sistemov linearnih enačb. Spoznali bomo Gaussovo (natančneje

Διαβάστε περισσότερα

- pravac n je zadan s točkom T(2,0) i koeficijentom smjera k=2. (30 bodova)

- pravac n je zadan s točkom T(2,0) i koeficijentom smjera k=2. (30 bodova) MEHANIKA 1 1. KOLOKVIJ 04/2008. grupa I 1. Zadane su dvije sile F i. Sila F = 4i + 6j [ N]. Sila je zadana s veličinom = i leži na pravcu koji s koordinatnom osi x zatvara kut od 30 (sve komponente sile

Διαβάστε περισσότερα

8. Posplošeni problem lastnih vrednosti

8. Posplošeni problem lastnih vrednosti 8. Posplošeni problem lastnih vrednosti Bor Plestenjak NLA 13. april 2010 Bor Plestenjak (NLA) 8. Posplošeni problem lastnih vrednosti 13. april 2010 1 / 15 Matrični šop Dani sta kvadratni n n matriki

Διαβάστε περισσότερα

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE NEPARAMETRIČNI TESTI pregledovanje tabel hi-kvadrat test as. dr. Nino RODE Parametrični in neparametrični testi S pomočjo z-testa in t-testa preizkušamo domneve o parametrih na vzorcih izračunamo statistike,

Διαβάστε περισσότερα

CM707. GR Οδηγός χρήσης... 2-7. SLO Uporabniški priročnik... 8-13. CR Korisnički priručnik... 14-19. TR Kullanım Kılavuzu... 20-25

CM707. GR Οδηγός χρήσης... 2-7. SLO Uporabniški priročnik... 8-13. CR Korisnički priručnik... 14-19. TR Kullanım Kılavuzu... 20-25 1 2 3 4 5 6 7 OFFMANAUTO CM707 GR Οδηγός χρήσης... 2-7 SLO Uporabniški priročnik... 8-13 CR Korisnički priručnik... 14-19 TR Kullanım Kılavuzu... 20-25 ENG User Guide... 26-31 GR CM707 ΟΔΗΓΟΣ ΧΡΗΣΗΣ Περιγραφή

Διαβάστε περισσότερα

Splošno o interpolaciji

Splošno o interpolaciji Splošno o interpolaciji J.Kozak Numerične metode II (FM) 2011-2012 1 / 18 O funkciji f poznamo ali hočemo uporabiti le posamezne podatke, na primer vrednosti r i = f (x i ) v danih točkah x i Izberemo

Διαβάστε περισσότερα

Državni izpitni center *M * JESENSKI IZPITNI ROK MEHANIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Ponedeljek, 30. avgust 2010 SPLOŠNA MATURA

Državni izpitni center *M * JESENSKI IZPITNI ROK MEHANIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Ponedeljek, 30. avgust 2010 SPLOŠNA MATURA Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M07* MEHNIK JESENSKI IZPITNI ROK NVODIL Z OCENJEVNJE Ponedeljek, 0. avgust 00 SPLOŠN MTUR RIC 00 M0-7-- PODROČJE PREVERJNJ Pretvorite podane veličine

Διαβάστε περισσότερα

Kotne funkcije poljubnega kota. Osnovne zveze med funkcijamo istega kota. Uporaba kotnih funkcij v poljubnem trikotniku. Kosinusni in sinusni izrek.

Kotne funkcije poljubnega kota. Osnovne zveze med funkcijamo istega kota. Uporaba kotnih funkcij v poljubnem trikotniku. Kosinusni in sinusni izrek. DN#3 (januar 2018) 3A Teme, ki jih preverja domača naloga: Kotne funkcije poljubnega kota. Osnovne zveze med funkcijamo istega kota. Uporaba kotnih funkcij v poljubnem trikotniku. Kosinusni in sinusni

Διαβάστε περισσότερα

3. VAJA IZ TRDNOSTI. Rešitev: Pomik v referenčnem opisu: u = e y 2 e Pomik v prostorskem opisu: u = ey e. e y,e z = e z.

3. VAJA IZ TRDNOSTI. Rešitev: Pomik v referenčnem opisu: u = e y 2 e Pomik v prostorskem opisu: u = ey e. e y,e z = e z. 3. VAJA IZ TRDNOSTI (tenzor deformacij) (pomiki togega telesa, Lagrangev in Eulerjev opis, tenzor velikih deformacij, tenzor majhnih deformacij in rotacij, kompatibilitetni pogoji) NALOGA 1: Gumijasti

Διαβάστε περισσότερα

Matematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1

Matematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1 Mtemtik 1 Gregor Dolinr Fkultet z elektrotehniko Univerz v Ljubljni 2. jnur 2014 Gregor Dolinr Mtemtik 1 Izrek (Izrek o povprečni vrednosti) Nj bo m ntnčn spodnj mej in M ntnčn zgornj mej integrbilne funkcije

Διαβάστε περισσότερα

F A B. 24 o. Prvi pisni test (kolokvij) iz Fizike I (UNI),

F A B. 24 o. Prvi pisni test (kolokvij) iz Fizike I (UNI), Prvi pisni test (kolokvij) iz Fizike I (UNI), 5. 12. 2003 1. Dve kladi A in B, ki sta povezani z zelo lahko, neraztegljivo vrvico, vlečemo navzgor po klancu z nagibom 24 o s konstantno silo 170 N tako,

Διαβάστε περισσότερα

11. Valovanje Valovanje. = λν λ [m] - Valovna dolžina. hitrost valovanja na napeti vrvi. frekvence lastnega nihanja strune

11. Valovanje Valovanje. = λν λ [m] - Valovna dolžina. hitrost valovanja na napeti vrvi. frekvence lastnega nihanja strune 11. Valovanje Frekvenca ν = 1 t 0 hitrost valovanja c = λ t 0 = λν λ [m] - Valovna dolžina hitrost valovanja na napeti vrvi frekvence lastnega nihanja strune interferenca valovanj iz dveh enako oddaljenih

Διαβάστε περισσότερα

VEKTORJI. Operacije z vektorji

VEKTORJI. Operacije z vektorji VEKTORJI Vektorji so matematični objekti, s katerimi opisujemo določene fizikalne količine. V tisku jih označujemo s krepko natisnjenimi črkami (npr. a), pri pisanju pa s puščico ( a). Fizikalne količine,

Διαβάστε περισσότερα

Teorijska fizika I (FMF, Pedagoška fizika, 2009/10)

Teorijska fizika I (FMF, Pedagoška fizika, 2009/10) dr. Andreja Šarlah Teorijska fizika I (FMF, Pedagoška fizika, 2009/10) kolokviji in izpiti Vsebina Mehanika in elastomehanika 2 1. kolokvij 2 2. kolokvij 3 1. izpit 4 2. izpit 5 3. izpit (2011) 6 4. izpit

Διαβάστε περισσότερα

ENOTE IN MERJENJA. Izpeljana enota je na primer enota za silo, newton (N), ki je z osnovnimi enotami podana kot: 1 N = 1kgms -2.

ENOTE IN MERJENJA. Izpeljana enota je na primer enota za silo, newton (N), ki je z osnovnimi enotami podana kot: 1 N = 1kgms -2. ENOTE IN MERJENJA Fizika temelji na merjenjih Vsa važnejša fizikalna dognanja in zakoni temeljijo na ustreznem razumevanju in interpretaciji meritev Tudi vsako novo dognanje je treba preveriti z meritvami

Διαβάστε περισσότερα

UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET SIGNALI I SISTEMI. Zbirka zadataka

UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET SIGNALI I SISTEMI. Zbirka zadataka UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET Goran Stančić SIGNALI I SISTEMI Zbirka zadataka NIŠ, 014. Sadržaj 1 Konvolucija Literatura 11 Indeks pojmova 11 3 4 Sadržaj 1 Konvolucija Zadatak 1. Odrediti konvoluciju

Διαβάστε περισσότερα

Robot Stäubli RX90. Robot Stäubli RX90

Robot Stäubli RX90. Robot Stäubli RX90 Robot Stäubli RX90 Robot Stäubli RX90 je antropomorfne konfiguracije s šestimi prostostnimi stopnjami. Uporabljen kot: industrijski robot s pozicijskim vodenjem, v laboratoriju je uporabljen kot haptični

Διαβάστε περισσότερα

- Geodetske točke in geodetske mreže

- Geodetske točke in geodetske mreže - Geodetske točke in geodetske mreže 15 Geodetske točke in geodetske mreže Materializacija koordinatnih sistemov 2 Geodetske točke Geodetska točka je točka, označena na fizični površini Zemlje z izbrano

Διαβάστε περισσότερα