Logika in izjavni račun

Μέγεθος: px
Εμφάνιση ξεκινά από τη σελίδα:

Download "Logika in izjavni račun"

Transcript

1 Logika in izjavni račun 1. Zapiši pravilnostne tabele za negacijo, in, ali, ekskluzivni ali, implikacijo, ekvivalenco, nein in neali. 2. Zapiši prioritetno tabelo logičnih operacij. 3. Tone je izjavil ljubici: če mi bo oče posodil avto, bom prišel pod okno in vrgel kamen. (a) zapiši izjavo s simboli (b) Ali je Tone dobil avto, če ni prišel pod okno in vrgrel kamna. 4. Če zunaj sneži, so vse osebe v tem prostoru pavijani. (a) zapiši izjavo s simboli (b) ali izjava drži (c) kaj je negacija te izjave 5. Katere od spodnjih izjav so ekvivalentne izjavi: vse papige so zelene? (a) če je reč zelena, je to papiga (b) če je nekaj papiga, potem je to zeleno (c) če nekaj ni zeleno, potem to ni papiga (d) če nekaj ni papiga, potem to ni zeleno 6. Sestavi pravilnostno tabelo v naslednjih primerih: (a) p (p q) q (b) p q r p r (c) p ( r q p r) 7. Ali so naslednje izjave enakovredne? (a) p (p q) = p (b) p (p q) = p (c) (p q) = p q (d) (p q) = p q (e) p (q r) = (p q) (p q) 8. Določi sestavljeno izjavo A tako, da bo imela v pravilnostni tabeli naslednje vrednosti: (a) 0010 (b)

2 (c) Zapiši naslednje izjave v izbrani obliki (,, ) : (a) (p (q r)) (p r) (b) p (q r) (c) p (p q) ( r q) r 10. Preveri ali so naslednji nabori izjavnih povezav polni: (a) {, } (b) {, } (c) {, } (d) {,, } 11. Zapiši pravila sklepanja! (Modus ponems, modus tollens, disjuktivni silogizem, hipotetični silogizem, poenostavitev, združitev, pridružitev, pogojni sklep, redukcija na absurd) 12. Šel bom na tekmo. Zvečer bom napisal nalogo. Če grem na tekmo in nato še v kino, ne bom utegnil napisati naloge. Ali lahko sklepamo, da ne morem iti v kino. 13. Ta žival ali ni ptič ali pa ima krila. Če je ta žival ptič, potem leže jajca. Ta žival nima kril, zato ne leže jajc! Ali je sklep pravilen? 14. Ali lahko iz danih predpostavk pravilno sklepamo? (a) p q r s, s t u = r s (b) p q, r s, p r = r s (c) p q, p q = p (d) p q, p, (q r) t, s t r = r q (e) p q, p, (q r) t, s t r = r q 15. Ali je naslednje sklepanje resnično: Če delam imam denar. Če lenarim sem zadovoljen. Če lenarim nimam denarja. Če delam nisem zadovoljen. Lahko delam ali lenarim. Ali je res, da sem zadovoljen samo, če nimam denarja. 2

3 16. Zapiši takšne enakovredne izjave, da bodo negacije samo pred predikati: (a) x : (P (x) y : (T (y) S(x, y))) (b) ( ( x : P (x) x : Q(x, y)) x : P (x)) (c) (( x : P (x) x : Q(x)) (R(x) x : S(x))). Časovna zahtevnost 17. Oceni časovno zahtevnost algoritma: min = a 1 ; max = a 1 ; for i = 1 to n do if a i < min then min = a i ; if a i > max then max = a i. Kako lahko izboljšaš algoritem? 18. Zapiši algoritem za vsoto prvih n naravnih števil in ugotovi časovno zahtevnost. Kaj pa vsota n zaporednih naravnih števil: k + (k + 1) + (k + 2) (k + n)? Poišči način za izračun v konstantnem času. 19. Zapiši algoritem za množenje dveh n n matrik in ugotovi časovno in prostorsko zahtevnost. 20. Zapiši algoritem za izračun vrednosti polinoma p n (x) = a n x n +a n 1 x n a 1 x + a 0 in ugotovi časovno zahtevnost algoritma. Poišči tudi algoritem z linearno časovno zahtevnostjo. 21. Zapiši algoritem, ki poišče vse delitelje števila n in ugotovi njegovo časovno zahtevnost. Teorija števil 22. Zapiši tabeli za seštevanje in množenje po modulu Reši enačbe: (a) x mod 5, (b) y mod 5, (c) z mod 5, (d) u 2 50 mod Pokaži, da število 17 deli vsa števila oblike 8 n + 9 n za vsa liha števila n. 25. Pokaži veljavnost naslednje trditve: 6.4 n 6 mod 9. 3

4 26. Določi ostanek pri deljenju števila 1! + 2! + 3! + 4! ! s številom Pokaži veljavnost naslednjih trditev: (a) Za vsa liha cela števila a je a 2 1 mod 8. (b) Za poljubno celo število a velja a 3 x mod 9, x {0, 1, 8}. (c) Za poljubno celo število a velja a 3 a mod 6. (d) Za poljubno celo število a, ki ni deljivo z 2 in s 3, velja a 2 1 mod Poišči največji skupni delitelj števil (a) 512 in 804, (b) 603 in 285, (c) 528 in Reši enačbe, če obstaja rešitev: (a) 3x 2 mod 4, (b) 6x 3 mod 27, (c) 12x 7 mod 21, (d) 12x 7 mod 84, (e) 12x 7 mod Reši sistem kongurenc: 31. Reši Diofantske enačbe: (a) 16x + 9y = 1, (b) 16x + 9y = 4, (c) 283x y = 31, (d) 365x = 18. 2x + 3y + z 1 mod 7, 3x + 3y + z 2 mod 7, 5x + 6y + 3z 3 mod Janez ima dve peščeni uri. Ena izmeri 6 minut, druga pa 11 minut. Kako naj izmeri 13 minut? 33. Eulerjeva funkcija ϕ(n), n N, je enaka številu števil, ki so manjša od n in hkrati tuja z n. Izračunaj ϕ(6), ϕ(7), ϕ(15) in ϕ(29). 4

5 34. Zakodiraj besedi KOLOKVIJ in IZPIT z modulom Q = 29 in kodirnim številom s = 5 (a 5? mod 29). Določi še dekodirno število t (ts 1 mod ϕ(q)) in dekodiraj besedo ŽVEK. 35. Zakodiraj besedi VLAK ODPELJE z matriko A po modulu Q = 26, če je [ ] A =, 5 12 če preslikuješ po dve črki hkrati. dekodiraj še besedo NCLG. 36. S pomočjo Kitajskega izreka o ostankih reši: (a) x 1 mod 7, x 4 mod 9 in x 3 mod 5; (b) x 2 mod 3, x 3 mod 5 in x 2 mod O številu x vemo naslednje: (a) x 2 je liho število, (b) 5x 2 je deljivo s 3, (c) 2x je oblike 10k + 6, k Z, (d) 4x 8 mod 14. Poišči vsa ta števila. 38. S pomočjo Kitajskega izreka o ostankih reši kongurenčno enačbo 17x 9 mod 276, tako da 276 razdeliš na faktorje. 39. V košari so jajca. Če jajca razdelimo na dva dela ostane eno jajce, če na tri dele ostaneta dve jajci, če na štiri dele ostanejo tri jajca, na pet delov ostanejo štiri jajca, na šest delov ostane pet jajc in na sedem delov ne ostane nobeno jajce. Kolikšno je najmanjše število jajc v košari? Kombinatorika 40. Vsak uporabnik računalniškega sistema ima uporabniško ime, ki je sestavljeno iz pet, šest ali sedem znakov, ki so lahko velike tiskane črke slovenske abecede ali števila. Vsako uporabniško ime se začne z črko in vsebuje vsaj eno cifro. Koliko je vseh uporabniških imen? 41. Od 100 učencev se jih 28 ukvarja s košarko, 30 z rokometom in 42 z nogometom. Med njimi 8 s košarko in rokometom, 10 s košarko in nogometom ter 5 z rokometom in nogometom. Trije učenci se ukvarjajo z vsemi športi hkrati. Koliko učencev se ne ukvarja z nobenim športom? 42. Koliko naravnih števil od 1 do vključno 1000 ni deljivih ne z 2, ne s 3 in ne s 5? 5

6 43. Točke ravnine pobarvamo z dvema barvama. Pokaži, da vedno obstaja enako pobarvan par točk na razdalji ena. 44. Naj bo a 1, a 2,..., a n končno zaporedje celih števil. Pokaži, da vsebuje strnjeno podzaporedje, katerega vsota je deljiva z n. Pomagaj si z delnimi vsotami in ostanki pri deljenju. 45. Naj bo množica S podmnožica od {1, 2, 3,..., 2n} z n+1 elementi. Pokaži, da obstajata dve različni števili x, y S, da x deli y. Pomagaj si z zapisom x = 2 r a, kjer je a liho število. 46. Na koliko načinov lahko razporedimo v vrsto 5 študentov, 4 študentke, 3dijake in 3 dijakinje, če (a) naj predstavniki posameznih skupin stojijo skupaj? (b) so poljubno premešani? (c) morajo študentje stati skupaj, ostali pa poljubno? 47. Na koliko načinov lahko razdelimo 12 različnih predmetov med 3 ljudi, če vsak dobi 4 predmete? 48. Koliko števil, ki so večja od 2000 in manjša od 5000 lahko zapišemo s ciframi 0, 2, 4, 6 in 8,če se cifre ne smejo ponavljati? 49. Koliko zaporedij s šestimi črkami imamo v slovenski abecedi, če (a) zaporedje vsebuje natanko en vokal? (b) zaporedje vsebuje vsaj en vokal? 50. V ravnini je n točk, od katerih nobena trojica ne leži na isti premici, določajo pa natanko n trikotnikov. Izračunaj n. 51. Koliko je pravih štirimestnih števil (0 ne sme biti na prvem mestu), pri katerih je vsaka naslednja cifra večja od prejšnje? 52. Kakšen je koeficient pri x 8 y 9 v (3x 2y) 17? 53. Prvi igralec ima 3 karte in drugi 9 kart. Na koliko načinov lahko zamenjata karte (eno ali več), da bosta po zamenjavi imela enako število kart kot na začetku? 54. Po Sahari gre karavana sestavljena iz n kamel. Na koliko načinov se lahko po počitku v oazi razporedijo tako, da nobena kamela ne hodi za isto kamelo kot je hodila pred počitkom? Naredi še poseben primer za n = 4. Pomagaj si z oznako A i vsaj i kamel hodi za istimi kamelami kot prej. 55. Naj bo S = {1, 2,..., n}. Koliko je med vsemi permutacijami množice S takih, da je vsaj eno izmed števil na tistem mestu, ki mu pripada po naravnem vrstnem redu. Pomagaj si z oznako A k vsaj k števil je na pravem mestu. Kakšen je rezultat za n = 4? 6

7 56. Na koliko načinov lahko zapišemo število 9 kot vsoto nekaj naravnih števil? Vrstni red ni pomemben. 57. Koliko rešitev ima enačba x 1 + x 2 + x 3 = 15 za x i N (x i N 0 ), če (a) ni nobenih omejitev? (b) velja x 1 2, x 2 3 in x 3 4? (c) velja x 1 6, x 2 5 in x 3 7? Diferenčne enačbe 58. Reši naslednje homogere diferenčne enačbe: (a) a n+2 2a n+1 + 2a n = 0, a 0 = 0 in a 1 = 1, (b) a n 6a n 1 + 9a n 2 = 0, a 0 = 2 in a 1 = 3, (c) a n+1 3a n 10a n 1 = 0, a 0 = 1 2 in a 1 = 1 2, (d) f n+1 = f n + f n 1, f 0 = 1 in f 1 = 1, (e) a n+2 8a n 1 = 0, a 0 = 3, a 1 = 2 in a 2 = 1, (f) a n+3 8a n+1 9a n 1 = Poišči splošno rešitev naslednjih nehomogenih diferenčnih enačb: (a) 2a n+2 a n+1 a n = 4n2 n, (b) a n+2 + a n = n sin ( n π 2 ), (c) a n+2 + 3a n+1 + 2a n = 12n 2, (d) a n+1 + 9a n 1 = 5 2 n 162n 2, (e) a n 4a n 2 = n. 60. Reši začetno nalogo naslednjih nehomogenih diferenčnih enačb: (a) a n+2 4a n = 2 8n, a 0 = 0, in a 1 = 5, (b) a n + 4a n 1 + 5a n 2 = 10 ( 3) n, in a 0 = 4, a 1 = 0, (c) a n+4 + 2a n+3 + a n+2 = ( 1) n n, a 0 = 3, in a 1 = 1, (d) 4a n+2 + a n = 2 cos πn 2, a 0 = 0, in a 1 = 1. Relacije 61. Zapiši lastnosti relacij. 62. Relacija na množici A = {a, b, c, d, e} je podana z R = {(a, b), (b, c), (b, e), (c, c), (c, d), (e, a), (e, d)}. 7

8 (a) Nariši graf relacije R! (b) Določi R 1, R 2 in R 3! (c) Kakšne lastnosti ima (di)graf? 63. Na množici A = {č, š, ž, ć, dž, lj, nj} imamo definirani relaciji: R = {(č, š), (č, dž), (dž, lj), (nj, lj), (ž, ć), (dž, č), (š, lj), (š, č), (ž, dž)} S = {(š, ž), (lj, č), (nj, ć), (dž, ž), (ć, č), (ž, dž), (č, š)}. Zapiši relacije R S, R S in S\R. 64. Dokaži ali ovrzi, če je E = {(x, x) ; x A}: (a) (R S) 1 = R 1 S 1, (b) R R 1 E, (c) R R 1 E, (d) R R 1 = E. 65. Dokaži naslednji imlikaciji: (a) če sta relaciji R in S tranzitivni, je tudi relacija R S tranzitivna. (b) če sta relaciji R in S simetrični, je tudi relacija R S simetrična. 66. Relacija B je definirana s predpisom: xby x je prebral knjigo, ki jo je napisal y. Kaj predstavljajo relacije B 2, B 1, B B 1 in B 1 B? 67. Relacija O je definirana s predpisom: xoy x je oče y. Kaj predstavljajo relacije O 2, O 1, O O 1 in O 1 O? 68. Relacijo R, ki jo predstavlja digraf na sliki 1 predstavi z matriko. Predstavi tudi relacijo R Figure 1: Relacija R za nalogo Dokaži ali ovrzi naslednje trditve: anti- (a) če je relacija R tranzitivna in antisimetrična, je relacija R 2 simetrična. 8

9 (b) če je relacija R sovisna in asimetrična, je relacija R 2 sovisna in asimetrična. (c) če je relacija R tranzitivna in irefleksivna, je relacija R 2 asimetrična. 70. V množici dvomestnih števil {10, 11,..., 98, 99} je definirana relacija Q : če je x = x 1 x 2 in y = y 1 y 2, tedaj je xqy x 1 y 1 x 2 y 2. Ali je Q refleksivna, antisimetrična, tranzitivna ali sovisna? 71. Ugotovi, kaj je refleksivna ovojnica relacije R! 72. Pokaži, da ima tranzitivno-refleksivna ovojnica R relacije R, naslednje lastnosti: (a) R R = R, (b) (R ) = R (c) (E R) = R. 73. Dokaži: xr y v grafu relacije R obstaja sprehod (pot) med x in y. 74. Zapiši Warschalov algoritem in z njim poišči R relacije R = {(a, b), (b, c), (c, d), (d, a), (e, d)}. 75. Nad množico A = {a, b, c, d, e, f} je relacija R podana z matriko: Nariši grafa R in R ter določi matriko R. 76. Na množici A = {1, 2, 3, 4, 5, 6, 7} je podana relacija R = {(1, 2), (2, 3), (2, 6), (4, 5), (4, 7), (5, 2), (5, 6), (6, 4)}. Nariši graf R in zapiši matriko R. 77. Na množici N N je definirana relacija : (a, b) (c, d) a c = b d. Preveri, da je ekvivalenčna relacija in ugotovi kaj so ekvivalenčni razredi. 78. Na množici C\ {0} je definirana relacija : x y x y R. Preveri, da je ekvivalenčna relacija in ugotovi kaj so ekvivalenčni razredi. 9

10 79. Na množici Z Z vpeljemo relacijo R s predpisom: (a, b) R (c, d) det a b c d = 0. Ali je R ekvivalenčna relacija? 80. Točke T 1, T 2,..., T 18 so ogljišča pravilnega 18 kotnika. Vpeljimo relacijo R d s predpisom: T i R d T j natanko tedaj, ko lahko iz ogljišča T i pridemo v ogljišče T j v d korakih (v obe smeri), kjer je 1 d 9. (a) Za katere d je R d ekvivalenčna relacija? (b) Izračunaj tranzitivno ovojnico za R 3! Urejenosti in mreže 81. Katere od relacij, <,,, in so urejene delno, linearno, strogo delno ali strogo linearno za ustrezne množice. 82. Pokaži, da je relacija deljivosti nad množico N\ {1} delno urejena in ugotovi, kaj so -minimalni, -maksimalni, -prvi in -zadnji elementi, če obstajajo. 83. Množico {2, 3, 6, 7, 21, 25, 30, 35, 210, 500} delno uredi z relacijo deljenja, nariši Hassejev diagram in ugotovi posebne elemente. 84. Na množici A = {1, 2,..., 9} z relacijo R = {(1, 2), (2, 3), (2, 6), (3, 9), (4, 5), (4, 7), (5, 2), (5, 6), (6, 9)} poišči posebne elemente. 85. Kateri izmed Hassejevih diagramov na sliki 2 predstavlja mrežo? Figure 2: Hassejevi diagrami za nalogo Dokaži, da v vsaki končni mreži obstajata prvi in zadnji element. 87. Poišči primer mreže : 10

11 (a) z zadnjim in brez prvega elementa. (b) z prvim in brez zadnjega elementa. (c) brez prvega in brez zadnjega elementa. 88. Sestavi Hassejev diagram mreže P ({a, b, c, d}). Kaj je inf in kaj je sup? 89. Poišči primer neomejene mreže, omejene nedistributivne mreže in distributivne neomejene mreže. 90. Pokaži, da je mreža (N, max, min) distributivna. 91. Pokaži, da je množica N z relacijo distributivna mreža, če smiselno uvedeš operaciji inf in sup. Ali je to tudi omejena mreža. 92. Pokaži, da je množica (Del (110), D, v, ), kjer je a = 110 a in nariši mrežo. Boolova algebra 93. Ali je množica (Del (75), D, v, ), kjer je a = 75 a mrežo. Boolova algebra in nariši 94. Ali je množica (Del (330), D, v, ), kjer je a = 330 a nariši mrežo. Boolova algebra in 95. Naj bo B = (A,,, ) Boolova algebra. Pokaži, da je tedaj Boolova algebra tudi B 2 = (A A, 2, 2, ), če so Kaj sta elementa 0 in 1 v B 2? (a, b) = (a, b ), (a, b) 2 (c, d) = (a c, b d) in (a, b) 2 (c, d) = (a c, b d). Algeberske strukture z eno operacijo 96. Na množici R je definirana binarna operacija s predpisom: (a) Ali je asociativna? (b) Ali obstaja enota za? a b = 1 (a + b) + 2ab. (c) Ali obstaja absorpcijski element za? (d) Določi množico obrnljivih elementov! 97. Definirajmo operacijo s predpisom: a b = ab 1. (a) Ali je (Z, ) grupoid? (b) Ali je (N, ) grupoid? 11

12 98. Ali je (Z, ) polgrupa, če je definiran s predpisom: a b = 3 (a + 1) (b + 1) ab? 99. Dopolni Cayleyevo tabelo, da bo ({a, b, c}, ) polgrupa, če je: (a) (b) a b c a c a b b a b c c a a b c d e a d b c d d e c, Za katere vrednosti k, m, n Z je množica Z polgrupa in kdaj je monoid za operacijo a b = kab + m (a + b) + n Ali je množica števil oblike 1+2p 1+2q, p, q Z grupa za množenje? Ali je Abelova? 102. Ali je (R, ) grupa? Kaj je treba spremenit, da postane grupa? 103. Ali je (Q, ) grupa, če je definirana s predpisom: a b = a + b 2ab? Kaj je treba spremeniti, da postane grupa? Grupe 104. V grupi G reši enačbo x 2 = x Sestavi Cayleyevo tabelo za grupo Z 9. Poišči vse njene podgrupe! 106. Ali je (Z n, + n ) podgrupa grupe (Z, +)? Zapiši še vse podgrupe grupe (Z 18, + 18 ) Pokaži, da sta naslednji strukturi podgrupi edinki: (a) ker f = {x G f (x) = e }, če je f : G G homomorfizem grup; (b) Z (G) = {x G xy = yx za vsak y G} V grupi G = (Z 20, + 20 ) poišči podgrupo H s petimi elementi. Ali je H edinka? Napiši odseke grupe G po podgrupi H Preslikava h ciklične grupe C 12 vase je določena s predpisom h : a a 3. Ali je h homomorfizem? Določi njegovo jedro ker h in odseke po jedru Določi vse podgrupe in grupo avtomorfizmov grupe C

13 111. Pokaži, da je grupa (Z 3, + 3 ) (Z 2, + 2 ) izomorfna grupi (Z 6, + 6 ) V množico celih števil Z vpeljemo operacijo a b = a + b 3. Ali je (Z, ) izomorfna strukturi (Z, +)? 113. Grupa GL (2, R) je grupa obrnljivih 2 2 matrik z realnimi koeficienti. Zapiši podgrupo, ki je generirana z elementom [ ] 2 1 A =. 0 1 Simetrične grupe 114. Ali je (S n, ) grupa? Koliko elementov vsebuje grupa S n? 115. Izračunaj: ( ) ( ) (a) =, ( ) ( ) (b) = Zapiši permutacijo kot produkt ciklov z različnimi elementi: ( ) (a) =, ( ) (b) = Določi permutacijo α 2 β 1, α, β S 8, če sta: α = (1, 2, 3) (4, 5, 6, 8) in β = (3, 4) (5, 2, 6, 1, 8) V grupi (S 8, ) reši enačbo α π β = γ, če so α = (1, 3, 5, 7) (2, 4, 6, 8) β = (1, 5, 3) (2, 4, 6) (7, 8) γ = (1, 5) (2, 8) Preveri ali permutaciji α in β 1 komutirata, če sta ( ) ( α = in β = Določi najmanjšo podgrupo, ki vsebuje: ). 13

14 ( ) (a) v S, ( ) (b) v S, ( ) (c) v S Teorija grafov 121. Kateri grafi na sliki 3 imajo večkratne povezave, kateri vsebujejo zanke, kateri so enostavni, kateri so povezani in kateri so polni? G 1 G 2 G 3 G 4 G 5 G 6 Figure 3: Grafi za nalogo Nariši grafe K 6, C 8, K 3,4, P 9 in N Zapiši množico vseh točk, povezav, vse stopnje točk in matriko sosednosti in incidenčno matriko za grafe na sliki 4. G 1 G 2 G 3 Figure 4: Grafi za nalogo Zapiši množico vseh točk, povezav, vse stopnje točk in matriki sosednosti in incidenčno matriko za digrafa na sliki Nariši digraf, ki ima 14

15 6 7 G G 2 G 3 1 Figure 5: Grafi za nalogo 124. (a) matriko sosednosti: , (b) incidenčno matriko: Nariši graf, ki ima: (a) matriko sosednosti , (b) incidenčno matriko: Nariši enostaven povezan graf na 8 točkah in zaporedjem stopenj točk (1, 1, 2, 3, 3, 4, 4, 6). 15

16 128. Dokaži, da ni nobenega regularnega grafa stopnje 3 na 9 točkah Poišči dva različna kubična grafa na 10 točkah Poišči vsa drevesa, ki so regularni grafi S požrešnim algoritmom poišči najmanjše vpeto drevo uteženih grafov na sliki Figure 6: Grafi za nalogo Naj bo G graf z vsaj enopovezavo. Graf povezav L(G) grafa G je določen z V (L(G)) = E(G) in Nariši L(K 4 ), L(C 6 ) in L(P 10 ). E(L(G)) = {ef e, f E(G), e f } Naj bo H končna grupa in S neka njena podmnožica. Caylejev digraf Cay(H, S) je definiran z V (Cay(H, S)) = H E(Cay(H, S)) = {(h, hs) h H, s S}. Nariši digrafa Cay(Z 4, {2}) in Cay(Z 7, {1, 6}) Grafu W n rečemo kolo, če je sestavljen iz cikla na n točkah in dodatno točko, ke je sosednja vsem točkam na ciklu. Poišči vsa kolesa W n, ki so (a) regularni grafi; (b) dvodelni grafi Dokaži naslednjo trditev: vsako drevo ima vsaj dve točki stopnje ena Ugotovi katera drevesa imajo natanko dve točki stopnje ena! 137. Kateri grafi na sliki 7 so dvodelni? 16

17 Figure 7: Grafi za nalogo Dokaži, da je graf dvodelen natanko tedaj, ko so vsi cikli sodi! 139. Posplošeni Petersenov graf P n,k, n 3, 0 < k < n, je definiran z V (P n,k ) = {u i, v i i Z n }, E(P n,k ) = {u i u i+1, u i v i, v i v i+k i Z n }. Nariši grafe P 5,2, P 8,1 in P 8,2. Kateri izmed njih so dvodelni? 140. V grafu na sliki 8 poišči: Figure 8: Graf za nalogo 140. (a) sprehod dolžine 7, (b) cikle dolžine 1, 2, 3 in 4, (c) pot največje dolžine Poišči vse poti med točkama x in u v grafu na sliki Poišči najdaljšo pot v grafih na sliki Za grafa na sliki 11 izvedi BFS algoritem iz točke v Dve povezavi e = uv in f = ab iz grafa G sta v relaciji Θ, eθf, če velja d(u, a) + d(v, b) d(u, b) + d(v, a). (a) Ugotovi katere povezave so v relaciji Θ na ciklu C 5. (b) Ali je Θ ekvivalenčna relacija? 17

18 u x Figure 9: Grafi za nalogo 141. Figure 10: Grafi za nalogo 142. (c) Poišči ekvivalenčne razrede Θ na C V naslednjem digrafu na sliki 12 poišči: (a) vse poti med u in x, (b) vse poti med x in u. Ali je digraf krepko ali šibko povezan? 146. Ali so grafi na sliki 13 izomorfni? 147. Ali sta katera izmed digrafov na sliki 14 izomorfna? 148. Kateri od digrafov na sliki 15 so poddigrafi digrafa G na sliki? 149. Kateri od naslednjih grafov na sliki 16 so Eulerjevi, poleulerjevi, hamiltonski ali polhamiltonski? 150. Kateri od grafov K n, K m,n, C n in P n so Eulerjevi: 151. Reši kitajski problem poštarja za grafa na sliki Ugotovi, katera od digrafov na sliki 18 sta Eulerjevi, poleulerjeva, Hamiltonova ali polhamiltonski. 18

19 v v Figure 11: Grafi za nalogo 143. u x Figure 12: Grafi za nalogo Ali so grafi na sliki 19 Hamiltonovi? 154. Dokaži, da noben dvodelen graf z lihim številom točk ni Hamiltonov! Kaj pa polhamiltonov? 155. Ali je graf 20 na sliki Hamiltonov? 156. Kateri grafi s slike 21 so ravninski in kateri niso? 157. Kartezični produkt grafov G 1 (V 1, E 1 ) in G 2 = (V 2, E 2 ) je graf G = G 1 G 2, ki ima množico točk V (G) = V (G 1 ) V (G 2 ), dve točki (a, x) in (b, y) pa sta sosednji v G, če velja ab E 1 in x = y, ali a = b in xy E 2. Nariši grafa C 4 K 2 in P 3 P 4. Ali sta ravninska? 158. Poišči χ (G) za grafe na sliki 22! 159. Poišči χ (G) za graf s slike 22, ki mu odstrani krepko oznaeno povezavo. 19

20 (e) (d) (c) (b) (a) Figure 13: Grafi za nalogo

21 7 G 1 G 2 G 3 G 4 Figure 14: Digrafa za nalogo 147. G G 1 G 2 G 3 Figure 15: Digrafi za nalogo 148. Figure 16: Grafi za nalogo G H Figure 17: Grafa za nalogo

22 7 Figure 18: Digrafa za nalogo 152. Figure 19: Grafi za nalogo 153. Figure 20: Graf za nalogo

23 Figure 21: Grafi za nalogo 156. Figure 22: Grafi za nalogo

1. izpit iz Diskretnih struktur UNI Ljubljana, 17. januar 2006

1. izpit iz Diskretnih struktur UNI Ljubljana, 17. januar 2006 1. izpit iz Diskretnih struktur UNI Ljubljana, 17. januar 2006 1. Dana je množica predpostavk p q r s, r t, s q, s p r, s t in zaključek t r. Odloči, ali je sklep pravilen ali napačen. pravilen, zapiši

Διαβάστε περισσότερα

Naloge iz kolokvijev iz Diskretnih struktur

Naloge iz kolokvijev iz Diskretnih struktur Naloge iz kolokvijev iz Diskretnih struktur RI-UNI, RIT-UNI, ITK-UNI FERI dr. Iztok Peterin Maribor 2008 V tej datoteki so zbrane naloge iz kolokvijev za predmet Diskretne strukture na stari smeri RI-UNI

Διαβάστε περισσότερα

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma

Διαβάστε περισσότερα

Tretja vaja iz matematike 1

Tretja vaja iz matematike 1 Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +

Διαβάστε περισσότερα

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK 1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24

Διαβάστε περισσότερα

Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12

Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12 Predizpit, Proseminar A, 15.10.2015 1. Točki A(1, 2) in B(2, b) ležita na paraboli y = ax 2. Točka H leži na y osi in BH je pravokotna na y os. Točka C H leži na nosilki BH tako, da je HB = BC. Parabola

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,

Διαβάστε περισσότερα

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,

Διαβάστε περισσότερα

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor, Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),

Διαβάστε περισσότερα

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja

Διαβάστε περισσότερα

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2 Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx

Διαβάστε περισσότερα

Algebraične strukture

Algebraične strukture Poglavje V Algebraične strukture V tem poglavju bomo spoznali osnovne algebraične strukture na dani množici. Te so podane z eno ali dvema binarnima operacijama. Binarna operacija paru elementov iz množice

Διαβάστε περισσότερα

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij): 4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n

Διαβάστε περισσότερα

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki

Διαβάστε περισσότερα

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 15. oktober 2013 Oglejmo si, kako množimo dve kompleksni števili, dani v polarni obliki. Naj bo z 1 = r 1 (cosϕ 1 +isinϕ 1 )

Διαβάστε περισσότερα

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:

Διαβάστε περισσότερα

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena

Διαβάστε περισσότερα

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge Vektorji Naloge 1. V koordinatnem sistemu so podane točke A(3, 4), B(0, 2), C( 3, 2). a) Izračunaj dolžino krajevnega vektorja točke A. (2) b) Izračunaj kot med vektorjema r A in r C. (4) c) Izrazi vektor

Διαβάστε περισσότερα

Definicija. definiramo skalarni produkt. x i y i. in razdaljo. d(x, y) = x y = < x y, x y > = n (x i y i ) 2. i=1. i=1

Definicija. definiramo skalarni produkt. x i y i. in razdaljo. d(x, y) = x y = < x y, x y > = n (x i y i ) 2. i=1. i=1 Funkcije več realnih spremenljivk Osnovne definicije Limita in zveznost funkcije več spremenljivk Parcialni odvodi funkcije več spremenljivk Gradient in odvod funkcije več spremenljivk v dani smeri Parcialni

Διαβάστε περισσότερα

Teorija grafov in topologija poliedrov

Teorija grafov in topologija poliedrov Teorija grafov in topologija poliedrov Matjaž Željko Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije Seminar Razvedrilna matematika Ljubljana, 18. februar 2011 1 Matjaž Željko Teorija grafov in topologija

Διαβάστε περισσότερα

Arjana Žitnik. Rešene naloge iz kolokvijev in izpitov pri predmetu

Arjana Žitnik. Rešene naloge iz kolokvijev in izpitov pri predmetu Arjana Žitnik Rešene naloge iz kolokvijev in izpitov pri predmetu DISKRETNA MATEMATIKA 1 Študijsko gradivo za študente 1. letnika Finančne matematike Ljubljana, 2016 NASLOV: Rešene naloge iz kolokvijev

Διαβάστε περισσότερα

Splošno o interpolaciji

Splošno o interpolaciji Splošno o interpolaciji J.Kozak Numerične metode II (FM) 2011-2012 1 / 18 O funkciji f poznamo ali hočemo uporabiti le posamezne podatke, na primer vrednosti r i = f (x i ) v danih točkah x i Izberemo

Διαβάστε περισσότερα

1 Fibonaccijeva stevila

1 Fibonaccijeva stevila 1 Fibonaccijeva stevila Fibonaccijevo število F n, kjer je n N, lahko definiramo kot število načinov zapisa števila n kot vsoto sumandov, enakih 1 ali Na primer, število 4 lahko zapišemo v obliki naslednjih

Διαβάστε περισσότερα

Osnovni primer. (Z, +,,, 0, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: množenje je distributivno prema sabiranju

Osnovni primer. (Z, +,,, 0, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: množenje je distributivno prema sabiranju RAČUN OSTATAKA 1 1 Prsten celih brojeva Z := N + {} N + = {, 3, 2, 1,, 1, 2, 3,...} Osnovni primer. (Z, +,,,, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: sabiranje (S1) asocijativnost x + (y + z) = (x + y)

Διαβάστε περισσότερα

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost

Διαβάστε περισσότερα

TRANZITIVNI GRAFI. Katarina Jan ar. oktober 2008

TRANZITIVNI GRAFI. Katarina Jan ar. oktober 2008 TRANZITIVNI GRAFI Katarina Jan ar oktober 2008 Kazalo 1 Uvodne denicije........................ 3 2 Vozli² na tranzitivnost.................... 8 3 Povezavna tranzitivnost.................... 10 4 Lo na

Διαβάστε περισσότερα

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d) Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2

Διαβάστε περισσότερα

Domače naloge za 2. kolokvij iz ANALIZE 2b VEKTORSKA ANALIZA

Domače naloge za 2. kolokvij iz ANALIZE 2b VEKTORSKA ANALIZA Domače naloge za 2. kolokvij iz ANALIZE 2b VEKTORSKA ANALIZA. Naj bo vektorsko polje R : R 3 R 3 dano s predpisom R(x, y, z) = (2x 2 + z 2, xy + 2yz, z). Izračunaj pretok polja R skozi površino torusa

Διαβάστε περισσότερα

Kotne in krožne funkcije

Kotne in krožne funkcije Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete

Διαβάστε περισσότερα

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013 Numerične metode, sistemi linearnih enačb B. Jurčič Zlobec Numerične metode FE, 2. december 2013 1 Vsebina 1 z n neznankami. a i1 x 1 + a i2 x 2 + + a in = b i i = 1,..., n V matrični obliki zapišemo:

Διαβάστε περισσότερα

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.

Διαβάστε περισσότερα

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi

Διαβάστε περισσότερα

Podobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik

Podobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik Podobnost matrik Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Matjaž Željko FKKT Kemijsko inženirstvo 14 teden (Zadnja sprememba: 23 maj 213) Matrika A R n n je podobna matriki B R n n, če obstaja obrnljiva

Διαβάστε περισσότερα

Reševanje sistema linearnih

Reševanje sistema linearnih Poglavje III Reševanje sistema linearnih enačb V tem kratkem poglavju bomo obravnavali zelo uporabno in zato pomembno temo linearne algebre eševanje sistemov linearnih enačb. Spoznali bomo Gaussovo (natančneje

Διαβάστε περισσότερα

V tem poglavju bomo vpeljali pojem determinante matrike, spoznali bomo njene lastnosti in nekaj metod za računanje determinant.

V tem poglavju bomo vpeljali pojem determinante matrike, spoznali bomo njene lastnosti in nekaj metod za računanje determinant. Poglavje IV Determinanta matrike V tem poglavju bomo vpeljali pojem determinante matrike, spoznali bomo njene lastnosti in nekaj metod za računanje determinant 1 Definicija Preden definiramo determinanto,

Διαβάστε περισσότερα

Kotni funkciji sinus in kosinus

Kotni funkciji sinus in kosinus Kotni funkciji sinus in kosinus Oznake: sinus kota x označujemo z oznako sin x, kosinus kota x označujemo z oznako cos x, DEFINICIJA V PRAVOKOTNEM TRIKOTNIKU: Kotna funkcija sinus je definirana kot razmerje

Διαβάστε περισσότερα

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA SANDRA BOLTA LASTNE VREDNOSTI GRAFA DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA SANDRA BOLTA LASTNE VREDNOSTI GRAFA DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA SANDRA BOLTA LASTNE VREDNOSTI GRAFA DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2014 2 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijska smer: Fizika in matematika SANDRA BOLTA

Διαβάστε περισσότερα

Matematika. Funkcije in enačbe

Matematika. Funkcije in enačbe Matematika Funkcije in enačbe (1) Nariši grafe naslednjih funkcij: (a) f() = 1, (b) f() = 3, (c) f() = 3. Rešitev: (a) Linearna funkcija f() = 1 ima začetno vrednost f(0) = 1 in ničlo = 1/. Definirana

Διαβάστε περισσότερα

D f, Z f. Lastnosti. Linearna funkcija. Definicija Linearna funkcija f : je definirana s predpisom f(x) = kx+n; k,

D f, Z f. Lastnosti. Linearna funkcija. Definicija Linearna funkcija f : je definirana s predpisom f(x) = kx+n; k, Linearna funkcija Linearna funkcija f : je definirana s predpisom f(x) = kx+n; k, n ᄀ. k smerni koeficient n začetna vrednost D f, Z f Definicijsko območje linearne funkcije so vsa realna števila. Zaloga

Διαβάστε περισσότερα

Predikatni račun 1 - vsebina

Predikatni račun 1 - vsebina Predikatni račun 1 - vsebina 1. Domena in predikati; 2. Kvantifikatorji; 3. Sintaksa predikatnega računa; 4. Zaprte izjavne formule; 5. Interpretacija oz. semantika predikatnega računa; 6. Tavtologije

Διαβάστε περισσότερα

VAJE IZ MATEMATIKE za študente gozdarstva. Martin Raič

VAJE IZ MATEMATIKE za študente gozdarstva. Martin Raič VAJE IZ MATEMATIKE za študente gozdarstva Martin Raič OSNUTEK Kazalo 1. Ponovitev 2 2. Ravninska in prostorska geometrija 5 3. Linearna algebra 7 4. Ponavljanje pred kolokvijem 8 M. RAIČ: VAJE IZ MATEMATIKE(GOZDARSTVO)

Διαβάστε περισσότερα

Navadne diferencialne enačbe

Navadne diferencialne enačbe Navadne diferencialne enačbe Navadne diferencialne enačbe prvega reda V celotnem poglavju bo y = dy dx. Diferencialne enačbe z ločljivima spremeljivkama Diferencialna enačba z ločljivima spremeljivkama

Διαβάστε περισσότερα

Matematika I (VS) Univerza v Ljubljani, FE. Melita Hajdinjak 2013/14. Pregled elementarnih funkcij. Potenčna funkcija. Korenska funkcija.

Matematika I (VS) Univerza v Ljubljani, FE. Melita Hajdinjak 2013/14. Pregled elementarnih funkcij. Potenčna funkcija. Korenska funkcija. 1 / 46 Univerza v Ljubljani, FE Potenčna Korenska Melita Hajdinjak Matematika I (VS) Kotne 013/14 / 46 Potenčna Potenčna Funkcijo oblike f() = n, kjer je n Z, imenujemo potenčna. Število n imenujemo eksponent.

Διαβάστε περισσότερα

Vaje iz MATEMATIKE 2. Vektorji

Vaje iz MATEMATIKE 2. Vektorji Študij AHITEKTURE IN URBANIZMA, šol. l. 06/7 Vaje iz MATEMATIKE. Vektorji Vektorji: Definicija: Vektor je usmerjena daljica. Oznake: AB, a,... Enakost vektorjev: AB = CD: če lahko vektor AB vzporedno premaknemo

Διαβάστε περισσότερα

Tadej Star i NALOGE IZ LOGIKE IN MNOšIC Z RE ITVAMI U no gradivo

Tadej Star i NALOGE IZ LOGIKE IN MNOšIC Z RE ITVAMI U no gradivo Univerza v Ljubljani Pedago²ka fakulteta Oddelek za matematiko in ra unalni²tvo Katedra za algebro in analizo Tadej Star i NALOGE IZ LOGIKE IN MNOšIC Z RE ITVAMI U no gradivo Ljubljana, 2015 Predgovor

Διαβάστε περισσότερα

cot x ni def. 3 1 KOTNE FUNKCIJE POLJUBNO VELIKEGA KOTA (A) Merske enote stopinja [ ] radian [rad] 1. Izrazi kot v radianih.

cot x ni def. 3 1 KOTNE FUNKCIJE POLJUBNO VELIKEGA KOTA (A) Merske enote stopinja [ ] radian [rad] 1. Izrazi kot v radianih. TRIGONOMETRIJA (A) Merske enote KOTNE FUNKCIJE POLJUBNO VELIKEGA KOTA stopinja [ ] radian [rad] 80 80 0. Izrazi kot v radianih. 0 90 5 0 0 70. Izrazi kot v stopinjah. 5 8 5 (B) Definicija kotnih funkcij

Διαβάστε περισσότερα

Povezanost. Izbrana poglavja iz diskretne matematike. 17. maj Univerza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko Finančna matematika

Povezanost. Izbrana poglavja iz diskretne matematike. 17. maj Univerza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko Finančna matematika Povezanost Izbrana poglavja iz diskretne matematike Miha Eržen, Zala Herga, Nika Šušterič, Nina Zupančič Univerza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko Finančna matematika 17. maj 2012 17. maj

Διαβάστε περισσότερα

Linearne preslikave. Poglavje VII. 1 Definicija linearne preslikave in osnovne lastnosti

Linearne preslikave. Poglavje VII. 1 Definicija linearne preslikave in osnovne lastnosti Poglavje VII Linearne preslikave V tem poglavju bomo vektorske prostore označevali z U,V,W,... Vsi vektorski prostori bodo končnorazsežni. Zaradi enostavnosti bomo privzeli, da je pripadajoči obseg realnih

Διαβάστε περισσότερα

Analiza I. (študijsko gradivo) Matija Cencelj

Analiza I. (študijsko gradivo) Matija Cencelj Analiza I (študijsko gradivo) Matija Cencelj 2. maj 2007 2 Kazalo 1 Uvod 5 1.1 Izjave............................... 5 1.2 Množice.............................. 7 1.3 Relacije..............................

Διαβάστε περισσότερα

Matematika. BF Lesarstvo. Zapiski ob predavanjih v šolskem letu 2009/2010

Matematika. BF Lesarstvo. Zapiski ob predavanjih v šolskem letu 2009/2010 Matematika BF Lesarstvo Matjaž Željko Zapiski ob predavanjih v šolskem letu 009/00 Izpis: 9 januar 00 KAZALO Kazalo Števila 5 Naravna števila 5 Cela števila 6 3 Racionalna števila 6 4 Realna števila 7

Διαβάστε περισσότερα

Spoznajmo sedaj definicijo in nekaj osnovnih primerov zaporedij števil.

Spoznajmo sedaj definicijo in nekaj osnovnih primerov zaporedij števil. Zaporedja števil V matematiki in fiziki pogosto operiramo s približnimi vrednostmi neke količine. Pri numeričnemu računanju lahko npr. število π aproksimiramo s števili, ki imajo samo končno mnogo neničelnih

Διαβάστε περισσότερα

Vaje iz MATEMATIKE 8. Odvod funkcije., pravimo, da je funkcija f odvedljiva v točki x 0 z odvodom. f (x f(x 0 + h) f(x 0 ) 0 ) := lim

Vaje iz MATEMATIKE 8. Odvod funkcije., pravimo, da je funkcija f odvedljiva v točki x 0 z odvodom. f (x f(x 0 + h) f(x 0 ) 0 ) := lim Študij AHITEKTURE IN URBANIZMA, šol l 06/7 Vaje iz MATEMATIKE 8 Odvod funkcije f( Definicija: Naj bo f definirana na neki okolici točke 0 Če obstaja lim 0 +h f( 0 h 0 h, pravimo, da je funkcija f odvedljiva

Διαβάστε περισσότερα

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO. Petra MATEMATIKA I

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO. Petra MATEMATIKA I UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO Petra Žigert Pleteršek, Matevž Črepnjak Visokošolski učbenik z rešenimi nalogami MATEMATIKA I Maribor 03 Naslov publikacije: Visokošolski

Διαβάστε περισσότερα

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.

Διαβάστε περισσότερα

Osnove matematične analize 2016/17

Osnove matematične analize 2016/17 Osnove matematične analize 216/17 Neža Mramor Kosta Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerza v Ljubljani Kaj je funkcija? Funkcija je predpis, ki vsakemu elementu x iz definicijskega območja

Διαβάστε περισσότερα

Diagonalni gra. 1 Predstavitev diagonalnih grafov. Zvone Klun. Maj 2007

Diagonalni gra. 1 Predstavitev diagonalnih grafov. Zvone Klun. Maj 2007 Diagonalni gra Zvone Klun Maj 2007 1 Predstavitev diagonalnih grafov Graf je diagonalen (ang. chordal), e ima vsak cikel dolºine 4 ali ve diagonalo. Kjer je diagonala (ang. chord) povezava med dvema vozli²

Διαβάστε περισσότερα

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa Bor Plestenjak NLA 25. maj 2010 Bor Plestenjak (NLA) 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 25. maj 2010 1 / 12 Enostranska Jacobijeva

Διαβάστε περισσότερα

Matematika. BF Lesarstvo. Zapiski ob predavanjih v šolskem letu 2010/2011

Matematika. BF Lesarstvo. Zapiski ob predavanjih v šolskem letu 2010/2011 Matematika BF Lesarstvo Matjaž Željko Zapiski ob predavanjih v šolskem letu 00/0 Izpis: 9 avgust 0 Kazalo Števila 5 Naravna števila 5 Cela števila 6 3 Racionalna števila 6 4 Realna števila 7 5 Urejenost

Διαβάστε περισσότερα

diferencialne enačbe - nadaljevanje

diferencialne enačbe - nadaljevanje 12. vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 diferencialne enačbe - nadaljevanje Ortogonalne trajektorije Dana je 1-parametrična družina krivulj F(x, y, C) = 0. Ortogonalne

Διαβάστε περισσότερα

Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba.

Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba. 1. Osnovni pojmi Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba. Primer 1.1: Diferencialne enačbe so izrazi: y

Διαβάστε περισσότερα

Izpeljava Jensenove in Hölderjeve neenakosti ter neenakosti Minkowskega

Izpeljava Jensenove in Hölderjeve neenakosti ter neenakosti Minkowskega Izeljava Jensenove in Hölderjeve neenakosti ter neenakosti Minkowskega 1. Najosnovnejše o konveksnih funkcijah Definicija. Naj bo X vektorski rostor in D X konveksna množica. Funkcija ϕ: D R je konveksna,

Διαβάστε περισσότερα

8. Diskretni LTI sistemi

8. Diskretni LTI sistemi 8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z

Διαβάστε περισσότερα

Čas reševanja je 75 minut. 1. [15] Poišči vsa kompleksna števila z, za katera velja. z 2 +2 z +2 i 2 = Im. 1 2i

Čas reševanja je 75 minut. 1. [15] Poišči vsa kompleksna števila z, za katera velja. z 2 +2 z +2 i 2 = Im. 1 2i Bolonjski univerzitetni program Smer: KT K WolframA: DA NE Računski del izpita pri predmetu MATEMATIKA I Čas reševanja je 75 minut. Navodila: Pripravi osebni dokument. Ugasni in odstrani mobilni telefon.

Διαβάστε περισσότερα

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke

Διαβάστε περισσότερα

Univerza v Mariboru. Fakulteta za logistiko MATEMATIKA. Univerzitetni učbenik

Univerza v Mariboru. Fakulteta za logistiko MATEMATIKA. Univerzitetni učbenik Univerza v Mariboru Fakulteta za logistiko MATEMATIKA Univerzitetni učbenik AJDA FOŠNER IN MAJA FOŠNER Junij, 2008 Kazalo 1 Množice 5 11 Matematična logika 5 12 Množice 10 2 Preslikave 18 21 Realne funkcije

Διαβάστε περισσότερα

Računski del izpita pri predmetu MATEMATIKA I

Računski del izpita pri predmetu MATEMATIKA I Kemijska tehnologija Visokošolski strokovni program Računski del izpita pri predmetu MATEMATIKA I 29. 8. 2013 Čas reševanja je 75 minut. Navodila: Pripravi osebni dokument. Ugasni in odstrani mobilni telefon.

Διαβάστε περισσότερα

Matrike. Poglavje II. Matrika je pravokotna tabela realnih števil. Na primer: , , , 0 1

Matrike. Poglavje II. Matrika je pravokotna tabela realnih števil. Na primer: , , , 0 1 Poglavje II Matrike Matrika je pravokotna tabela realnih števil Na primer: [ ] 1 1 1, 2 3 1 1 0 1 3 2 1, 0 1 4 [ ] 2 7, Matrika je sestavljena iz vrstic in stolpcev Vrstici matrike [ ] 1 1 1 2 3 1 [ ]

Διαβάστε περισσότερα

II. LIMITA IN ZVEZNOST FUNKCIJ

II. LIMITA IN ZVEZNOST FUNKCIJ II. LIMITA IN ZVEZNOST FUNKCIJ. Preslikave med množicami Funkcija ali preslikava med dvema množicama A in B je predpis f, ki vsakemu elementu x množice A priredi natanko določen element y množice B. Važno

Διαβάστε περισσότερα

Kvadratne forme. Poglavje XI. 1 Definicija in osnovne lastnosti

Kvadratne forme. Poglavje XI. 1 Definicija in osnovne lastnosti Poglavje XI Kvadratne forme V zadnjem poglavju si bomo ogledali še eno vrsto preslikav, ki jih tudi lahko podamo z matrikami. To so tako imenovane kvadratne forme, ki niso več linearne preslikave. Kvadratne

Διαβάστε περισσότερα

MATEMATIKA ZA BIOLOGE

MATEMATIKA ZA BIOLOGE MATEMATIKA ZA BIOLOGE Zapiski predavanj Milan Hladnik Fakulteta za matematiko in fiziko Ljubljana 2006 KAZALO I. DISKRETNA MATEMATIKA 3 1. Množice, relacije, funkcije 3 2. Kombinatorika in verjetnost 9

Διαβάστε περισσότερα

AFINA IN PROJEKTIVNA GEOMETRIJA

AFINA IN PROJEKTIVNA GEOMETRIJA Aleš Vavpetič AFINA IN PROJEKTIVNA GEOMETRIJA Ljubljana 2011 ii naslov: AFINA IN PROJEKTIVNA GEOMETRIJA avtorske pravice: Aleš Vavpetič izdaja: prva izdaja založnik: samozaložba Aleš Vavpetič, Ljubljana

Διαβάστε περισσότερα

Univerza na Primorskem Pedagoška fakulteta Koper. Geometrija. Istvan Kovacs in Klavdija Kutnar

Univerza na Primorskem Pedagoška fakulteta Koper. Geometrija. Istvan Kovacs in Klavdija Kutnar Univerza na Primorskem Pedagoška fakulteta Koper Geometrija Istvan Kovacs in Klavdija Kutnar Koper, 2007 PREDGOVOR Pričujoče študijsko gradivo je povzeto po naslednjih knigah Richard S. Millman, George

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije več spremenljivk

Funkcije več spremenljivk DODATEK C Funkcije več spremenljivk C.1. Osnovni pojmi Funkcija n spremenljivk je predpis: f : D f R, (x 1, x 2,..., x n ) u = f (x 1, x 2,..., x n ) kjer D f R n imenujemo definicijsko območje funkcije

Διαβάστε περισσότερα

Poliedri Ines Pogačar 27. oktober 2009

Poliedri Ines Pogačar 27. oktober 2009 Poliedri Ines Pogačar 27. oktober 2009 Pri linearnem programiranju imamo opravka s končnim sistemom neenakosti in končno spremenljivkami, torej je množica dopustnih rešitev presek končno mnogo polprostorov.

Διαβάστε περισσότερα

MATEMATIKA 1 UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM BIOKEMIJA 1. LETNIK

MATEMATIKA 1 UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM BIOKEMIJA 1. LETNIK abc MATEMATIKA 1 UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM BIOKEMIJA 1. LETNIK ŠTEVILA PRIBLIŽNO RAČUNANJE PRIBLIŽNO RAČUNANJE Ta fosil dinozavra je star 7 milijonov in šest let, pravi paznik v muzeju.??? Ko sem

Διαβάστε περισσότερα

Analiza 2 Rešitve 14. sklopa nalog

Analiza 2 Rešitve 14. sklopa nalog Analiza Rešitve 1 sklopa nalog Navadne diferencialne enačbe višjih redov in sistemi diferencialnih enačb (1) Reši homogene diferencialne enačbe drugega reda s konstantnimi koeficienti: (a) 6 + 8 0, (b)

Διαβάστε περισσότερα

Polgrupe i grupe (1) Razišči strukturo asledjih grupoidov: (a) S = R za operacijo x y = x + y + xy, { [ ] 1 x (b) S = 0 1 x R za operacijo možeje matrik, (c) S = R 3 za operacijo vektorski produkt, (d)

Διαβάστε περισσότερα

Lastne vrednosti in lastni vektorji

Lastne vrednosti in lastni vektorji Poglavje VIII Lastne vrednosti in lastni vektorji V tem poglavju bomo privzeli, da so skalarji v vektorskih prostorih, koeficienti v matrikah itd., kompleksna števila. Algebraične operacije seštevanja,

Διαβάστε περισσότερα

DISKRETNA FOURIERJEVA TRANSFORMACIJA

DISKRETNA FOURIERJEVA TRANSFORMACIJA 29.03.2004 Definicija DFT Outline DFT je linearna transformacija nekega vektorskega prostora dimenzije n nad obsegom K, ki ga označujemo z V K, pri čemer ima slednji lastnost, da vsebuje nek poseben element,

Διαβάστε περισσότερα

FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Matematika 4 Pisni izpit 22. junij Navodila

FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Matematika 4 Pisni izpit 22. junij Navodila FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Matematika 4 Pisni izpit 22 junij 212 Ime in priimek: Vpisna št: Navodila Pazljivo preberite besedilo naloge, preden se lotite reševanja Veljale bodo samo rešitve na papirju, kjer

Διαβάστε περισσότερα

Osnove elektrotehnike uvod

Osnove elektrotehnike uvod Osnove elektrotehnike uvod Uvod V nadaljevanju navedena vprašanja so prevod testnih vprašanj, ki sem jih našel na omenjeni spletni strani. Vprašanja zajemajo temeljna znanja opredeljenega strokovnega področja.

Διαβάστε περισσότερα

SEMINARSKA NALOGA Funkciji sin(x) in cos(x)

SEMINARSKA NALOGA Funkciji sin(x) in cos(x) FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Praktična Matematika-VSŠ(BO) Komuniciranje v matematiki SEMINARSKA NALOGA Funkciji sin(x) in cos(x) Avtorica: Špela Marinčič Ljubljana, maj 2011 KAZALO: 1.Uvod...1 2.

Διαβάστε περισσότερα

MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU

MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU I FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Jadranska cesta 19 1000 Ljubljan Ljubljana, 25. marec 2011 MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU KOMUNICIRANJE V MATEMATIKI Darja Celcer II KAZALO: 1 VSTAVLJANJE MATEMATIČNIH

Διαβάστε περισσότερα

INŽENIRSKA MATEMATIKA I

INŽENIRSKA MATEMATIKA I INŽENIRSKA MATEMATIKA I REŠENE NALOGE za izredne študente VSŠ Tehnično upravljanje nepremičnin Marjeta Škapin Rugelj Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Kazalo Števila in preslikave 5 Vektorji 6 Analitična

Διαβάστε περισσότερα

Matematika 2. Diferencialne enačbe drugega reda

Matematika 2. Diferencialne enačbe drugega reda Matematika 2 Diferencialne enačbe drugega reda (1) Reši homogene diferencialne enačbe drugega reda s konstantnimi koeficienti: (a) y 6y + 8y = 0, (b) y 2y + y = 0, (c) y + y = 0, (d) y + 2y + 2y = 0. Rešitev:

Διαβάστε περισσότερα

Teorija množic z matematično logiko

Teorija množic z matematično logiko Univerza v Ljubljani Pedagoška fakulteta Oddelek za matematiko in računalništvo Marko Razpet Teorija množic z matematično logiko Študijsko gradivo Ljubljana, januar 2006 Kazalo Predgovor................................

Διαβάστε περισσότερα

Matematika vaja. Matematika FE, Ljubljana, Slovenija Fakulteta za Elektrotehniko 1000 Ljubljana, Tržaška 25, Slovenija

Matematika vaja. Matematika FE, Ljubljana, Slovenija Fakulteta za Elektrotehniko 1000 Ljubljana, Tržaška 25, Slovenija Matematika 1 3. vaja B. Jurčič Zlobec 1 1 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za Elektrotehniko 1000 Ljubljana, Tržaška 25, Slovenija Matematika FE, Ljubljana, Slovenija 2011 Določi stekališča zaporedja a

Διαβάστε περισσότερα

Uporabna matematika za naravoslovce

Uporabna matematika za naravoslovce Uporabna matematika za naravoslovce Zapiski predavanj Študijski programi: Aplikativna kineziologija, Biodiverziteta Študijsko leto 203/4 doc.dr. Barbara Boldin Fakulteta za matematiko, naravoslovje in

Διαβάστε περισσότερα

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu. Kontrolne karte KONTROLNE KARTE Kontrolne karte uporablamo za sprotno spremlane kakovosti izdelka, ki ga izdeluemo v proizvodnem procesu. Izvaamo stalno vzorčene izdelkov, npr. vsako uro, vsake 4 ure.

Διαβάστε περισσότερα

vezani ekstremi funkcij

vezani ekstremi funkcij 11. vaja iz Matematike 2 (UNI) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 ekstremi funkcij več spremenljivk nadaljevanje vezani ekstremi funkcij Dana je funkcija f(x, y). Zanimajo nas ekstremi nad

Διαβάστε περισσότερα

Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko MATEMATIKA. Polona Oblak

Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko MATEMATIKA. Polona Oblak Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko MATEMATIKA Polona Oblak Ljubljana, 04 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 5(075.8)(0.034.) OBLAK,

Διαβάστε περισσότερα

(Ne)rešljiva Rubikova kocka in grupe

(Ne)rešljiva Rubikova kocka in grupe (Ne)rešljiva Rubikova kocka in grupe Maša Lah, Sabina Boršić, Klara Drofenik Mentor: Rok Gregorič Matematično raziskovalno srečanje 24. avgust 2016 Povzetek Cilj našega projekta je bil ugotoviti kriterij

Διαβάστε περισσότερα

Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič

Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov Analiza signalov prof. France Mihelič Vpliv postopka daljšanja periode na spekter periodičnega signala Opazujmo družino sodih periodičnih pravokotnih impulzov

Διαβάστε περισσότερα

Matematika 1. Gabrijel Tomšič Bojan Orel Neža Mramor Kosta

Matematika 1. Gabrijel Tomšič Bojan Orel Neža Mramor Kosta Matematika Gabrijel Tomšič Bojan Orel Neža Mramor Kosta 6. november 200 Poglavje 2 Zaporedja in številske vrste 2. Zaporedja 2.. Uvod Definicija 2... Zaporedje (a n ) = a, a 2,..., a n,... je predpis,

Διαβάστε περισσότερα

Osnove linearne algebre

Osnove linearne algebre Osnove linearne algebre Matrike Matrika razsežnosti n m je A = a 1 1 a 1 2 a 1 m a 2 1 a 2 2 a 2 m a n 1 a n 2 a n m Če je n = m, tedaj matriko imenujemo kvadratna matrika Elementi matrike so lahko realna

Διαβάστε περισσότερα

DISKRETNA MATEMATIKA - PREDAVANJE 7 - Jovanka Pantović

DISKRETNA MATEMATIKA - PREDAVANJE 7 - Jovanka Pantović DISKRETNA MATEMATIKA - PREDAVANJE 7 - Jovanka Pantović Novi Sad April 17, 2018 1 / 22 Teorija grafova April 17, 2018 2 / 22 Definicija Graf je ure dena trojka G = (V, G, ψ), gde je (i) V konačan skup čvorova,

Διαβάστε περισσότερα

6. Kako razstavimo razliko kvadratov a2 - b2? Ali se vsota kvadratov a2 + b2 da razstaviti v množici realnih števil?

6. Kako razstavimo razliko kvadratov a2 - b2? Ali se vsota kvadratov a2 + b2 da razstaviti v množici realnih števil? USTNA VPRAŠANJA IZ MATEMATIKE šolsko leto 2005/2006 I. NARAVNA IN CELA ŠTEVILA 1. Naštejte lastnosti operacij v množici naravnih števil. Primer: Izračunajte na dva načina vrednosti izrazov 2. Opišite vrstni

Διαβάστε περισσότερα

1 Seštevanje vektorjev in množenje s skalarjem

1 Seštevanje vektorjev in množenje s skalarjem Poglavje I Vektorji Seštevanje vektorjev in množenje s skalarjem Za lažjo geometrično predstavo si najprej oglejmo, kaj so vektorji v ravnini. Vektor je usmerjena daljica, ki je natanko določena s svojo

Διαβάστε περισσότερα