Naloge iz kolokvijev iz Diskretnih struktur
|
|
- Λευί Καραμανλής
- 6 χρόνια πριν
- Προβολές:
Transcript
1 Naloge iz kolokvijev iz Diskretnih struktur RI-UNI, RIT-UNI, ITK-UNI FERI dr. Iztok Peterin Maribor 2008 V tej datoteki so zbrane naloge iz kolokvijev za predmet Diskretne strukture na stari smeri RI-UNI kot tudi na bolonjski smeri RIT-UNI in ITK-UNI na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko iz šolskih let 1998/99 do 2007/08. Naloge od leta 2001/02 vsebujejo tudi rešitve. Ker se je program nekoliko spreminjal, ni odve previdnost pri reevanju. Prosim, da morebitne napake med rešitvami posredujete na iztok.peterin@uni-mb.si. 1
2 1. kolokvij 1998/99 1. Ali sta množici A = (2, 7) in B = ( 2, 1) [5, 6) enakomočni? 2. Pokaži, da ima v povezanem grafu vsak par poti maksimalne dolžine vsaj eno skupno točko. Ali ima vedno tudi skupno povezavo? 3. Dokaži: (a) (C A B) (C B A) C B = A C. (b) (A C) (B D) A B = C D. (c) Ali velja v točki (b) tudi obratno? 4. Reši kitajski problem poštarja na naslednjem grafu: 2
3 1. kolokvij 1999/00 1. Pokaži, da sta množici A = [1, 4] in B = (1, 2] [4, 6] enakomočni. (Poišči bijekcijo.) 2. Zapiši s simboli in preveri resničnost naslednjega sklepa: V trgovino grem natanko tedaj, ko mi naroči mama. Čemi mama naroči, tudi pokosim travo. Pokosil bom travo ali šel v kino. Če grem v kino, bom povedal mami. To pomeni: Ne grem v kino! 3. Na poljubni množici X imamo relacijo R. Dokaži ali ovrzi: (a) R je tranzitivna in antisimetrična R 2 je antisimetrična. (b) R je sovisna in asimetrična R 2 je sovisna in asimetrična. 4. Dokaži naslednji sklep: x : p (x) q (x) x : p (x) x : q (x) r (x) x : s (x) r (x) = x : s (x). 5. V množici celih števil definirajmo relacijo R = {(m, n) mn > 0} {(0, 0)}. Pokaži, da je R ekvivalenčna relacija in opiši ekvivalenčne razrede. 3
4 1. kolokvij 2000/01 1. Reši diferenčno enačbo a n+2 + a n = 5 cos ( π 2 n) + 2 n z začetno nalogo a 0 = a 1 = Ali sta množici A = (1, 2) [3, 4] (5, 6) in B = ( 2, 2) enakomočni? 3. Dokaži ali ovrži naslednja sklepa: (a) x : [p (x) q (x)] x : p (x) x : [r (x) q (x)] x : [s (x) r (x)] x : s (x) ; (b) p q q r r s s q s. 4. V množici pozitivnih racionalnih števil Q + definiramo operacijo s predpisom a b = ab a+b. Kaj je (Q+, ) kot algebrska struktura? 4
5 1. kolokvij 2001/02 1. Reši diferenčno enačbo a n+1 3a n + 2a n 1 = sin ( π 4 n) n. [Rešitev: a n = sin πn cos πn 4 + n2n+2.] 2. Okoli zvezde Z 1 krožijo v isti ravnini planeti a, b in c. Planet a obkroži Z 1 v 5 letih, b obkroži Z 1 v 7 letih in c obkroži Z 1 v 13 letih. V tej ravnini leži tudi zvezda Z 2. Planet a bo prvič ležal na zveznici Z 1 Z 2 čez 1 leto, planet b čez 3 leta in planet c čez 7 let. Čez koliko let bodo na zvednici Z 1 Z 2 ležali vsi trije planeti a, b in c? [Rešitev: Čez 241 let in nato vsakih 455 let.] 3. Študenta imata 6 bankovcev po 500 SIT in 4 bankovce po 1000 SIT. Bankovcev z isto vrednostjo ne ločimo med sabo. (a) Na koliko načinov si jih lahko razdelita? [Rešitev: 35] (b) Na koliko načinov si jih lahko razdelita tako, da dobi vsak enako število bankovcev? [Rešitev: 5] (c) Na koliko načinov si jih lahko razdelita tako, da dobita vsak enako vrednost denarja? [Rešitev: 3] (d) Na koliko načinov si jih lahko razdelita, če bankovce ločimo med sabo? [Rešitev:1024] 4. Zapiši algoritem za kvadriranje simetrične matrike A dimenzije n n in ugotovi njegovo časovno odvisnost. Kako se algoritem spremeni, če kvadriramo dve poševno simetrični matriki? Ali se spremeni tudi časovna odvisnost? (Matrika A je simetrična, če velja a i,j = a j,i. Matrika A je poševno simetrična, če velja a i,j = a j,i, i j.) 5
6 1. kolokvij 2002/03 1. Poišči splošno rešitev diferenčne enačbe a n+1 2a n 3a n 1 = cos ( π 4 n ) n. [Rešitev: a n = C 1 3 n + C 2 ( 1) n cos πn sin πn 4.] 2. Kongruenčno enačbo 19x 7 mod 374 reši na dva načina: (a) direktno; (b) s pomočjo kitajskega izreka o ostankih! [Rešitev: x 335 mod 374.] 3. Dokaži ali ovrzi veljavnost naslednjih sklepov: (a) p r, p q, r s q s; [Rešitev: Ta sklep je nepravilen za vrednosti p = q = 1 in r = s = 0.] (b) p q, ( p q) r r p. [Rešitev: Sklep je pravilen (uporabi najprej pogojni sklep in nato še redukcijo na absurd.] 4. Podani sta množici M z m elementi in N z n elementi ter funkcija f : M N. (a) Koliko različnih bijektivnih funkcij f obstaja, ko je m = n? [Rešitev: n!] (b) Koliko različnih injektivnih funkcij f obstaja, ko je m n? [Rešitev: n! (n m)! ] (c) Koliko različnih surjektivnih funkcij f obstaja, ko je m n? [Rešitev: n m ( ) n 1 (n 1) m + ( ) n 2 (n 2) m... + ( 1) n 1( n n 1) 1 m.] 6
7 1. kolokvij 2003/04 1. Poslati moramo n različnih pisem na n različnih naslovov. Pomešamo naslove. Na koliko načinov lahko izberemo naslove tako, da (a) ( natanko dve pismi ne bosta prispeli na pravi naslov? [Rešitev: # = n ) 2 1 na koliko načinov lahko izberemo dve pismi, ki bosta zgrešili naslov, krat 1, saj lahko dve pismi posljemo narobe le na en način; # 4 = 6.] (b) ( natanko tri pisma ne bodo prispela na pravi naslov? [Rešitev: # = n ) 3 2 na koliko načinov lahko izberemo tri pisma, ki bodo zgrešila naslov, krat 2, saj lahko tri pismi posljemo narobe na dva načina; # 4 = 8.] (c) nobeno pismo ne bo prišlo na pravi naslov? [Rešitev: # = n i=0 ( 1)i( n i) (n i)! vključitve in izključitve za vsaj i pisem gre na pravi naslov; # 4 =] Za vse tri točke izračunaj primer, ko je n = Poišči rešitev diferenčne enačbe a n+2 4a n+1 + 4a n = 3n 3 n, a 0 = 0, a 1 = 2. [Rešitev: a n = ( 5 + 3n)2 n + 3n n.] 3. Zapiši algoritem, ki reši sistem Ax = b, če je A zgornje trikotna matrika dimenzij n n in b vektor dolžine n. Preštej število operacij, ki jih izvede ta algoritem. [Rešitev: f(n) = 3n (n + 1)n = O(n2 ) Algoritem: for i = n : 1 : 1 end] x(i) = b(i) for j = i + 1 : n end x(i) = x(i) a(i, j)x(j) x(i) = x(i)/a(i, i) 4. Poišči rešitve naslednjega sistema linearnih kongruenc: [Rešitev: x 328(mod 385).] x 6(mod 7) 3x 5(mod 11) 2x 1(mod 5). 7
8 1. kolokvij 2004/05 1. Tarok je igra s 54. kartami, kjer na začetku deljenja kart izločimo 6 prvih kart, ki jim rečemo talon. Posebno vlogo igrajo pri taroku tri karte škis, mond in pagat, ki jim rečemo trula. (a) Koliko je različnih talonov, kjer je celotna trula v talonu? (b) Koliko je različnih talonov, kjer so škis, mond in pagat zaporedoma v talonu? (Ne nujno v tem vrstnem redu.) (c) Koliko je različnih talonov, kjer so škis, mond in pagat prve tri ali zadnje tri karte v talonu? (Ne nujno v tem vrstnem redu.) [Rešitev: # a = 6! ( ) 51 3, #b = 3!4! ( ) 51 3 in #c = 2!3!3! ( ) 51 3.] 2. Poišči rešitev diferenčne enačbe a n+2 8a n a n = 3 n sin πn 2, a 0 = 0, a 1 = 2. [Rešitev: a n = n n + 3 ( n sin πn cos ) πn 2.] 3. Podana je matrika A = [ Zakodiraj besedno zvezo PRVI APRIL s pomočjo matrike A po modulu 26. Dekodiraj še besedo VULTVŽ. [Rešitev: NCVTZDNCČV in PAPEŽ.] ]. 4. Poišči rešitve naslednjega sistema linearnih kongruenc: 8x 6(mod 17) 6x 5(mod 11) 2x 1(mod 3). [Rešitev: x 362(mod 561).] 8
9 1. kolokvij 2005/06 (SKUPINA B) 1. Pri nedavnem odprtju nove trgovine so imeli na zalogi 10 televizorjev in 15 pralnih strojev. V trgovino so spustili 40 kupcev. Na koliko načinov so lahko pokupili te televizorje in pralne stroje, če (a) vsak kupi največ ali en televizor ali en pralni stroj in i. vsi bi imeli raje pralni stroj; ii. ne delamo razlik med televizorjem in pralnim strojem. (b) trije uspejo kupiti televizor in pralni stroj hkrati in i. vsi bi imeli raje pralni stroj; ii. ne delamo razlik med televizorjem in pralnim strojem. [Rešitev: # ai = ( )( ) 15 10, #aii = ( ) 40 25, #bi = ( )( )( 25 ) in #bii = ( 40 3 )( 37 19).] 2. Poišči rešitev diferenčne enačb3 a n + 5a n 1 6a n 2 = 5n + 3 n, a 0 = 6, a 1 = [Rešitev: a n = n n2 + ( 6) n n.] 3. Podana je matrika A = [ Zakodiraj besedo LUNA s pomočjo matrike A po modulu 26. Dekodiraj še besedo FLGPRŠ. [ ] 12 9 [Rešitev: A 1, LUNA SDZL in FLGPRŠ SONCE.] 7 5 ]. 9
10 1. kolokvij 2006/07 1. Prestregli smo zakodirano besedo KLKLOPSE. Na koliko načinov jo lahko dekodiramo s črkami slovenske abecede, če je zakodirana z (a) 2 2 matriko po modulu 26 (dodan je presledek); [Rešitev: # = 26 25( )( ).] (b) s kodirnim številom t po modulu 29 (dodamo x, y, w in presledek). [Rešitev: za K imamo 27 možnosti, saj 0 in 1 ostaneta fiksni; # = 27! 21!.] 2. S Kitajskim izrekom o ostankih reši sistem 3x 5(mod 7) x 13(mod 9) 15x 8(mod 22). [Rešitev: x 508 mod(1386).] 3. Dokaži ali ovrzi naslednji sklep: Danes se potim in mi je vroče. Če se potim, delam in mi je vroče. Če delam, dobim denar ali naredim komu uslugo. Nimam denarja. Sklepam, da sem naredil komu uslugo. [Rešitev: predpostavke so p v, p d v, d $ u in $; zaporedje sklepov je: po 1, MP 2,5, po 6, MP 7,3 in DS 8,4.] 10
11 1. kolokvij 2007/08 1. Dokaži ali ovrži naslednja sklepa: (a) p q, p, q r, s r = s. (b) x : (p(x) q(x)), x : (p(x) (r(x) q(x))), x : s(x), x : (r(x) (s(x) t(x))) = x : t(x). [Rešitev: oba sklepa sta resnična.] 2. S Kitajskim izrekom o ostankih reši sistem [Rešitev: x 377(mod 630).] 9x 5(mod 14) 5x 13(mod 9) 14x 8(mod 5). 3. Izjave teorije T = (E, I) imajo obliko a n b m a p za m, n, p 0. Razred izrekov I je določen z: A. b, P 1. Xb Xb 4, P 2. X a 3 X, P 3. axb X. P 4. X Xa. (a) Podaj induktivno definicijo razreda izjav E. (b) Katere od izjav a 2 b 8 a 2, a 5 b 3 in a 2008 b 2 a 2008 so izreki? (c) Pokaži, da če je a m b n a p I, potem je a p b n a m I natanko takrat, ko je p m(mod 3). (d) Ali je teorija T neprotislovna ali polna glede na f : X ax? [Rešitev: induktivna definicija je B. λ, b, E1. Xb Xbb, E2. X ax, E3. X Xa. Izreka sta a 5 b 3 in a 2008 b 2 a. Za dokaz trditev (c) je potrebno uvideti, da je a m b n a p I natanko takrat, ko je m n 1(mod 3). Teorija ni polna (a in f(a) nista izreka) in ni protislovna glede na f.] 11
12 2. kolokvij 1998/99 1. Nad množico ljudi vpeljemo relacijo R na naslednji način: xry x ima rad y. Pojasni kaj pomenijo R 0, R 2, R 1, R R 1 in R 1 R. 2. Ali je množica racipnalnih števil Q z operacijo Abelova grupa, če je definirana s predpisom: a b = a + b 2ab? Kaj je treba spremenit v množici Q, da dobimoabelovo grupo? 3. Naj bo G grupa in H njena podgrupa. Pokaži, da je ekvivalenčna relacija, če je definirana s predpisom x y xy 1 H. 4. Ali je množica A = {0, 1, 2,..., 9} z relacijo { } (1, 0), (1, 2), (1, 3), (1, 4), (1, 5), (1, 6), (1, 7), (1, 8), S = (1, 9), (2, 0), (2, 4), (2, 6), (2, 8), (3, 6), (3, 9), (4, 8), (5, 0) delno urejena? Poišči še posebne elemente! 12
13 2. kolokvij 1999/00 1. Pokaži, da je množica matrik oblike {[ ] } a b M = ; a, b, c Q, ac 0 0 c grupa za operacijo množenja matrik. Ali je Abelova? 2. Poišči rešitev diferenčne enačbe a n+2 6a n+1 + 9a n = 3 2 n n, a 0 = 1, a 1 = Pokaži, da je množica vseh realnih funkcij f : [0, 1] [0, 1] delno urejena množica z relacijo : f g f (x) g (x) x [0, 1]. Smiselno definiraj in, da zgornja struktura postane mreža. 4. Ali sta grafa na sliki izomorfna? ali sta dvodelna! (Če sta poišči izomorfizem.) Preveri še 13
14 2. kolokvij 2000/01 1. Preslikava f : Z 4 Z 4 Z 4 je določena s predpisom f((a, b)) = a + 4 b. Pokaži, da je f epimorfizem grup in določi jedro ker f. Ali je jedro izomorfno kaki znani grupi? 2. V množici celih števil definirajmo relacijo R = {(m, n) mn > 0} {(0, 0)}. Pokaži, da je R ekvivalenčna in poišči ekvivalenčne razrede. 3. Pokaži najprej, da je B = (del(15), D, v, ) Boolova algebra. Pokaži tudi, da je B 2 = (del(15) del(15), D, v, ) Boolova algebra, če so (a, b) = (a, b ), D ((a, b), (c, d)) = (D(a, c), D(b, d)) v ((a, b), (c, d)) = (v(a, c), v(b, d)). Nariši še Hassejev diagram in ugotovi kaj sta elementa 0 in 1 za B Pokaži, da dvodelen graf na liho točkah ni Hamiltonov. Preveri še ali je graf na sliki Hamiltonov (odgovor utemelji). 14
15 2. kolokvij 2001/02 1. Pokaži, da relacija deljivosti linearno ureja množico Del(p k ), če je p praštevilo in k naravno število. Predstavi še mrežo Del(64, D, v) s Hassejevim diagramom. Ali je ta mreža Boolova algebra? [Rešitev: Del(p k ) = {1, p, p 2,..., p k } in seveda vsak element te množice deli vse naslednje (z večjim eksponentom). Zlahka se pokaže, da res ureja Del(p k ) linearno. Potem je tudi jasno kaj je Hassejev diagram od Del(64, D, v), ki pa seveda ni Boolova algebra, saj ni komplementirana mreža.] 2. S Floyd-Warshallovim algoritmom poišči tranzitivno ovojnico relacije R = {(a, d), (b, f), (c, e), (d, b), (e, b), (f, a)} nad množico {a, b, c, d, e, f}. (Opiši korake zunanje zanke.) [Rešitev: Končna matrika tranzitivne ovojnic relacije R je ] 3. Kakšno algebrajsko strukturo nam predstavlja množica Q + z operacijo, ki je definirana s predpisom a b = ab a+b. Kaj pa z operacijo, ki je definirana s predpisom a b = a+b ab. [Rešitev: (Q +, ) je komutativna polgrupa; (Q +, ) je komutativen grupoid.] 4. Graf G = (V, E) je določen z množicama a) Nariši graf G. b) Ali je G povezan graf? c) Ali je G dvodelen graf? d) Ali je G Hamiltonov graf? V (G) = {i 1 i 9}, E(G) = {ij i + j je liho število}. (a) Ali je G Eulerjev ali semi-eulerjev? [Rešitev: To je graf K 4,5, ki je seveda povezan in dvodelen, ni pa Hamiltonov (dvodelen graf na liho točkah) niti Eulerjev niti semi-eulerjev (štiri točke lihe stopnje).] 15
16 2. kolokvij 2002/03 1. Nariši Hassejev diagram mreže (Del(825), D, v). Ali je to Boolova algebra? Odgovor utemelji! [Rešitev: Hasejev diagram je na sliki zraven grafov. Ni Boolova algebra, saj recimo za 5 in 5 = 165 velja D(5, 5 ) = 5 1 in mreža ni komplementirana.] 2. Na množici vseh ljudi imamo definirane naslednje relacije: xly x in y sta rojena v istem letu; asb a in b imata istega (vsaj enega) starša; umv u in v sta obiskala isto mesto. Ali so te tri relacije ekvivalenčne? Če katera izmed njih je, določi njene ekvivalenčne razrede. Določi še S 2, M M 1 in M 1 M. [Rešitev: L je ekvivalenčna, v enem ekvivalenčnem razredu so vsi ljudje rojeni istega leta. S in M nista ekvivalenčni (ne velja tranzitivnost). as 2 b pomeni,da imata a in b istega (pol)brata ali (pol)sestro. M M 1 = M 1 M, u in v pa sta v tej relaciji, kadar obstaja nek človek, ki je obiskal isto mesto kot u in isto mesto kot v.] 3. Podana je množica G = {a + ib a, b R, a = b (a = 0 b 0) (a 0 b = 0)} C. Kakšno algebrajsko strukturo nam predstavlja množica G z operacijo množenja kompleksnih števil. [Rešitev: komutativni monoid; 0 namrec nima inverza. POZOR pri dokazovanju notranje operacije.] 4. Ali sta grafa na sliki izomorfna? Preveri še ali je graf G Hamiltonov! [Rešitev: Nista izomorfna, saj ima recimo H cikle C 4 kot podgrafe, G pa ne. G tudi ni Hamiltonov.] G H
17 1. Kaj predstavlja množica 2. kolokvij 2003/04 M = {[ α β 0 1 ] } α, β R kot algebrska struktura z operacijo matričnega množenja? [Rešitev: Nekomutativen monoid. (Notranjost operacije, asociativnost in (ne)komutativnost so rutinsko preverjanje, enota je seveda I, nima pa inverza, če je α = 0.] 2. Na množici A = {1, 2, 3, 4, 5, 6} je podana relacija R = {(1, 3), (1, 4), (1, 5), (2, 1), (2, 5), (4, 1), (4, 6), (6, 3), (6, 4)}. Poišči tranzitivno ovojnico R relacije R. [Rešitev: R = {(1, 1), (1, 3), (1, 4), (1, 5), (1, 6), (2, 1), (2, 3), (2, 4), (2, 5), (2, 6), (4, 1), (4, 3), (4, 4), (4, 5), (4, 6), (6, 1)(6, 3), (6, 4), (6, 5), (6, 6)}.] 3. Podana je množica točk [a, b] = {(x, y) R 2 ; x, y 0, y bxa } + b, a, b > 0. (a) Skiciraj [1, 1], [2, 1 2 ] in [ 1 2, 2]. [Rešitev: To so trikotniki. Recimo [2, 1 2 ] ima oglišča (0, 0), (2, 0) in (0, 1 2 ).] (b) Pokaži, da je množica P = {[a, b] ; a, b > 0} za relacijo mreža. Kaj sta inf in sup? [Rešitev: Seveda delno ureja množico P, inf{[a, b], [c, d]} = [min{a, c}, min{b, d}] in sup{[a, b], [c, d]} = [max{a, c}, max{b, d}].] (c) Ali je ta mreža distributivna? [Rešitev: Da.] 4. Za graf G na sliki določi χ(g) in preveri ali je ravninski in ali je Hamiltonov. [Rešitev: χ(g) = 4, ni ravninski (šest levih točk tvori podgraf K 3,3 ), ni Hamiltonov (ključni pri razmisleku sta srednji točki).] 17
18 2. kolokvij 2004/05 1. Na množici ljudi je definirana relacija S s predpisom xsy x je starš od y. Ugotovi kaj predstavljajo relacije S 2, S 1, S S 1 in S 1 S. Preveri še ali tranzitivna ovojnica S strogo delno ureja množico ljudi. [Rešitev: relacije predstavljajo po vrsti: stari starš, otrok, starša istega otroka, otroka istega starša; S strogo delno ureja množico ljudi.] 2. Ugotovi kakšno algebrajsko strukturo predstavlja (Z, ), če je operacija definirana s predpisom a b = 2ab + 3(a + b) + 3. [Rešitev: komutativen monoid (enota je -1, inverz pa ni iz celih števil).] 3. Pokaži najprej, da je B = (del(35), D, v, ) Boolova algebra. Pokaži tudi, da je B 2 = (del(35) del(35), D, v, ) Boolova algebra, če so (a, b) = (a, b ), D ((a, b), (c, d)) = (D(a, c), D(b, d)) v ((a, b), (c, d)) = (v(a, c), v(b, d)). Nariši še Hassejev diagram in ugotovi kaj sta elementa 0 in 1 za B 2. [Rešitev: B 2 je Boolova algebra, 0 = (1, 1) in 1 = (35, 35), Hassejev diagram je na sliki spodaj.] 4. Podana sta grafa H = (V (H), E(H)) in G = (V (G), E(G)). Njun leksikografski produkt H G je graf na množici točk V (H) V (G), dve točki (v 1, u 1 ) in (v 2, u 2 ) pa sta sosedi, če je v 1 v 2 E(H), ali je (v 1 = v 2 in je u 1 u 2 E(G)). Nariši grafa P 3 P 4 in P 3 C 4. Ali sta grafa dvodelna? Ali je leksikografski produkt komutativen? [Rešitev: grafa sta na spodnji sliki in nista dvodelna. Leksikografski produkt ni komutativen.] 18
19 35,35 5,35 35,7 7,35 35,5 5,7 7,7 1,35 35,1 5,5 7,5 1,7 5,1 7,1 1,5 1,1 2. kolokvij 2005/06 1. Določi vse podgrupe grupe Z 140 ter jih razvrsti v mrežo. Ali je dobljena mreža Boolova algebra? [Rešitev: podgrupe so: 0, 70, 28, 20, 35, 14, 10, 4, 5, 7, 2, 1, ni Boolova algebra, saj za a = 140 a in podgrupo 4 = 20 ne velja ; glej sliko mreze spodaj.] 2. Pokaži, da je množica I = Q [1, 5) z operacijo { xy; xy < 5 x y = 1 5xy; xy 5 Abelova grupa. [Rešitev: je Abelova grupa, posebej je treba pazit na notranjost operacije v xyz xyz < 5 1 primeru, ko je xy 5, na asociativnost, saj je x y z = 5xyz 5 xyz < 25, 1 { 25 xyz 25 xyz 1 x = 1 na enoto e = 1 in inverz x 1 = 5 x x 1.] 3. Relacija R je podana s spodnjim digrafom. Poišči tranzitivno ovojnico R relacije R. Ali je R ekvivalenčna relacija? [Rešitev: R = , R ni ekvivalenčna.]
20 Relacija R: kolokvij 2006/07 1. Poišči splošno rešitev diferenčne enačbe a n+2 7a n a n = 3 sin πn 3 2 cos πn 3. [Rešitev: a n = C 1 2 n + C 2 5 n sin πn cos πn 3.] 2. Na množici A = {1, 2,..., 8} poišči tranzitivno ovojnico R relacije R = {(2, 3), (2, 5), (3, 8), (4, 1), (4, 7), (5, 2), (5, 6), (6, 8), (7, 1), (8, 2)}. Ali je R ekvivalenčna relacija? [Rešitev: R = ni ekvivalenčna, saj ni tranz itivna.] 3. Poišči vse podgrupe grupe (Z 390, ) in jih razvrsti v mrežo glede na relacijo. Ali je ta mreža Boolova algebra? Kako je definirano komplementiranje? [Rešitev: podgrupe so: < 1 >, < 2 >, < 3 >, < 5 >, < 6 >, < 10 >, < 13 >, < 15 >, < 26 >, < 30 >, < 39 >, < 65 >, < 78 >, < 130 >, < 195 > in < 390 >; mreža je na sliki; komplementiranje je definirano z < a >=< 390 a >, je Boolova algebra.] 20
21 < 1 > < 2 > < 3 > < 5 > < 13 > < 6 > < 39 > < 15 >< 10 > < 65 > < 26 > < 78 > < 30 >< 195 > < 130 > < 390 > 2. kolokvij 2007/08 1. Poišči splošno rešitev diferenčne enačbe 2. a n+2 + 4a n+1 + 3a n = 2n 3 sin πn 2. [Rešitev: a n = C 1 ( 1) n + C 2 ( 3) n + n sin πn cos πn 2.] Štiri najstniške ninja mutantske želve Donatelo, Leonardo, Michelangelo in Rafaelo se ob neki priliki spopadejo z 20 enakovrednimi nasprotniki. Na koliko načinov si lahko razdelijo to dvajseterico, če (a) ni omejitev. (b) vsak pospravi vsaj tri. (c) Donatelo zmore največ štiri, zaradi poprejšnjih poškodb, Rafaelo pa največ dva, saj ima močan glavobol. [Rešitev: # a = C p (4, 20) = 1772, # b = C p (4, 8) = 165 in # c = # a C p (4, 15) C p (4, 17) + C p (4, 12) = 270.] 3. V kvazikodi je napisan naslednji algoritem: y(1) = b(1)/l(1, 1) for i = 2 : n end y(i) = b(i) for j = 1 : i 1 end y(i) = y(i) l(i, j)y(j) y(i) = y(i)/l(i, i) 21
22 (a) Preštej koliko operacij je potrebno, da se izvede algoritem (pri tem loči dolge in kratke operacije). (b) Kakšne podatke potrebujemo na vhodu? (c) Kaj izračuna ta algoritem? [Rešitev: dolgih operacij je n2 +n 2 in kratkih je 5n2 +13n 8 2, kar je O(n 2 ); na vhodu potrebujemo vektor b (enodimenzionalno polje) dolžine n in (spodnjetrikotno) matriko L (dvodimenzionalno polje) dimenzije n n; algoritem reši spodnjetrikoten sistem Ly = b.] 3. kolokvij 2005/06 1. Graf G vsebuje natanko en cikel, vse točke iz G pa so stopnje 1, 3 ali 4. Točk stopnje 3 je 4 krat več kot točk stopnje 4, točk stopnje 1 pa je 12. Koliko točk vsebuje G? Nariši še kak tak graf. [Rešitev: če je G povezan je n = 22 (uporabimo lemo o rokovanju in da je število točk enako kot število povezav); če G ni povezan je lahko n = 17; takih grafov je mnogo, morda najenostavnejši je cikel na 10 točkah, ki mu v 2 točkah dodamo 2 lista, v preostalih 8 točkah pa en list.] 2. Direktni produkt grafov G 1 = (V 1, E 1 ) in G 2 = (V 2, E 2 ) je graf G = G 1 G 2 z V (G) = V 1 V 2, točki (a, x) in (b, y) pa sta sosedi v G, če je ab E 1 in xy E 2. Nariši grafa H 1 = C 5 K 2 in H 2 = K 1,3 P 3. Kateremu znanemu grafu je izomorfen H 1? Ali je H 2 dvodelen? [Rešitev: H 1 in H 2 sta na sliki; H 1 = C10, H 2 pa je dvodelen (ni pa povezan).] 3. Za graf na sliki preveri ali je ravninski, Hamiltonov in določi njegovo kromatično število. [Rešitev: ni ravninski (particija subdivizije grafa K 3,3 je na sliki označena z in z ); je Hamiltonov (cikel je recimo afcdhlgkjieba); χ(g) = 3 (barvanje je na sliki, G pa vsebuje K 3 ).] 1 i 2 j 1 k l h 3 e f g 2 a 1 2 b c1 d 2 H 1 H2 22
23 3. kolokvij 2006/07 1. Posplošeni Petersenov graf P n,k, n 3, 0 < k < n, je definiran z V (P n,k ) = {u i, v i i Z n }, E(P n,k ) = {u i u i+1, u i v i, v i v i+k i Z n }. Dokaži, da je P n,k dvodelen natanko takrat, ko je n sodo in k liho število. [Rešitev: dokaz ( ): ce je n lih tvorijo tučke u i lih cikel in G ni dvodelen; ce je k sod je cikel u 0 u 1... u k v k v 0 u 0 lih cikel in G ni dvodelen. dokaz ( ) n je sod in k je lih. Videti je potrebno, da množici A = {u 2i, v 2i+1 } in B = {u 2i+1, v 2i } tvorita particijo grafa G in da inducirata prazna podgrafa (da ni povezav med vozlišči iz množice A, oziroma vozlišči iz množice B.] 2. Podan je graf G = (V (G), E(G)) z (a) Nariši graf G. V (G) = {a, b, c, d, e, f, g, h, i, j, k, l}, E(G) = {ab, ae, aj, ag, bc, bh, bf, cd, ci, cg, de, dh, dj, ei, ef, fk, fl, gk, gl, hi, hl, ik, jk, jl} (b) Izvedi BFS algoritem iz vozlišča a (določi BFS ureditev in BFS drevo). (c) Ali je G Hamiltonov. (d) Ali je G ravninski? (e) Ali je G Eulerjev? (f) Določi χ(g). [Rešitev: graf G je na spodnji sliki, (ena) BFS ureditev je (a, b, j, g, e, f, c, h, l, k, d, i); G je Hamiltonov, cikel je agcbf ljkihdea; ni ravninski, saj (zlahka vidimo da) točke a, b, c, d in e tvorijo subdivizijo K 5 ; je Eulerjev: abcdeagcihbfeikglhdjkflja in χ(g) = 4. Možno barvanje s štirimi barvami je: barvo 1 dobijo vozlišča b, d, g, i, barvo 2: a, c, f, h, barvo 3: e, j in barvo 4: k, l.] 23
24 a f e j g l k b i h d c 3. kolokvij 2007/08 1. Poišči vse delitelje števila 225 in jih razvrsti v mrežo. Ali je dobljena mreža Boolova algebra? 2. [Rešitev: Del(225) = {1, 3, 5, 9, 15, 25, 45, 75, 225}, ni Boolova algebra saj (recimo) 15 nima komplementa; slika je spodaj.] Števili m in n iz množice S = {00001, 00002, 00003,..., 09999, 10000} sta v relaciji R natanko takrat, ko lahko m dobimo iz n tako, da spremenimo vrstni red cifer števila n. (Na primer 01301R01130.) (a) Pokaži, da je R ekvivalenčna relacija. (b) Poišči ekvivalenčni razred števila (c) Koliko je ekvivalenčnih razredov? [Rešitev: zlahka se obrazloži, da je R ekvivalenčna relacija; [00024] = {00024, 00204, 00240, 02004, 02040, 02400, 00042, 00402, 00420, 04002, 04020, 04200}; # = C p (10, 5) C p (9, 5) 1 = 714.] 3. Ali je graf G podan z V (G) = {u 1, u 2,..., u 12 }, E(G) = {u 1 u 5, u 1 u 6, u 1 u 9, u 2 u 6, u 2 u 8, u 2 u 12, u 3 u 5, u 3 u 10, u 3 u 12, u 4 u 5, u 4 u 7, u 4 u 11, u 6 u 12, u 7 u 9, u 7 u 11, u 8 u 9, u 8 u 10, u 10 u 11 } izomorfen grafu H s spodnje slike? ravninski graf! Preveri še ali je H Hamiltonov in [Rešitev: grafa sta izomorfna (glej vozlišča na sliki); H ima hamiltonov cikel: u 1 u 5 u 4 u 11 u 7 u 9 u 8 u 10 u 3 u 12 u 2 u 6 u 1 ; H je ravninski (le vozlišča u 2, u 6 in u 12 narišemo od zunaj ).] 24
25 u 1 u 5 u 9 H u 7 u 6 u 2 u 4 u u u 3 u 8 u 10 Del(225) Dodatna literatura V. Batagelj, S. Klavžar, DS1, Logika in množice, Naloge, DMFA 1991, Ljubljana. V. Batagelj, S. Klavžar, DS2, Algebra in teorija grafov, Naloge, DMFA 2005, Ljubljana. M. Juvan, P. Potočnik, Teorija grafov in kombinatorika, DMFA 2000, Ljubljana. I. Peterin, Izpitne naloge iz Diskretnih struktur, FERI, Maribor 2008, spletna izdaja: I. Peterin, Naloge za vaje iz Diskretnih struktur, FERI, Maribor 2008, spletna izdaja: 25
Logika in izjavni račun
Logika in izjavni račun 1. Zapiši pravilnostne tabele za negacijo, in, ali, ekskluzivni ali, implikacijo, ekvivalenco, nein in neali. 2. Zapiši prioritetno tabelo logičnih operacij. 3. Tone je izjavil
Διαβάστε περισσότεραTretja vaja iz matematike 1
Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +
Διαβάστε περισσότεραmatrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):
4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n
Διαβάστε περισσότεραFunkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2
Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a
Διαβάστε περισσότεραAlgebraične strukture
Poglavje V Algebraične strukture V tem poglavju bomo spoznali osnovne algebraične strukture na dani množici. Te so podane z eno ali dvema binarnima operacijama. Binarna operacija paru elementov iz množice
Διαβάστε περισσότεραZaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,
Διαβάστε περισσότεραIZPIT IZ ANALIZE II Maribor,
Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),
Διαβάστε περισσότεραOdvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma
Διαβάστε περισσότεραKODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK
1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24
Διαβάστε περισσότερα1. izpit iz Diskretnih struktur UNI Ljubljana, 17. januar 2006
1. izpit iz Diskretnih struktur UNI Ljubljana, 17. januar 2006 1. Dana je množica predpostavk p q r s, r t, s q, s p r, s t in zaključek t r. Odloči, ali je sklep pravilen ali napačen. pravilen, zapiši
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,
Διαβάστε περισσότεραDiferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci
Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja
Διαβάστε περισσότεραOdvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena
Διαβάστε περισσότεραGimnazija Krˇsko. vektorji - naloge
Vektorji Naloge 1. V koordinatnem sistemu so podane točke A(3, 4), B(0, 2), C( 3, 2). a) Izračunaj dolžino krajevnega vektorja točke A. (2) b) Izračunaj kot med vektorjema r A in r C. (4) c) Izrazi vektor
Διαβάστε περισσότεραNa pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12
Predizpit, Proseminar A, 15.10.2015 1. Točki A(1, 2) in B(2, b) ležita na paraboli y = ax 2. Točka H leži na y osi in BH je pravokotna na y os. Točka C H leži na nosilki BH tako, da je HB = BC. Parabola
Διαβάστε περισσότεραZaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 15. oktober 2013 Oglejmo si, kako množimo dve kompleksni števili, dani v polarni obliki. Naj bo z 1 = r 1 (cosϕ 1 +isinϕ 1 )
Διαβάστε περισσότεραBooleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke
Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre
Διαβάστε περισσότεραArjana Žitnik. Rešene naloge iz kolokvijev in izpitov pri predmetu
Arjana Žitnik Rešene naloge iz kolokvijev in izpitov pri predmetu DISKRETNA MATEMATIKA 1 Študijsko gradivo za študente 1. letnika Finančne matematike Ljubljana, 2016 NASLOV: Rešene naloge iz kolokvijev
Διαβάστε περισσότεραKotne in krožne funkcije
Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete
Διαβάστε περισσότεραReševanje sistema linearnih
Poglavje III Reševanje sistema linearnih enačb V tem kratkem poglavju bomo obravnavali zelo uporabno in zato pomembno temo linearne algebre eševanje sistemov linearnih enačb. Spoznali bomo Gaussovo (natančneje
Διαβάστε περισσότεραSplošno o interpolaciji
Splošno o interpolaciji J.Kozak Numerične metode II (FM) 2011-2012 1 / 18 O funkciji f poznamo ali hočemo uporabiti le posamezne podatke, na primer vrednosti r i = f (x i ) v danih točkah x i Izberemo
Διαβάστε περισσότεραTeorija grafov in topologija poliedrov
Teorija grafov in topologija poliedrov Matjaž Željko Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije Seminar Razvedrilna matematika Ljubljana, 18. februar 2011 1 Matjaž Željko Teorija grafov in topologija
Διαβάστε περισσότεραIterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013
Numerične metode, sistemi linearnih enačb B. Jurčič Zlobec Numerične metode FE, 2. december 2013 1 Vsebina 1 z n neznankami. a i1 x 1 + a i2 x 2 + + a in = b i i = 1,..., n V matrični obliki zapišemo:
Διαβάστε περισσότερα*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center
Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:
Διαβάστε περισσότερα1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja
ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost
Διαβάστε περισσότεραMatematika I (VS) Univerza v Ljubljani, FE. Melita Hajdinjak 2013/14. Pregled elementarnih funkcij. Potenčna funkcija. Korenska funkcija.
1 / 46 Univerza v Ljubljani, FE Potenčna Korenska Melita Hajdinjak Matematika I (VS) Kotne 013/14 / 46 Potenčna Potenčna Funkcijo oblike f() = n, kjer je n Z, imenujemo potenčna. Število n imenujemo eksponent.
Διαβάστε περισσότεραDomače naloge za 2. kolokvij iz ANALIZE 2b VEKTORSKA ANALIZA
Domače naloge za 2. kolokvij iz ANALIZE 2b VEKTORSKA ANALIZA. Naj bo vektorsko polje R : R 3 R 3 dano s predpisom R(x, y, z) = (2x 2 + z 2, xy + 2yz, z). Izračunaj pretok polja R skozi površino torusa
Διαβάστε περισσότεραRačunski del izpita pri predmetu MATEMATIKA I
Kemijska tehnologija Visokošolski strokovni program Računski del izpita pri predmetu MATEMATIKA I 29. 8. 2013 Čas reševanja je 75 minut. Navodila: Pripravi osebni dokument. Ugasni in odstrani mobilni telefon.
Διαβάστε περισσότεραDefinicija. definiramo skalarni produkt. x i y i. in razdaljo. d(x, y) = x y = < x y, x y > = n (x i y i ) 2. i=1. i=1
Funkcije več realnih spremenljivk Osnovne definicije Limita in zveznost funkcije več spremenljivk Parcialni odvodi funkcije več spremenljivk Gradient in odvod funkcije več spremenljivk v dani smeri Parcialni
Διαβάστε περισσότεραV tem poglavju bomo vpeljali pojem determinante matrike, spoznali bomo njene lastnosti in nekaj metod za računanje determinant.
Poglavje IV Determinanta matrike V tem poglavju bomo vpeljali pojem determinante matrike, spoznali bomo njene lastnosti in nekaj metod za računanje determinant 1 Definicija Preden definiramo determinanto,
Διαβάστε περισσότεραOsnovni primer. (Z, +,,, 0, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: množenje je distributivno prema sabiranju
RAČUN OSTATAKA 1 1 Prsten celih brojeva Z := N + {} N + = {, 3, 2, 1,, 1, 2, 3,...} Osnovni primer. (Z, +,,,, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: sabiranje (S1) asocijativnost x + (y + z) = (x + y)
Διαβάστε περισσότερα13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa
13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa Bor Plestenjak NLA 25. maj 2010 Bor Plestenjak (NLA) 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 25. maj 2010 1 / 12 Enostranska Jacobijeva
Διαβάστε περισσότεραIntegralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)
Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2
Διαβάστε περισσότεραLinearne preslikave. Poglavje VII. 1 Definicija linearne preslikave in osnovne lastnosti
Poglavje VII Linearne preslikave V tem poglavju bomo vektorske prostore označevali z U,V,W,... Vsi vektorski prostori bodo končnorazsežni. Zaradi enostavnosti bomo privzeli, da je pripadajoči obseg realnih
Διαβάστε περισσότεραSKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK
SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi
Διαβάστε περισσότεραMatrike. Poglavje II. Matrika je pravokotna tabela realnih števil. Na primer: , , , 0 1
Poglavje II Matrike Matrika je pravokotna tabela realnih števil Na primer: [ ] 1 1 1, 2 3 1 1 0 1 3 2 1, 0 1 4 [ ] 2 7, Matrika je sestavljena iz vrstic in stolpcev Vrstici matrike [ ] 1 1 1 2 3 1 [ ]
Διαβάστε περισσότεραSpoznajmo sedaj definicijo in nekaj osnovnih primerov zaporedij števil.
Zaporedja števil V matematiki in fiziki pogosto operiramo s približnimi vrednostmi neke količine. Pri numeričnemu računanju lahko npr. število π aproksimiramo s števili, ki imajo samo končno mnogo neničelnih
Διαβάστε περισσότεραPONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.
Διαβάστε περισσότεραPodobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik
Podobnost matrik Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Matjaž Željko FKKT Kemijsko inženirstvo 14 teden (Zadnja sprememba: 23 maj 213) Matrika A R n n je podobna matriki B R n n, če obstaja obrnljiva
Διαβάστε περισσότεραcot x ni def. 3 1 KOTNE FUNKCIJE POLJUBNO VELIKEGA KOTA (A) Merske enote stopinja [ ] radian [rad] 1. Izrazi kot v radianih.
TRIGONOMETRIJA (A) Merske enote KOTNE FUNKCIJE POLJUBNO VELIKEGA KOTA stopinja [ ] radian [rad] 80 80 0. Izrazi kot v radianih. 0 90 5 0 0 70. Izrazi kot v stopinjah. 5 8 5 (B) Definicija kotnih funkcij
Διαβάστε περισσότεραNavadne diferencialne enačbe
Navadne diferencialne enačbe Navadne diferencialne enačbe prvega reda V celotnem poglavju bo y = dy dx. Diferencialne enačbe z ločljivima spremeljivkama Diferencialna enačba z ločljivima spremeljivkama
Διαβάστε περισσότεραKotni funkciji sinus in kosinus
Kotni funkciji sinus in kosinus Oznake: sinus kota x označujemo z oznako sin x, kosinus kota x označujemo z oznako cos x, DEFINICIJA V PRAVOKOTNEM TRIKOTNIKU: Kotna funkcija sinus je definirana kot razmerje
Διαβάστε περισσότεραUNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA SANDRA BOLTA LASTNE VREDNOSTI GRAFA DIPLOMSKO DELO
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA SANDRA BOLTA LASTNE VREDNOSTI GRAFA DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2014 2 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijska smer: Fizika in matematika SANDRA BOLTA
Διαβάστε περισσότεραVAJE IZ MATEMATIKE za študente gozdarstva. Martin Raič
VAJE IZ MATEMATIKE za študente gozdarstva Martin Raič OSNUTEK Kazalo 1. Ponovitev 2 2. Ravninska in prostorska geometrija 5 3. Linearna algebra 7 4. Ponavljanje pred kolokvijem 8 M. RAIČ: VAJE IZ MATEMATIKE(GOZDARSTVO)
Διαβάστε περισσότεραII. LIMITA IN ZVEZNOST FUNKCIJ
II. LIMITA IN ZVEZNOST FUNKCIJ. Preslikave med množicami Funkcija ali preslikava med dvema množicama A in B je predpis f, ki vsakemu elementu x množice A priredi natanko določen element y množice B. Važno
Διαβάστε περισσότεραMatematika. Funkcije in enačbe
Matematika Funkcije in enačbe (1) Nariši grafe naslednjih funkcij: (a) f() = 1, (b) f() = 3, (c) f() = 3. Rešitev: (a) Linearna funkcija f() = 1 ima začetno vrednost f(0) = 1 in ničlo = 1/. Definirana
Διαβάστε περισσότεραDelovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev
KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.
Διαβάστε περισσότερα8. Posplošeni problem lastnih vrednosti
8. Posplošeni problem lastnih vrednosti Bor Plestenjak NLA 13. april 2010 Bor Plestenjak (NLA) 8. Posplošeni problem lastnih vrednosti 13. april 2010 1 / 15 Matrični šop Dani sta kvadratni n n matriki
Διαβάστε περισσότεραMatematika. BF Lesarstvo. Zapiski ob predavanjih v šolskem letu 2009/2010
Matematika BF Lesarstvo Matjaž Željko Zapiski ob predavanjih v šolskem letu 009/00 Izpis: 9 januar 00 KAZALO Kazalo Števila 5 Naravna števila 5 Cela števila 6 3 Racionalna števila 6 4 Realna števila 7
Διαβάστε περισσότεραTRANZITIVNI GRAFI. Katarina Jan ar. oktober 2008
TRANZITIVNI GRAFI Katarina Jan ar oktober 2008 Kazalo 1 Uvodne denicije........................ 3 2 Vozli² na tranzitivnost.................... 8 3 Povezavna tranzitivnost.................... 10 4 Lo na
Διαβάστε περισσότεραPoliedri Ines Pogačar 27. oktober 2009
Poliedri Ines Pogačar 27. oktober 2009 Pri linearnem programiranju imamo opravka s končnim sistemom neenakosti in končno spremenljivkami, torej je množica dopustnih rešitev presek končno mnogo polprostorov.
Διαβάστε περισσότεραČas reševanja je 75 minut. 1. [15] Poišči vsa kompleksna števila z, za katera velja. z 2 +2 z +2 i 2 = Im. 1 2i
Bolonjski univerzitetni program Smer: KT K WolframA: DA NE Računski del izpita pri predmetu MATEMATIKA I Čas reševanja je 75 minut. Navodila: Pripravi osebni dokument. Ugasni in odstrani mobilni telefon.
Διαβάστε περισσότερα8. Diskretni LTI sistemi
8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z
Διαβάστε περισσότεραKvadratne forme. Poglavje XI. 1 Definicija in osnovne lastnosti
Poglavje XI Kvadratne forme V zadnjem poglavju si bomo ogledali še eno vrsto preslikav, ki jih tudi lahko podamo z matrikami. To so tako imenovane kvadratne forme, ki niso več linearne preslikave. Kvadratne
Διαβάστε περισσότεραLastne vrednosti in lastni vektorji
Poglavje VIII Lastne vrednosti in lastni vektorji V tem poglavju bomo privzeli, da so skalarji v vektorskih prostorih, koeficienti v matrikah itd., kompleksna števila. Algebraične operacije seštevanja,
Διαβάστε περισσότεραEnačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba.
1. Osnovni pojmi Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba. Primer 1.1: Diferencialne enačbe so izrazi: y
Διαβάστε περισσότεραVaje iz MATEMATIKE 8. Odvod funkcije., pravimo, da je funkcija f odvedljiva v točki x 0 z odvodom. f (x f(x 0 + h) f(x 0 ) 0 ) := lim
Študij AHITEKTURE IN URBANIZMA, šol l 06/7 Vaje iz MATEMATIKE 8 Odvod funkcije f( Definicija: Naj bo f definirana na neki okolici točke 0 Če obstaja lim 0 +h f( 0 h 0 h, pravimo, da je funkcija f odvedljiva
Διαβάστε περισσότεραUporabna matematika za naravoslovce
Uporabna matematika za naravoslovce Zapiski predavanj Študijski programi: Aplikativna kineziologija, Biodiverziteta Študijsko leto 203/4 doc.dr. Barbara Boldin Fakulteta za matematiko, naravoslovje in
Διαβάστε περισσότεραOsnove linearne algebre
Osnove linearne algebre Matrike Matrika razsežnosti n m je A = a 1 1 a 1 2 a 1 m a 2 1 a 2 2 a 2 m a n 1 a n 2 a n m Če je n = m, tedaj matriko imenujemo kvadratna matrika Elementi matrike so lahko realna
Διαβάστε περισσότεραDISKRETNA FOURIERJEVA TRANSFORMACIJA
29.03.2004 Definicija DFT Outline DFT je linearna transformacija nekega vektorskega prostora dimenzije n nad obsegom K, ki ga označujemo z V K, pri čemer ima slednji lastnost, da vsebuje nek poseben element,
Διαβάστε περισσότεραvezani ekstremi funkcij
11. vaja iz Matematike 2 (UNI) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 ekstremi funkcij več spremenljivk nadaljevanje vezani ekstremi funkcij Dana je funkcija f(x, y). Zanimajo nas ekstremi nad
Διαβάστε περισσότεραIzpeljava Jensenove in Hölderjeve neenakosti ter neenakosti Minkowskega
Izeljava Jensenove in Hölderjeve neenakosti ter neenakosti Minkowskega 1. Najosnovnejše o konveksnih funkcijah Definicija. Naj bo X vektorski rostor in D X konveksna množica. Funkcija ϕ: D R je konveksna,
Διαβάστε περισσότεραAfina in projektivna geometrija
fina in projektivna geometrija tožnice () kiciraj stožnico v evklidski ravnini R, ki je določena z enačbo 6 3 8 + 6 =. Rešitev: tožnica v evklidski ravnini je krivulja, ki jo določa enačba a + b + c +
Διαβάστε περισσότεραAnaliza I. (študijsko gradivo) Matija Cencelj
Analiza I (študijsko gradivo) Matija Cencelj 2. maj 2007 2 Kazalo 1 Uvod 5 1.1 Izjave............................... 5 1.2 Množice.............................. 7 1.3 Relacije..............................
Διαβάστε περισσότεραAnaliza 2 Rešitve 14. sklopa nalog
Analiza Rešitve 1 sklopa nalog Navadne diferencialne enačbe višjih redov in sistemi diferencialnih enačb (1) Reši homogene diferencialne enačbe drugega reda s konstantnimi koeficienti: (a) 6 + 8 0, (b)
Διαβάστε περισσότεραOsnove matematične analize 2016/17
Osnove matematične analize 216/17 Neža Mramor Kosta Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerza v Ljubljani Kaj je funkcija? Funkcija je predpis, ki vsakemu elementu x iz definicijskega območja
Διαβάστε περισσότεραMatematika. BF Lesarstvo. Zapiski ob predavanjih v šolskem letu 2010/2011
Matematika BF Lesarstvo Matjaž Željko Zapiski ob predavanjih v šolskem letu 00/0 Izpis: 9 avgust 0 Kazalo Števila 5 Naravna števila 5 Cela števila 6 3 Racionalna števila 6 4 Realna števila 7 5 Urejenost
Διαβάστε περισσότεραMATEMATIKA II TEORIJA
Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko MTEMTIK. letnik VSŠ MTEMTIK II TEORIJ Maribor, 202 Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko
Διαβάστε περισσότεραPredikatni račun 1 - vsebina
Predikatni račun 1 - vsebina 1. Domena in predikati; 2. Kvantifikatorji; 3. Sintaksa predikatnega računa; 4. Zaprte izjavne formule; 5. Interpretacija oz. semantika predikatnega računa; 6. Tavtologije
Διαβάστε περισσότεραPolgrupe i grupe (1) Razišči strukturo asledjih grupoidov: (a) S = R za operacijo x y = x + y + xy, { [ ] 1 x (b) S = 0 1 x R za operacijo možeje matrik, (c) S = R 3 za operacijo vektorski produkt, (d)
Διαβάστε περισσότερα1. UREJENE OBLIKE KVADRATNE FUNKCIJE
1. UREJENE OBLIKE KVADRATNE FUNKCIJE A) Splošna oblika Definicija 1 : Naj bodo a, b in c realna števila in a 0. Realno funkcijo: f : x ax + bx + c imenujemo kvadratna funkcija spremenljivke x v splošni
Διαβάστε περισσότεραUNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO. Petra MATEMATIKA I
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO Petra Žigert Pleteršek, Matevž Črepnjak Visokošolski učbenik z rešenimi nalogami MATEMATIKA I Maribor 03 Naslov publikacije: Visokošolski
Διαβάστε περισσότεραInverzni problem lastnih vrednosti evklidsko razdaljnih matrik
Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Fakulteta za matematiko in fiziko Peter Škvorc Inverzni problem lastnih vrednosti evklidsko razdaljnih matrik DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI
Διαβάστε περισσότεραMATEMATIKA ZA BIOLOGE
MATEMATIKA ZA BIOLOGE Zapiski predavanj Milan Hladnik Fakulteta za matematiko in fiziko Ljubljana 2006 KAZALO I. DISKRETNA MATEMATIKA 3 1. Množice, relacije, funkcije 3 2. Kombinatorika in verjetnost 9
Διαβάστε περισσότεραFunkcije več spremenljivk
DODATEK C Funkcije več spremenljivk C.1. Osnovni pojmi Funkcija n spremenljivk je predpis: f : D f R, (x 1, x 2,..., x n ) u = f (x 1, x 2,..., x n ) kjer D f R n imenujemo definicijsko območje funkcije
Διαβάστε περισσότεραDodatna poglavja iz linearne algebre za 1. letnik finančne matematike na FMF. Primož Moravec
Dodatna poglavja iz linearne algebre za 1 letnik finančne matematike na FMF Primož Moravec 13 september 2017 1 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 51264(0758)
Διαβάστε περισσότεραKontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.
Kontrolne karte KONTROLNE KARTE Kontrolne karte uporablamo za sprotno spremlane kakovosti izdelka, ki ga izdeluemo v proizvodnem procesu. Izvaamo stalno vzorčene izdelkov, npr. vsako uro, vsake 4 ure.
Διαβάστε περισσότεραVaje iz MATEMATIKE 2. Vektorji
Študij AHITEKTURE IN URBANIZMA, šol. l. 06/7 Vaje iz MATEMATIKE. Vektorji Vektorji: Definicija: Vektor je usmerjena daljica. Oznake: AB, a,... Enakost vektorjev: AB = CD: če lahko vektor AB vzporedno premaknemo
Διαβάστε περισσότερα1 Fibonaccijeva stevila
1 Fibonaccijeva stevila Fibonaccijevo število F n, kjer je n N, lahko definiramo kot število načinov zapisa števila n kot vsoto sumandov, enakih 1 ali Na primer, število 4 lahko zapišemo v obliki naslednjih
Διαβάστε περισσότεραNumerično reševanje. diferencialnih enačb II
Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke
Διαβάστε περισσότεραMatematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1
Mtemtik 1 Gregor Dolinr Fkultet z elektrotehniko Univerz v Ljubljni 2. jnur 2014 Gregor Dolinr Mtemtik 1 Izrek (Izrek o povprečni vrednosti) Nj bo m ntnčn spodnj mej in M ntnčn zgornj mej integrbilne funkcije
Διαβάστε περισσότεραVektorski prostori s skalarnim produktom
Poglavje IX Vektorski prostori s skalarnim produktom Skalarni produkt dveh vektorjev v R n smo spoznali v prvem poglavju. Sedaj bomo pojem skalarnega produkta razširili na poljuben vektorski prostor V
Διαβάστε περισσότεραFunkcije dveh in več spremenljivk
Poglavje 3 Funkcije dveh in več spremenljivk 3.1 Osnovni pojmi Definicija 3.1.1. Funkcija dveh spremenljivk je preslikava, ki vsaki točki (x, y) ravninske množice D priredi realno število z = f(x, y),
Διαβάστε περισσότεραOpis in implementacija RSA
Opis in implementacija RSA Generiranje ključev: najprej izberemo praštevili p, q ter izračunamo modul n := pq, in šifrirni eksponent e, tako da je D(e,ϕ(n))=1, nato pa izračunamo odšifrirni eksponent d
Διαβάστε περισσότεραdiferencialne enačbe - nadaljevanje
12. vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 diferencialne enačbe - nadaljevanje Ortogonalne trajektorije Dana je 1-parametrična družina krivulj F(x, y, C) = 0. Ortogonalne
Διαβάστε περισσότεραMATRICE I DETERMINANTE - formule i zadaci - (Matrice i determinante) 1 / 15
MATRICE I DETERMINANTE - formule i zadaci - (Matrice i determinante) 1 / 15 Matrice - osnovni pojmovi (Matrice i determinante) 2 / 15 (Matrice i determinante) 2 / 15 Matrice - osnovni pojmovi Matrica reda
Διαβάστε περισσότεραD f, Z f. Lastnosti. Linearna funkcija. Definicija Linearna funkcija f : je definirana s predpisom f(x) = kx+n; k,
Linearna funkcija Linearna funkcija f : je definirana s predpisom f(x) = kx+n; k, n ᄀ. k smerni koeficient n začetna vrednost D f, Z f Definicijsko območje linearne funkcije so vsa realna števila. Zaloga
Διαβάστε περισσότερα1. VAJA IZ TRDNOSTI. (linearna algebra - ponovitev, Kroneckerjev δ i j, permutacijski simbol e i jk )
VAJA IZ TRDNOSTI (lnearna algebra - ponovtev, Kroneckerev δ, permutacsk smbol e k ) NALOGA : Zapš vektor a = [, 2,5,] kot lnearno kombnaco vektorev e = [,,,], e 2 = [,2,3,], e 3 = [2,,, ] n e 4 = [,,,]
Διαβάστε περισσότεραAlgoritmi nad grafi v jeziku linearne algebre
Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Fakulteta za matematiko in fiziko Tinkara Toš Algoritmi nad grafi v jeziku linearne algebre DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM
Διαβάστε περισσότεραINŽENIRSKA MATEMATIKA I
INŽENIRSKA MATEMATIKA I REŠENE NALOGE za izredne študente VSŠ Tehnično upravljanje nepremičnin Marjeta Škapin Rugelj Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Kazalo Števila in preslikave 5 Vektorji 6 Analitična
Διαβάστε περισσότερα3. VAJA IZ TRDNOSTI. Rešitev: Pomik v referenčnem opisu: u = e y 2 e Pomik v prostorskem opisu: u = ey e. e y,e z = e z.
3. VAJA IZ TRDNOSTI (tenzor deformacij) (pomiki togega telesa, Lagrangev in Eulerjev opis, tenzor velikih deformacij, tenzor majhnih deformacij in rotacij, kompatibilitetni pogoji) NALOGA 1: Gumijasti
Διαβάστε περισσότεραReševanje sistemov linearnih enačb
1 / 37 Reševanje sistemov linearnih enačb Meteorologija z geofiziko, I. stopnja http://ucilnica.fmf.uni-lj.si/ 2 / 37 Matrični zapis sistema linearnih enačb Sistem m linearnih enačb z n neznankami a 11
Διαβάστε περισσότεραIzpit sestavlja 4-5 vprašanj. Vsako ima več podvprašanj.
PRIMERI IZPITNIH VPRAŠANJ IZ MATEMATIKE JAKA CIMPRIČ, OKTOBER 2004 Izpit sestavlja 4-5 vprašanj. Vsako ima več podvprašanj. 1. Kombinatorika 1.1. Množice in relacije. (1) (Množice) (a) Kako si množice
Διαβάστε περισσότεραUniverza na Primorskem Pedagoška fakulteta Koper. Geometrija. Istvan Kovacs in Klavdija Kutnar
Univerza na Primorskem Pedagoška fakulteta Koper Geometrija Istvan Kovacs in Klavdija Kutnar Koper, 2007 PREDGOVOR Pričujoče študijsko gradivo je povzeto po naslednjih knigah Richard S. Millman, George
Διαβάστε περισσότεραMATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU
I FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Jadranska cesta 19 1000 Ljubljan Ljubljana, 25. marec 2011 MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU KOMUNICIRANJE V MATEMATIKI Darja Celcer II KAZALO: 1 VSTAVLJANJE MATEMATIČNIH
Διαβάστε περισσότεραElementi spektralne teorije matrica
Elementi spektralne teorije matrica Neka je X konačno dimenzionalan vektorski prostor nad poljem K i neka je A : X X linearni operator. Definicija. Skalar λ K i nenula vektor u X se nazivaju sopstvena
Διαβάστε περισσότεραDržavni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M15143113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA RIC 2015 M151-431-1-3 2 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor
Διαβάστε περισσότεραDiagonalni gra. 1 Predstavitev diagonalnih grafov. Zvone Klun. Maj 2007
Diagonalni gra Zvone Klun Maj 2007 1 Predstavitev diagonalnih grafov Graf je diagonalen (ang. chordal), e ima vsak cikel dolºine 4 ali ve diagonalo. Kjer je diagonala (ang. chord) povezava med dvema vozli²
Διαβάστε περισσότερα