Sistem normalnih ena b in metoda me²anega modela

Μέγεθος: px
Εμφάνιση ξεκινά από τη σελίδα:

Download "Sistem normalnih ena b in metoda me²anega modela"

Transcript

1 Sistem normalnih ena b in metoda me²anega modela Milena Kova 5. marec 203

2 Biometrija 202/3 Modeli z naklju nimi vplivi Ena ba me²anega modela Matrika varianc in kovarianc y = Xβ + Zu + e y (Xβ, V) var(y) = V = ZGZ + R Meritve imajo lahko heterogeno varianco in so med seboj odvisne (sorodne, skupno okolje...) Metoda splo²nih najmanj²ih kvadratov (GLS)

3 Biometrija 202/3 2 Vsota kvadratov za ostanek - GLS ostanke za vsak podatek:e = y E (y) = y Xβ i² emo minimun funkcije: e V e podatki niso identi no in neodvisno porazdeljeni, zato napake tehtamo s fenotipskimi variancami s fenotipskimi kovariancami pa opi²emo odvisnost (povezanost) Preuredimo v sistem normalnih ena b X V X β = X V y

4 Biometrija 202/3 3 Mladice - dnevni prirast Dodajmo sistematskemu modelu ²e naklju ni vpliv ºivali y i jkl = µ + P i + M j + F k + a i jkl + e i jkl Sistematski del modela je enak kot pred tem... y = X β = µ P P 2 P 3 M M 2 F F 2 F 3 +

5 Biometrija 202/3 4 - naklju ni del modela Poreklo A: ºivali s podatki+ 3 star²e brez podatkov + +Z u+ e a a 2 a 3 a 4 a 5 a 6 a 7 a 8 a 9 a 0 a a 2 a 3 a 4 + e e 2 e 3 e 4 e 5 e 6 e 7 e 8 e 9 e 0 e

6 Biometrija 202/3 5 Matrika fenotipskih varianc in kovarianc - poreklo A G Z ZG σ 2 a σ 2 a

7 Biometrija 202/3 6 Matrika fenotipskih varianc in kovarianc Z ZG ZGZ σ 2 a σ 2 a

8 Biometrija 202/3 7 Matrika fenotipskih varianc in kovarianc Sedaj lahko se²tejemo obe komponenti fenotipskih (ko)varianc V = ZGZ + R V = σ 2 a + σ 2 e Komponente variance in kovariance preverimo tudi v skalarni obliki

9 Biometrija 202/3 8 σ 2 a + σ 2 e Matrika fenotipskih varianc in kovarianc 4 σ 2 a 4 σ 2 a σ 2 a + σ 2 e σ 2 a + σ 2 e σ 2 a + σ 2 e σ 2 a + σ 2 e 2 σ 2 a 2 σ 2 a σ 2 a + σ 2 e 4 σ 2 a 4 σ a 2 4 σ a 2 4 σ 2 a σ 2 a + σ 2 e prikazujemo le del matrike na diagonali je vsota komponent variance nediagonalni elementi so vsote komponent kovariance

10 Biometrija 202/3 9 Diagonalni elementi Fenotipske variance in kovariance var (y i jkl ) = var (µ + P i + M j + F k + a i jkl + e i jkl ) = = var (a i jkl + e i jkl ) = = var (a i jkl ) + var (e i jkl ) + 2cov(a i jkl, e i jkl ) = = σ 2 a + σ 2 e Nediagonalni elementi cov ( y i jkl, y i j k l ) = cov ( ai jkl + e i jkl, a i j k l + e i j k l ) = = cov ( a i jkl, a i j k l ) + cov ( ai jkl, e i j k l ) + +cov ( e i jkl, a i j k l ) + cov ( ei jkl, e i j k l ) = = a ll var (a i jkl ) = = a ll σ 2 a

11 Biometrija 202/3 0 Re²itev sistema normalnih ena b Imamo vse matrike za izra un ˆβ = ( X V X ) X V y le v matriki fenotipskih varianc in kovarianc (V) imamo ²e dve "neznanki": σ 2 e σ 2 a = varianca za ostanek = genetska varianca

12 Biometrija 202/3 Napovedi parametrov naklju nih vplivov Pri izra unavanju napovedi predpostavimo, da so komponente znane vzamemo, da sta varianci σ 2 e = 75 in σ 2 a = 25 potem je fenotipska varianca σ 2 = = 00 heritabiliteta zna²a h 2 = 0.25 in razmerje α = = 3 Parametre disperzije (variance in kovariance) dobimo iz obra unov po metodi najve jega verjetja (metoda najve je zanesljivosti) plonkamo iz literature (dobro za za etek ali kadar ocene niso pri akovane)

13 Biometrija 202/3 2 Napoved parametrov za naklju ni vpliv Iz sistema normalnih ena b ne dobimo napovedi za naklju ne vplive Izra unamo jih z "regresijsko ena bo": spomnimo se skalarnega zapisa u = cov(u, y)[var (y)] (y E (y)) sedaj pa zapi²imo ²e matri no obliko ) û = GZ V (y X ˆβ Opazovanja o istimo sistematskih vplivov: y X ˆβ in preostanek razdelimo na naklju ne vplive in ostanek

14 Biometrija 202/3 3 Kovarianca med u in y Vektor opazovanj zamenjamo z modelom cov(u, y ) = cov(u, e + u Z + β X ) = Ko raz lenimo, dobimo tri lene = cov(u, e ) + cov(u, u Z ) + cov(u, β X ) = = 0 + cov(u, u Z ) + 0 = Tako ostane samo = cov(u, u )Z = GZ

15 Biometrija 202/3 4 Razvoj metode me²anega modela Imamo dve ena bi: za parametre sistematskega ( β ) in naklju nega dela modela Problem: matrika V matriko je teºko nastaviti in jo je teºko obrniti ˆβ = ( X V X ) X V y û = GZ V (y X ˆβ ) Matriki G in R sta preprosti in jih enostavno obrniti (poiskati inverzo)

16 Biometrija 202/3 5 Drug na in re²evanja me²anih modelov Za inverzo matrike fenotipskih (ko)varianc velja V = (ZGZ + R) = = R R Z ( G + Z R Z ) Z R ƒe uporabimo pravilo v ena bah na prej²njem prikazu, lahko z nekaj spretnosti matri ne algebre pridemo do sistema ena b me²anega modela

17 Biometrija 202/ preverimo... V V = I [R R Z ( G + Z R Z ) Z R ] (ZGZ + R) = pomnoºimo po zgledu (A + B)(C + D) = AC + AD + BC + BD = R ZGZ R Z ( G + Z R Z ) Z R ZGZ + +R R R Z ( G + Z R Z ) Z R R = lenu Z R Z lahko dodamo in odvzamemo G = R ZGZ R Z ( G + Z R Z ) ( ) Z R Z +G G {}}{ GZ + +I R Z ( G + Z R Z ) Z =

18 Biometrija 202/ preverimo (nadalj.)... prepi²imo prvi len iz prve vrste in zadnja dva iz druge vrste = R ZGZ + I R Z ( G + Z R Z ) Z drugega iz prve vrte pa razstavimo in premestimo lene R Z ( Z R Z + G ) ( Z R Z + G }{{ ) GZ } + I +R Z ( Z R Z + G ) } G {{ G} Z = poenostavimo drugo vrstico in podpi²imo enake lene = R ZGZ +I R Z ( G + Z R Z ) Z R ZGZ +R Z ( G + Z R Z ) Z I

19 Biometrija 202/ preverimo (nadalj.)... = R ZGZ +I R Z ( G + Z R Z ) Z R ZGZ +R Z ( G + Z R Z ) Z po dva lena sta z razli nima predznakoma, se pokraj²ata, zato ostane = I dokazali smo, da formula za V res velja

20 Biometrija 202/ prikaºimo zamenjavo najprej v prvi ena bi... R ˆβ = ( X V X ) R Z ( G + Z R Z ) Z R X V y... in nato ²e v drugi ena bi... R R Z ( G + Z R Z ) Z R û = GZ V (y X ˆβ )

21 Biometrija 202/3 20 X R X Z R X Sistem ena b me²anega modela X R Z Z R Z + G [ ˆβ û ] = X R y Z R y Z metodo me²anega modela hkrati poi² emo ocene parametrov za sistematske vplive napovedi parametrov za naklju ne vplive û poiskati moramo inverze matriki (ko)varianc za ostanek R, matriki genetskih (ko)varianc G, matrikam (ko)varianc za druge naklju ne vplive ˆβ

22 Biometrija 202/3 2 Primer I Enolastnostni modeli, homogene variance: Matrike (ko)varianc Inverza Ostanek R = Iσe 2 R = Iσe 2 Aditivna genetska G = Aσa 2 G = A σa 2 X R X Z R X X R Z Z R Z + G [ ˆβ û ] = X R y Z R y

23 Biometrija 202/3 22 X Iσe 2 X X Iσe 2 Z Primer I (nadalj.) Z Iσe 2 X Z Iσe 2 Z + A σa 2 [ ˆβ û ] = X Iσe 2 y Z Iσe 2 y σ 2 e α = σ 2 e σ 2 a X X Z X X Z Z Z + A α [ ˆβ û ] = X y Z y

24 Biometrija 202/3 23 Primer II: dodajmo vpliv skupnega okolja v gnezdu y i jklm = µ + P i + M j + F k + g i jkl + a i jklm + e i jklm u = {g i jkl }, u 2 = {a i jklm } y = Xβ + Z u + Z 2 u 2 + e V = Z G Z + Z 2 G 2 Z 2 + R Sistem normalnih ena b + dve "regresijski ena bi" ˆβ = ( X V X ) X V y uˆ = G Z (y V X ˆβ ) uˆ 2 = G 2 Z 2 (y V X ˆβ )

25 Biometrija 202/3 24 Sistem ena b me²anega modela leva stran sistema X R X X R Z X R Z 2 Z R X Z R Z +G Z R Z 2 Z 2 R X Z 2 R Z Z 2 R Z 2 +G 2 ˆβ ˆ ˆ u u 2 = desna stran sistema = X R y Z R y Z 2 R y

26 Biometrija 202/3 25 Primer II Enolastnostni modeli, homogene variance, ve naklju nih vplivov: Matrika (ko)varianc Inverza Ostanek R = Iσ 2 e R = Iσ 2 e Gnezdo G = I g σg 2 G = I g σg 2 šival G 2 = Aσa 2 G 2 = A σa 2 Nivoji ve ine naklju nih vplivov niso korelirani Genetski vplivi so korelirani

27 Biometrija 202/3 26 Preuredimo EMM za primer II Zamenjajmo R, G in G 2 X X X Z X Z 2 Z X Z Z +I g α g Z Z 2 ˆβ ˆ ˆ u u 2 = X y Z y Z 2 y Z 2 X Z 2 Z Z 2 Z 2 +A α a potrebujemo razmerja varianc α g in α a ali tri komponente variance:σ 2 e,σ 2 g, σ 2 a

28 Biometrija 202/3 27 Ve lastnostni modeli Statisti ni model y = Xβ + Z u + Z 2 u 2 + e y (Xβ, V) var(y) = V = Z G Z + Z 2G 2 Z 2 + R kjer je t ²teje lastnosti (t =, 2,...s ) in i naklju ne vplive y = [ y y 2 ] y t y s β = [ β β 2 β ] t β s u i = [ u i u i2 ] u it u is

29 Biometrija 202/3 28 y y 2. y t. y s Matrika dogodkov za sistematske vplive [β β 2 β t β s] X X 2... X t... X s ; nasplo²no velja, da X t X t matrike dogodkov so pravokotne, reda ns x ps in povezujejo meritve s parametri za sistematske vplive manjkajo i elementi so matrike 0 ustrezne velikosti

30 Biometrija 202/3 29 y y 2. y t. Matrika dogodkov za naklju ni vpliv [u i u i2 u it u is] Z i Z i2... Z it... ; nasplo²no velja, da y s Z is Z it Z it povezujejo meritve z parametri za i-ti naklju ni vpliv manjkajo i elementi so matrike 0 ustrezne velikosti indeks i zamenjamo s ²tevilko (Z 2s ) ali rko (Z as )

31 Biometrija 202/3 30 Matrike varianc in kovarianc za ostanek R σe σe σ 2 e. σ et σ es σ et σ es σ et σ es σet σ ets σet σ ets σ 2 et. 0 0 σ ets σes sim..... σes σes 2

32 Biometrija 202/3 3 Matrika R (nadalj.) Matrika R je iz kvadratnih blokov, ki imajo na diagonali eno od komponent (ko)variance, nediagonalni elementi pa so enaki 0 Vsak blok lahko zapi²emo kot produkt identi ne matrike I n z ponavljajo o komponento (ko)variance = Iσ 2 e Iσ et Iσ es..... sim. Iσet 2 Iσ ets.... Iσ 2 es ns =

33 Biometrija 202/3 32 = Matrika R (nadalj.) σ 2 e σ et σ es..... sim. komponent varianc je s: σet 2 σ ets.... σ 2 es s I n = R 0 I σet 2 ; kjer je t =, 2,...s komponent kovarianc je s(s )/2: σ ett, kjer je t = 2,...s in t = t +,...s matrika R ima red nsxns

34 Biometrija 202/3 33 Matrike varianc in kovarianc za skupno okolje v gnezdu G σg σg σ 2 g. σ gt σ gs σ gt σ gs σ egt σ gs σgt σ gts σgt σ gts σ 2 gt. 0 0 σ gts σgs sim..... σgs σgs 2

35 Biometrija 202/3 34 Matrika G (nadalj.) Matrika G je iz kvadratnih blokov, ki imajo na diagonali eno od komponent (ko)variance, nediagonalni elementi pa so enaki 0 Vsak blok lahko zapi²emo kot produkt identi ne matrike I g s ponavljajo o komponento (ko)variance = I g σg 2 I gσ gt I g σ gs..... sim. I g σgt 2 I g σ gts.... I g σgs 2 =

36 Biometrija 202/3 35 = Matrika G (nadalj.) σg 2 σ gt σ gs..... σgt 2 σ gts.... σgs 2 s I g = G g0 I Komponent varianc za skupno okolje v gnezdu je s: σgt 2 ; kjer je t =, 2,...s Komponent kovarianc je s(s )/2: σ gtt, kjer je t = 2,...s in t = t +,...s Red G : n g sxn g s, kjer je n g ²tevila gnezd

37 Biometrija 202/3 36 Matrika genetskih (ko)varianc G 2 Matrika G 2 je tudi iz kvadratnih blokov Vsak blok lahko zapi²emo kot produkt matrike sorodstva A s ponavljajo o komponento (ko)variance = Aσ 2 a Aσ at Aσ as..... sim. Aσat 2 Aσ ats.... Aσ 2 as =

38 Biometrija 202/3 37 = Matrika genetskih (ko)varianc G 2 (nadalj.) σ 2 a σ at σ as..... sim. σat 2 σ ats.... σ 2 as s A = G a0 A Komponent varianc za aditivni genetski vpliv (ºivali) je s: σat 2 ; kjer je t =, 2,...s Komponent kovarianc je s(s )/2: σ att, kjer je t = 2,...s in t = t +,...s Red G : msxms kjer je m ²tevilo ºivali iz porekla

39 Biometrija 202/3 38 Primer III Ve lastnostni modeli, ve naklju nih vplivov: Matrika (ko)varianc Inverza Ostanek R = R 0 I R = R 0 I Gnezdo G = G g0 I g G = G g0 I g šival G 2 = G a0 A G 2 = G a0 A Matrike R 0, G g0, G a0 so majhne in jim ni teºko poiskati inverz Poiskati moramo ²e inverzo A

40 Biometrija 202/3 39 Inverza matrike sorodstva - ºivali brez star²ev šival Mati O e

41 Biometrija 202/3 40 Inverza matrike sorodstva - ºival 7 z enim star²em šival Mati O e /3 2 / /3 + /

42 Biometrija 202/3 4 Inverza matrike sorodstva - ºivali 9 in 0 z enim star²em šival Mati O e /3 2 / /3 2 / /3 2 / /3 4/ /3 2 /3 + 2 /3

43 Biometrija 202/3 42 Inverza matrike sorodstva - ºival s star²ema šival Mati O e /3+ /2 /2 2 / /2 4/3+ /2 2 / /3 2 / /3 4/ /3 2 /3 5/3

44 Biometrija 202/3 43 Inverza matrike sorodstva - ºivali 2 in 3 s star²ema /6 + 2 /2 /2 2/2 2 / /2 /6 2 / /2 4/3 + 2 /2 2 / /3 4/ /3 2 /3 5/3

45 Biometrija 202/3 44 Inverza matrike sorodstva - ºivali 5 in 6 s star²ema /6 /2 2 / /2 2/ /2 /6 2 / /3 2 / /3 2/2 4/3 + 2 / /3 2 /3 5/3

46 Biometrija 202/3 45 Inverza matrike sorodstva - ºival 8 s star²ema /6+ /2 /2+ /2 2 / /2+ /2 /6+ /2 2 / /3 2 / /3 7/ /3 2 /3 5/3

47 Biometrija 202/3 46 Inverza matrike sorodstva A = 2 20/6 2 /3 3 4/6 2 /3 7/3 2 /3 2 /3 7/3 2 /3 2 /3 5/3

48 Biometrija 202/3 47 Inverza matrike sorodstva Za vsak zapis v poreklu neibridiranih ºivalidodamo šival+oba star²a šival+star² šival brez star²ev [ 4 /3 2 /3 2 /3 /3 [ ] Postopek tudi za poreklo ºival-star²-stari star² ] in populacijo z inbridingom

49 Biometrija 202/3 48 Sistem ena b me²anega modela X R X X R Z X R Z 2 Z R X Z R Z +G Z R Z 2 Z 2 R X Z 2 R Z Z 2 R Z 2 +G 2 X R y Z R y Z 2 R y ˆβ ˆ ˆ u u 2 = poznamo vse potrebne informacije: podatke, poreklo in parametre disperzije (variance in kovariance) in lahko nastavimo ena be

50 Biometrija 202/3 49 Re²evanje sistema ena b me²anega modela Direktne metode Uporaba polnih inverze "Forward and backward" substitucija Uporaba inverze redkih matrik Iterativne metode Iteracije na matriki koecientov Iteracije na podatkih... Kombinirane metode

51 Biometrija 202/3 50 Algoritem z inverzo polnih ali poroznih matrik [ β û ] = [ X R X Z R X X R Z Z R Z +G 2 ] [ X R y Z R y ] obstaja ve algoritmov u inkovitost numeri na stabilnost dobimo standardne napake ocen in to nosti za napovedi

52 Biometrija 202/3 5 "Forward and backward" substitucija Forward zamenjava: Iz vsake ena be re²imo za eno novo neznanko. Pri tem tiste iz prej²njih ena b menjamo z dobljenimi ena bami. V novi vsaki ena bi je ena neznanka manj. V linearno odvisnih ena bah ostane po en parameter Povratna zamenjava Parametre, ki so nam ostali, nadomestimo s katerimikoli izbranimi vrednostmi. Lahko so 0, kot v GLMu. Za nemo zadaj in ocenimo/napovemo nov parameter. In tako ra unamo vse od zadnje do prve ena be.

53 Biometrija 202/3 52 Re²imo naslednje ena be! Primer: "Forward" substitucija 4µ +4P 3 = µ +3P 2 = 50 4µ +4P = 2220 µ +4P +3P 2 +4P 3 = 6050 Iz prve ena be izra unajmo µ µ = /4(2320 4P 3 ) = 580 P 3 Vstavimo µ v drugo ena bo in izpeljimo ena bo za P 2 3(580 P 3 ) + 3P 2 = P 3 + 3P 2 = 50

54 Biometrija 202/3 53 P 2 = 3 ( P 3) Vstavimo µ in P 2 v tretjo ena bo in izpeljimo ena bo za P 4(580 P 3 ) + 4P = P 3 + 4P = 2220 P = 4 [ P 3] P = 25 + P 3 manjka nam ²e... P 3?

55 Biometrija 202/3 54 "Backward substitucija Parameter P 3 ni ocenljiv, zato si ga izmislimo ˆP 3 = +30 ˆP = 25 + ˆP 3 = = +5 ˆP 2 = ˆP 3 = = µ = 580 ˆP 3 = = 550 Dobili smo niz re²itev ƒe bi izbrali drugo vrednost za parameter P 3 drugo vrednost, bi dobili ve nizov

56 Biometrija 202/3 55 Iterativna metoda na matriki koecientov Nastavimo sistem ena b µ +4P +3P 2 +4P 3 = µ +4P = µ +3P 2 = 50 4µ +4P 3 = 2320 Izberimo startne vrednosti za vektor parametrov, razen za µ [ µ P P 2 P 3 ] = [ ]

57 Biometrija 202/ I. iteracija: prvi parameter... [ µ P P 2 P 3 ] = [ ] Vstavimo vrednosti za P i v prvo ena bo in izra unajmo µ µ = 6050 µ = 6050/ = Nadomestimo vrednost µ v vektorju parametrov [ µ P P 2 P 3 ] = [ ]

58 Biometrija 202/ I. iteracija: drugi parameter... [ µ P P 2 P 3 ] = [ ] Ra unajmo parameter P iz druge ena be P = 2220 P = ( )/4 P = +5 Nadomestimo vrednost P v vektorju parametrov [ µ P P 2 P 3 ] = [ ]

59 Biometrija 202/ I. iteracija: tretji parameter... [ µ P P 2 P 3 ] = [ ] Ra unajmo parameter P 2 iz tretje ena be P 2 = 50 P 2 = (50 650)/3 P 2 = Nadomestimo vrednost P 2 v vektorju parametrov [ µ P P 2 P 3 ] = [ ]

60 Biometrija 202/ I. iteracija: etrti parameter... [ µ P P 2 P 3 ] = [ ] Ra unajmo parameter P 3 iz etrte ena be P 3 = 2320 P 3 = ( )/4 P 3 = +30 Nadomestimo vrednost P 3 v vektorju parametrov [ µ P P 2 P 3 ] = [ ] To je prva iteracija, vendar ²e ne vemo, e je delo kon ano. Ponoviti moramo vsaj ²e eno iteracijo.

61 Biometrija 202/3 60 Druga iteracija [ µ P P 2 P 3 ] = [ ] Vstavimo vrednosti za P i v prvo ena bo in izra unajmo µ µ = 6050 µ = ( )/ = V vektor parametrov vstavimo novo vrednost za µ [ µ P P 2 P 3 ] = [ ] Enako re²imo naslednje tudi ostale ena be. Vektor vrednosti se ne spremeni, zato ga lahko proglasimo za re²itve - ocene parametrov. Tokrat smo imeli veliko sre o, ker je bil model zelo preprost. Druga e potrebujemo ve iteracij. Postopek kon amo, ko so

62 Biometrija 202/3 6 vektorji pri zaporednih iteracijah dovolj blizu. Bolje, kot za eti z ni lami, je za eti z re²itvami pri predhodni obdelavi.

63 Biometrija 202/3 62 Iteracije na matriki koecientov Matriko koecientov razdelimo na bloke po vplivih Bloki za: µ, pasmo (P i ), mesec (M j ) in farmo (F k ). Diagonalni bloki: vrednosti 0 na diagonali pri enolastnostnih modelih ali blok-diagonalno strukturo pri ve lastnostnih. npr.... n.... n n za vpliv pasme Izjema: genetski vplivi s sorodstvom

64 Biometrija 202/3 63 n. n.. n 2.. n 3... n.. n.2.. n.. n..2 n..3 n n... n... n. n 2.. n. n.2 n.3 n.4 n 2... n 2... n 2. n 22.. n 2. n 2.2 n 2.3 n 2.4 n 3.. n 3... n 3. n 32.. n 3. n 3.2 n 3.3 n n... n. n 2. n 3.. n... n. n.2 n.3 n.4 n.2.. n 2. n 22. n 32.. n.2.. n.2 n.22 n.23 n n... n. n 2. n 3.. n. n.2. n.. n..2. n.2 n 2.2 n 3.2. n.2 n.22. n..2 n..3. n.3 n 2.3 n 3.3. n.3 n.23. n..3 n..4. n.4 n 2.4 n 3.4. n.4 n.24. n..4

65 Biometrija 202/ I. Iteracija - srednja vrednost... Najprej izberemo startne vrednosti β = [ ] V prvo ena bo vstavim vrednosti, razen µ nµ + n n..4 0 = 6050 µ = (6050 n n..4 0)/n = 6050/ = 550 itd.

66 Biometrija 202/3 65 Iteracije na podatkih Nastavljamo diagonalne (ali blok-diagonalne) elemente matrike koecientov po vplivih Nastavljamo tudi desno stran ena be za izbrani vpliv in pri tem Pri vsaki meritvi od²tevamo vrednosti parametrov, ki jih trenutno hranimo v vektorju za re²itve Vzemimo model: y i jkl = µ + P i + M j + F k + e i jk

67 Biometrija 202/ I. Iteracija - srednja vrednost in pasmo... Ko nastavljamo ena bo za µ, opazovanje y i jkl "o istimo" drugih vplivov RHS µ = (y i jkl P i M j F k ) Ko nastavljamo ena be za P i, opazovanje y i jkl "o istimo" z novo oceno srednje vrednosti in starimi ocenami pri drugih vplivih RHS P = (y jkl µ M j F k ) RHS P2 = (y 2 jkl µ M j F k ) RHS P3 = (y 3 jkl µ M j F k )

68 Biometrija 202/ I. Iteracija - mesec in pasma... Pri ra unanju parametrov za mesece M j "o istimo" opazovanje y i jkl z novimi ocenami za µ in P i, pri farmi F k pa ²e s starimi RHS M = (y jkl µ P i F k ) RHS M2 = (y 2 jkl µ P i F k ) Farme F k so na vrsti zadnje v tej iteraciji, vse druge vrednosti so ºe nove RHS F = (y jkl µ P i M j ) RHS F2 = (y 2 jkl µ P i M j ) RHS F3 = (y 3 jkl µ P i M j ) RHS F4 = (y 4 jkl µ P i M j )

69 Biometrija 202/ naslednje iteracije... Tako diagonalo kot desno stran nastavljamo po vplivih direktno iz podatkov Ponavljamo, dokler spremembe med ocenami dveh zaporednih iteracij niso dovolj majhne re²itve so dovolj dobri pribliºki posebno pozorni moramo biti na tiste vredosti, ki se bolj spreminjajo

70 Biometrija 202/3 69 ABC - kombinacija Matriko koecientov razdelimo na tri dele: A: vsebuje vplive z malo nivoji in ve jimi u inki pomembnej²i sistematski vplivi z razredi srednja vrednost vsi kvantitativni vplivi re²ujemo z DIR, SMP in IOC B: vsebuje vplive z veliko nekoreliranimi nivoji re²ujemo z IOD C: vsebuje vplive s ²tevilnimi koreliranimi nivoji vpliv ºivali re²ujemo z IOD GS

71 Biometrija 202/3 70 Vaje Nastavimo sistem normalnih ena b za V = Iσ 2 e V = diag { σ 2 ek } - variance za ostanek so med farmami razli ne Nastavimo sistem ena b me²anega modela za R = Iσe 2, G = Aσ a 2 R = Iσe 2, G 2 = Aσa 2, G = Iσg 2 Nastavimo sistem EMM za ve lastnostni model z manjkajo imi vrednostmi Nastavimo sistem EMM za ve lastnostni model z razli nimi sistematskimi in naklju nimi vplivi

Postavitev hipotez NUJNO! Milena Kova. 10. januar 2013

Postavitev hipotez NUJNO! Milena Kova. 10. januar 2013 Postavitev hipotez NUJNO! Milena Kova 10. januar 2013 Osnove biometrije 2012/13 1 Postavitev in preizku²anje hipotez Hipoteze zastavimo najprej ob na rtovanju preizkusa Ob obdelavi jih morda malo popravimo

Διαβάστε περισσότερα

Tretja vaja iz matematike 1

Tretja vaja iz matematike 1 Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +

Διαβάστε περισσότερα

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki

Διαβάστε περισσότερα

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij): 4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n

Διαβάστε περισσότερα

MATRIČNI ZAPIS MODELA IN OSNOVE MATRIČNE OPERACIJE

MATRIČNI ZAPIS MODELA IN OSNOVE MATRIČNE OPERACIJE Biometrija 1 Poglavje 1 MATRIČNI ZAPIS MODELA IN OSNOVE MATRIČNE OPERACIJE 11 Skalar Skalar je matrika reda 1 x 1 Skalarji so označeni z malimi ali velikimi navadnimi (neodebeljene) črkami kot npr y i

Διαβάστε περισσότερα

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja

Διαβάστε περισσότερα

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,

Διαβάστε περισσότερα

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2 Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a

Διαβάστε περισσότερα

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa Bor Plestenjak NLA 25. maj 2010 Bor Plestenjak (NLA) 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 25. maj 2010 1 / 12 Enostranska Jacobijeva

Διαβάστε περισσότερα

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013 Numerične metode, sistemi linearnih enačb B. Jurčič Zlobec Numerične metode FE, 2. december 2013 1 Vsebina 1 z n neznankami. a i1 x 1 + a i2 x 2 + + a in = b i i = 1,..., n V matrični obliki zapišemo:

Διαβάστε περισσότερα

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK 1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24

Διαβάστε περισσότερα

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx

Διαβάστε περισσότερα

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi

Διαβάστε περισσότερα

Reševanje sistema linearnih

Reševanje sistema linearnih Poglavje III Reševanje sistema linearnih enačb V tem kratkem poglavju bomo obravnavali zelo uporabno in zato pomembno temo linearne algebre eševanje sistemov linearnih enačb. Spoznali bomo Gaussovo (natančneje

Διαβάστε περισσότερα

V tem poglavju bomo vpeljali pojem determinante matrike, spoznali bomo njene lastnosti in nekaj metod za računanje determinant.

V tem poglavju bomo vpeljali pojem determinante matrike, spoznali bomo njene lastnosti in nekaj metod za računanje determinant. Poglavje IV Determinanta matrike V tem poglavju bomo vpeljali pojem determinante matrike, spoznali bomo njene lastnosti in nekaj metod za računanje determinant 1 Definicija Preden definiramo determinanto,

Διαβάστε περισσότερα

Kotne in krožne funkcije

Kotne in krožne funkcije Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete

Διαβάστε περισσότερα

Podobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik

Podobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik Podobnost matrik Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Matjaž Željko FKKT Kemijsko inženirstvo 14 teden (Zadnja sprememba: 23 maj 213) Matrika A R n n je podobna matriki B R n n, če obstaja obrnljiva

Διαβάστε περισσότερα

POSTAVITEV IN TESTIRANJE HIPOTEZ

POSTAVITEV IN TESTIRANJE HIPOTEZ Biometrija 1 Poglavje 1 POSTAVITEV IN TESTIRANJE HIPOTEZ Testiranje hipotez je osrednja naloga pri vsaki obdelavi podatkov. Od postavitve hipotez je odvisen načrt preizkusa, torej moramo hipoteze postaviti

Διαβάστε περισσότερα

Splošno o interpolaciji

Splošno o interpolaciji Splošno o interpolaciji J.Kozak Numerične metode II (FM) 2011-2012 1 / 18 O funkciji f poznamo ali hočemo uporabiti le posamezne podatke, na primer vrednosti r i = f (x i ) v danih točkah x i Izberemo

Διαβάστε περισσότερα

Matrike. Poglavje II. Matrika je pravokotna tabela realnih števil. Na primer: , , , 0 1

Matrike. Poglavje II. Matrika je pravokotna tabela realnih števil. Na primer: , , , 0 1 Poglavje II Matrike Matrika je pravokotna tabela realnih števil Na primer: [ ] 1 1 1, 2 3 1 1 0 1 3 2 1, 0 1 4 [ ] 2 7, Matrika je sestavljena iz vrstic in stolpcev Vrstici matrike [ ] 1 1 1 2 3 1 [ ]

Διαβάστε περισσότερα

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.

Διαβάστε περισσότερα

8. Posplošeni problem lastnih vrednosti

8. Posplošeni problem lastnih vrednosti 8. Posplošeni problem lastnih vrednosti Bor Plestenjak NLA 13. april 2010 Bor Plestenjak (NLA) 8. Posplošeni problem lastnih vrednosti 13. april 2010 1 / 15 Matrični šop Dani sta kvadratni n n matriki

Διαβάστε περισσότερα

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke

Διαβάστε περισσότερα

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:

Διαβάστε περισσότερα

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre

Διαβάστε περισσότερα

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge Vektorji Naloge 1. V koordinatnem sistemu so podane točke A(3, 4), B(0, 2), C( 3, 2). a) Izračunaj dolžino krajevnega vektorja točke A. (2) b) Izračunaj kot med vektorjema r A in r C. (4) c) Izrazi vektor

Διαβάστε περισσότερα

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.

Διαβάστε περισσότερα

Problem lastnih vrednosti 1 / 20

Problem lastnih vrednosti 1 / 20 Problem lastnih vrednosti 1 / 20 2 / 20 1 Uvod 2 Potenčna metoda 3 Inverzna iteracija 4 QR iteracija 5 Metode za simetrične matrike Sturmovo zaporedje Jacobijeva iteracija 3 / 20 Uvod Naj bo A R n n. Paru

Διαβάστε περισσότερα

DARJA POTOƒAR, FMF

DARJA POTOƒAR, FMF 7. ²olska ura Tema: Ponovitev Oblika: vaje B 1 Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku: A V α A 1 B 1 sin α = AA 1 V A = BB 1 V B cos α = V B 1 V B = V A 1 V A tan α = sin α cos α cos α cot α = sin α =

Διαβάστε περισσότερα

POSTAVITEV IN TESTIRANJE HIPOTEZ

POSTAVITEV IN TESTIRANJE HIPOTEZ Osnove biometrije 1 Poglavje 1 POSTAVITEV IN TESTIRANJE HIPOTEZ Testiranje hipotez je osrednja naloga pri vsaki obdelavi podatkov. Od postavitve hipotez je odvisen načrt preizkusa, torej moramo hipoteze

Διαβάστε περισσότερα

8. Diskretni LTI sistemi

8. Diskretni LTI sistemi 8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z

Διαβάστε περισσότερα

MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU

MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU I FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Jadranska cesta 19 1000 Ljubljan Ljubljana, 25. marec 2011 MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU KOMUNICIRANJE V MATEMATIKI Darja Celcer II KAZALO: 1 VSTAVLJANJE MATEMATIČNIH

Διαβάστε περισσότερα

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON ENROPIJSKI ZAKON REERZIBILNA srememba: moža je obrjea srememba reko eakih vmesih staj kot rvota srememba. Po obeh sremembah e sme biti obeih trajih srememb v bližji i dalji okolici. IREERZIBILNA srememba:

Διαβάστε περισσότερα

Uporabna matematika za naravoslovce

Uporabna matematika za naravoslovce Uporabna matematika za naravoslovce Zapiski predavanj Študijski programi: Aplikativna kineziologija, Biodiverziteta Študijsko leto 203/4 doc.dr. Barbara Boldin Fakulteta za matematiko, naravoslovje in

Διαβάστε περισσότερα

Lastne vrednosti in lastni vektorji

Lastne vrednosti in lastni vektorji Poglavje VIII Lastne vrednosti in lastni vektorji V tem poglavju bomo privzeli, da so skalarji v vektorskih prostorih, koeficienti v matrikah itd., kompleksna števila. Algebraične operacije seštevanja,

Διαβάστε περισσότερα

11.5 Metoda karakteristik za hiperbolične PDE

11.5 Metoda karakteristik za hiperbolične PDE 11.5 Metoda karakteristik za hiperbolične PDE Hiperbolična kvazi linearna PDE ima obliko au xx + bu xy + cu yy = f, (1) kjer so a, b, c, f funkcije x, y, u, u x in u y, ter velja b 2 4ac > 0. Če predpostavimo,

Διαβάστε περισσότερα

Kvadratne forme. Poglavje XI. 1 Definicija in osnovne lastnosti

Kvadratne forme. Poglavje XI. 1 Definicija in osnovne lastnosti Poglavje XI Kvadratne forme V zadnjem poglavju si bomo ogledali še eno vrsto preslikav, ki jih tudi lahko podamo z matrikami. To so tako imenovane kvadratne forme, ki niso več linearne preslikave. Kvadratne

Διαβάστε περισσότερα

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu. Kontrolne karte KONTROLNE KARTE Kontrolne karte uporablamo za sprotno spremlane kakovosti izdelka, ki ga izdeluemo v proizvodnem procesu. Izvaamo stalno vzorčene izdelkov, npr. vsako uro, vsake 4 ure.

Διαβάστε περισσότερα

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor, Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),

Διαβάστε περισσότερα

Specifični faktorji E i bodo imeli majhne variance, če so opazovane spremenljivke blizu faktorju F.

Specifični faktorji E i bodo imeli majhne variance, če so opazovane spremenljivke blizu faktorju F. Faktorska analiza Med metodami za pregledovanje podatkov smo omenili metodo glavnih komponent. Cilj te metode je določiti manjše število linearnih kombinacij merjenih spremenljivk tako, da z njimi pojasnimo

Διαβάστε περισσότερα

Linearne preslikave. Poglavje VII. 1 Definicija linearne preslikave in osnovne lastnosti

Linearne preslikave. Poglavje VII. 1 Definicija linearne preslikave in osnovne lastnosti Poglavje VII Linearne preslikave V tem poglavju bomo vektorske prostore označevali z U,V,W,... Vsi vektorski prostori bodo končnorazsežni. Zaradi enostavnosti bomo privzeli, da je pripadajoči obseg realnih

Διαβάστε περισσότερα

Linearna algebra. Bojan Orel Fakulteta za računalništvo in informatiko

Linearna algebra. Bojan Orel Fakulteta za računalništvo in informatiko Linearna algebra Bojan Orel Fakulteta za računalništvo in informatiko 23. februar 205 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 52.64(075.8)(0.034.2) OREL, Bojan

Διαβάστε περισσότερα

Osnove linearne algebre

Osnove linearne algebre Osnove linearne algebre Matrike Matrika razsežnosti n m je A = a 1 1 a 1 2 a 1 m a 2 1 a 2 2 a 2 m a n 1 a n 2 a n m Če je n = m, tedaj matriko imenujemo kvadratna matrika Elementi matrike so lahko realna

Διαβάστε περισσότερα

IZVODI ZADACI ( IV deo) Rešenje: Najpre ćemo logaritmovati ovu jednakost sa ln ( to beše prirodni logaritam za osnovu e) a zatim ćemo

IZVODI ZADACI ( IV deo) Rešenje: Najpre ćemo logaritmovati ovu jednakost sa ln ( to beše prirodni logaritam za osnovu e) a zatim ćemo IZVODI ZADACI ( IV deo) LOGARITAMSKI IZVOD Logariamskim izvodom funkcije f(), gde je >0 i, nazivamo izvod logarima e funkcije, o jes: (ln ) f ( ) f ( ) Primer. Nadji izvod funkcije Najpre ćemo logarimovai

Διαβάστε περισσότερα

Analiza 2 Rešitve 14. sklopa nalog

Analiza 2 Rešitve 14. sklopa nalog Analiza Rešitve 1 sklopa nalog Navadne diferencialne enačbe višjih redov in sistemi diferencialnih enačb (1) Reši homogene diferencialne enačbe drugega reda s konstantnimi koeficienti: (a) 6 + 8 0, (b)

Διαβάστε περισσότερα

Inverzni problem lastnih vrednosti evklidsko razdaljnih matrik

Inverzni problem lastnih vrednosti evklidsko razdaljnih matrik Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Fakulteta za matematiko in fiziko Peter Škvorc Inverzni problem lastnih vrednosti evklidsko razdaljnih matrik DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI

Διαβάστε περισσότερα

PARCIJALNI IZVODI I DIFERENCIJALI. Sama definicija parcijalnog izvoda i diferencijala je malo teža, mi se njome ovde nećemo baviti a vi ćete je,

PARCIJALNI IZVODI I DIFERENCIJALI. Sama definicija parcijalnog izvoda i diferencijala je malo teža, mi se njome ovde nećemo baviti a vi ćete je, PARCIJALNI IZVODI I DIFERENCIJALI Sama definicija parcijalnog ivoda i diferencijala je malo teža, mi se njome ovde nećemo baviti a vi ćete je, naravno, naučiti onako kako vaš profesor ahteva. Mi ćemo probati

Διαβάστε περισσότερα

predavatelj: doc. Andreja Drobni Vidic

predavatelj: doc. Andreja Drobni Vidic 1 RE ITVE 5. DOMAƒE NALOGE - TOTP - modul MATEMATIKA predavaelj: doc. Andreja Drobni Vidic UPORABA ODVODOV IN INTEGRALI Diferencialni ra un je omogo il re²evanje nalog, za kaere je pred em kazalo, da presegajo

Διαβάστε περισσότερα

Elementi spektralne teorije matrica

Elementi spektralne teorije matrica Elementi spektralne teorije matrica Neka je X konačno dimenzionalan vektorski prostor nad poljem K i neka je A : X X linearni operator. Definicija. Skalar λ K i nenula vektor u X se nazivaju sopstvena

Διαβάστε περισσότερα

Multivariatna analiza variance

Multivariatna analiza variance (MANOVA) MANOVA je multivariatna metoda za proučevanje odvisnosti med več odvisnimi (številskimi) in več neodvisnimi (opisnimi) spremenljivkami. (MANOVA) MANOVA je multivariatna metoda za proučevanje odvisnosti

Διαβάστε περισσότερα

Problem lastnih vrednosti

Problem lastnih vrednosti Problem lastnih vrednosti Naj bo A R n n. Iščemo lastni par, da zanj velja Ax = λx, kjer je x C n, x 0 (desni) lastni vektor, λ C pa lastna vrednost. Vektor y 0, pri katerem je y H A = λy H, je levi lastni

Διαβάστε περισσότερα

Metoda glavnih komponent

Metoda glavnih komponent Metoda glavnih komponent Metoda glavnih kompnent je ena najpogosteje uporabljenih multivariatnih metod. Osnoval jo je Karl Pearson (1901). Največ zaslug za nadaljni razvoj pa ima Hotelling (1933). Osnovna

Διαβάστε περισσότερα

rs r r â t át r st tíst Ó P ã t r r r â

rs r r â t át r st tíst Ó P ã t r r r â rs r r â t át r st tíst P Ó P ã t r r r â ã t r r P Ó P r sã rs r s t à r çã rs r st tíst r q s t r r t çã r r st tíst r t r ú r s r ú r â rs r r â t át r çã rs r st tíst 1 r r 1 ss rt q çã st tr sã

Διαβάστε περισσότερα

1. Trikotniki hitrosti

1. Trikotniki hitrosti . Trikotniki hitrosti. Z radialno črpalko želimo črpati vodo pri pogojih okolice z nazivnim pretokom 0 m 3 /h. Notranji premer rotorja je 4 cm, zunanji premer 8 cm, širina rotorja pa je,5 cm. Frekvenca

Διαβάστε περισσότερα

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE NEPARAMETRIČNI TESTI pregledovanje tabel hi-kvadrat test as. dr. Nino RODE Parametrični in neparametrični testi S pomočjo z-testa in t-testa preizkušamo domneve o parametrih na vzorcih izračunamo statistike,

Διαβάστε περισσότερα

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 15. oktober 2013 Oglejmo si, kako množimo dve kompleksni števili, dani v polarni obliki. Naj bo z 1 = r 1 (cosϕ 1 +isinϕ 1 )

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije več spremenljivk

Funkcije več spremenljivk DODATEK C Funkcije več spremenljivk C.1. Osnovni pojmi Funkcija n spremenljivk je predpis: f : D f R, (x 1, x 2,..., x n ) u = f (x 1, x 2,..., x n ) kjer D f R n imenujemo definicijsko območje funkcije

Διαβάστε περισσότερα

Diagonalni gra. 1 Predstavitev diagonalnih grafov. Zvone Klun. Maj 2007

Diagonalni gra. 1 Predstavitev diagonalnih grafov. Zvone Klun. Maj 2007 Diagonalni gra Zvone Klun Maj 2007 1 Predstavitev diagonalnih grafov Graf je diagonalen (ang. chordal), e ima vsak cikel dolºine 4 ali ve diagonalo. Kjer je diagonala (ang. chord) povezava med dvema vozli²

Διαβάστε περισσότερα

11. Posplošeni problemi lastnih vrednosti

11. Posplošeni problemi lastnih vrednosti 11. Posplošeni problemi lastnih vrednosti Dani sta kvadratni n n matriki A in B. Množico vseh matrik oblike A λb, kjer je λ C, imenujemo matrični šop in označimo z (A, B) ali A λb. Karakteristični polinom

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,

Διαβάστε περισσότερα

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d) Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2

Διαβάστε περισσότερα

PROCESIRANJE SIGNALOV

PROCESIRANJE SIGNALOV Rešive pisega izpia PROCESIRANJE SIGNALOV Daum: 7... aloga Kolikša je ampliuda reje harmoske kompoee arisaega periodičega sigala? f() - -3 - - 3 Rešiev: Časova fukcija a iervalu ( /,/) je lieara fukcija:

Διαβάστε περισσότερα

Definicija. definiramo skalarni produkt. x i y i. in razdaljo. d(x, y) = x y = < x y, x y > = n (x i y i ) 2. i=1. i=1

Definicija. definiramo skalarni produkt. x i y i. in razdaljo. d(x, y) = x y = < x y, x y > = n (x i y i ) 2. i=1. i=1 Funkcije več realnih spremenljivk Osnovne definicije Limita in zveznost funkcije več spremenljivk Parcialni odvodi funkcije več spremenljivk Gradient in odvod funkcije več spremenljivk v dani smeri Parcialni

Διαβάστε περισσότερα

Poglavje 2. Sistemi linearnih enačb

Poglavje 2. Sistemi linearnih enačb Poglavje 2 Sistemi linearnih enačb Najpogostejši problem, na katerega naletimo pri numeričnem računanju, je reševanje sistema linearnih enačb Tak sistem lahko dobimo direktno iz matematične formulacije

Διαβάστε περισσότερα

Reševanje sistemov linearnih enačb

Reševanje sistemov linearnih enačb 1 / 37 Reševanje sistemov linearnih enačb Meteorologija z geofiziko, I. stopnja http://ucilnica.fmf.uni-lj.si/ 2 / 37 Matrični zapis sistema linearnih enačb Sistem m linearnih enačb z n neznankami a 11

Διαβάστε περισσότερα

Dragi polinom, kje so tvoje ničle?

Dragi polinom, kje so tvoje ničle? 1 Dragi polinom, kje so tvoje ničle? Vito Vitrih FAMNIT - Izlet v matematično vesolje 17. december 2010 Polinomi: 2 Polinom stopnje n je funkcija p(x) = a n x n + a n 1 x n 1 +... + a 1 x + a 0, a i R.

Διαβάστε περισσότερα

IZVODI ZADACI (I deo)

IZVODI ZADACI (I deo) IZVODI ZADACI (I deo) Najpre da se podsetimo tablice i osnovnih pravila:. C`=0. `=. ( )`= 4. ( n )`=n n-. (a )`=a lna 6. (e )`=e 7. (log a )`= 8. (ln)`= ` ln a (>0) 9. = ( 0) 0. `= (>0) (ovde je >0 i a

Διαβάστε περισσότερα

Algebraične strukture

Algebraične strukture Poglavje V Algebraične strukture V tem poglavju bomo spoznali osnovne algebraične strukture na dani množici. Te so podane z eno ali dvema binarnima operacijama. Binarna operacija paru elementov iz množice

Διαβάστε περισσότερα

Dodatna poglavja iz linearne algebre za 1. letnik finančne matematike na FMF. Primož Moravec

Dodatna poglavja iz linearne algebre za 1. letnik finančne matematike na FMF. Primož Moravec Dodatna poglavja iz linearne algebre za 1 letnik finančne matematike na FMF Primož Moravec 13 september 2017 1 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 51264(0758)

Διαβάστε περισσότερα

A N A L I S I S K U A L I T A S A I R D I K A L I M A N T A N S E L A T A N S E B A G A I B A H A N C A M P U R A N B E T O N

A N A L I S I S K U A L I T A S A I R D I K A L I M A N T A N S E L A T A N S E B A G A I B A H A N C A M P U R A N B E T O N I N F O T E K N I K V o l u m e 1 5 N o. 1 J u l i 2 0 1 4 ( 61-70) A N A L I S I S K U A L I T A S A I R D I K A L I M A N T A N S E L A T A N S E B A G A I B A H A N C A M P U R A N B E T O N N o v i

Διαβάστε περισσότερα

5.1 Predpogojevanje. K 1 Ax = K 1 b,

5.1 Predpogojevanje. K 1 Ax = K 1 b, 5.1 Predpogojevanje Konvergenca metod podprostorov za reševanje linearnega sistema Ax = b je v veliki meri odvisna od razporeditve lastnih vrednosti (in lastnih vektorjev) matrike A. Kadar je konvergenca

Διαβάστε περισσότερα

3.1 Reševanje nelinearnih sistemov

3.1 Reševanje nelinearnih sistemov 3.1 Reševanje nelinearnih sistemov Rešujemo sistem nelinearnih enačb f 1 (x 1, x 2,..., x n ) = 0 f 2 (x 1, x 2,..., x n ) = 0. f n (x 1, x 2,..., x n ) = 0. Pišemo F (x) = 0, kjer je x R n in F : R n

Διαβάστε περισσότερα

Zanesljivost psihološkega merjenja. Osnovni model, koeficient α in KR-21

Zanesljivost psihološkega merjenja. Osnovni model, koeficient α in KR-21 Zanesljivost psihološkega merjenja Osnovni model, koeficient α in KR- Osnovni model in KTT V kolikšni meri na testne dosežke vplivajo slučajne napake? oziroma, kako natančno smo izmerili neko lastnost.

Διαβάστε περισσότερα

INTELIGENTNO UPRAVLJANJE

INTELIGENTNO UPRAVLJANJE INTELIGENTNO UPRAVLJANJE Fuzzy sistemi zaključivanja Vanr.prof. Dr. Lejla Banjanović-Mehmedović Mehmedović 1 Osnovni elementi fuzzy sistema zaključivanja Fazifikacija Baza znanja Baze podataka Baze pravila

Διαβάστε περισσότερα

CM707. GR Οδηγός χρήσης... 2-7. SLO Uporabniški priročnik... 8-13. CR Korisnički priručnik... 14-19. TR Kullanım Kılavuzu... 20-25

CM707. GR Οδηγός χρήσης... 2-7. SLO Uporabniški priročnik... 8-13. CR Korisnički priručnik... 14-19. TR Kullanım Kılavuzu... 20-25 1 2 3 4 5 6 7 OFFMANAUTO CM707 GR Οδηγός χρήσης... 2-7 SLO Uporabniški priročnik... 8-13 CR Korisnički priručnik... 14-19 TR Kullanım Kılavuzu... 20-25 ENG User Guide... 26-31 GR CM707 ΟΔΗΓΟΣ ΧΡΗΣΗΣ Περιγραφή

Διαβάστε περισσότερα

VEKTORJI. Operacije z vektorji

VEKTORJI. Operacije z vektorji VEKTORJI Vektorji so matematični objekti, s katerimi opisujemo določene fizikalne količine. V tisku jih označujemo s krepko natisnjenimi črkami (npr. a), pri pisanju pa s puščico ( a). Fizikalne količine,

Διαβάστε περισσότερα

Το άτομο του Υδρογόνου

Το άτομο του Υδρογόνου Το άτομο του Υδρογόνου Δυναμικό Coulomb Εξίσωση Schrödinger h e (, r, ) (, r, ) E (, r, ) m ψ θφ r ψ θφ = ψ θφ Συνθήκες ψ(, r θφ, ) = πεπερασμένη ψ( r ) = 0 ψ(, r θφ, ) =ψ(, r θφ+, ) π Επιτρεπτές ενέργειες

Διαβάστε περισσότερα

ss rt çã r s t Pr r Pós r çã ê t çã st t t ê s 1 t s r s r s r s r q s t r r t çã r str ê t çã r t r r r t r s

ss rt çã r s t Pr r Pós r çã ê t çã st t t ê s 1 t s r s r s r s r q s t r r t çã r str ê t çã r t r r r t r s P P P P ss rt çã r s t Pr r Pós r çã ê t çã st t t ê s 1 t s r s r s r s r q s t r r t çã r str ê t çã r t r r r t r s r t r 3 2 r r r 3 t r ér t r s s r t s r s r s ér t r r t t q s t s sã s s s ér t

Διαβάστε περισσότερα

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost

Διαβάστε περισσότερα

DISKRETNA FOURIERJEVA TRANSFORMACIJA

DISKRETNA FOURIERJEVA TRANSFORMACIJA 29.03.2004 Definicija DFT Outline DFT je linearna transformacija nekega vektorskega prostora dimenzije n nad obsegom K, ki ga označujemo z V K, pri čemer ima slednji lastnost, da vsebuje nek poseben element,

Διαβάστε περισσότερα

Poliedri Ines Pogačar 27. oktober 2009

Poliedri Ines Pogačar 27. oktober 2009 Poliedri Ines Pogačar 27. oktober 2009 Pri linearnem programiranju imamo opravka s končnim sistemom neenakosti in končno spremenljivkami, torej je množica dopustnih rešitev presek končno mnogo polprostorov.

Διαβάστε περισσότερα

IspitivaƬe funkcija: 1. Oblast definisanosti funkcije (ili domen funkcije) D f

IspitivaƬe funkcija: 1. Oblast definisanosti funkcije (ili domen funkcije) D f IspitivaƬe funkcija: 1. Oblast definisanosti funkcije (ili domen funkcije) D f IspitivaƬe funkcija: 1. Oblast definisanosti funkcije (ili domen funkcije) D f 2. Nule i znak funkcije; presek sa y-osom IspitivaƬe

Διαβάστε περισσότερα

3.1 Granična vrednost funkcije u tački

3.1 Granična vrednost funkcije u tački 3 Granična vrednost i neprekidnost funkcija 2 3 Granična vrednost i neprekidnost funkcija 3. Granična vrednost funkcije u tački Neka je funkcija f(x) definisana u tačkama x za koje je 0 < x x 0 < r, ili

Διαβάστε περισσότερα

Matematika 1. Gabrijel Tomšič Bojan Orel Neža Mramor Kosta

Matematika 1. Gabrijel Tomšič Bojan Orel Neža Mramor Kosta Matematika Gabrijel Tomšič Bojan Orel Neža Mramor Kosta 6. november 200 Poglavje 2 Zaporedja in številske vrste 2. Zaporedja 2.. Uvod Definicija 2... Zaporedje (a n ) = a, a 2,..., a n,... je predpis,

Διαβάστε περισσότερα

Osnovni primer. (Z, +,,, 0, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: množenje je distributivno prema sabiranju

Osnovni primer. (Z, +,,, 0, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: množenje je distributivno prema sabiranju RAČUN OSTATAKA 1 1 Prsten celih brojeva Z := N + {} N + = {, 3, 2, 1,, 1, 2, 3,...} Osnovni primer. (Z, +,,,, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: sabiranje (S1) asocijativnost x + (y + z) = (x + y)

Διαβάστε περισσότερα

MATRICE I DETERMINANTE - formule i zadaci - (Matrice i determinante) 1 / 15

MATRICE I DETERMINANTE - formule i zadaci - (Matrice i determinante) 1 / 15 MATRICE I DETERMINANTE - formule i zadaci - (Matrice i determinante) 1 / 15 Matrice - osnovni pojmovi (Matrice i determinante) 2 / 15 (Matrice i determinante) 2 / 15 Matrice - osnovni pojmovi Matrica reda

Διαβάστε περισσότερα

SISTEMI NELINEARNIH JEDNAČINA

SISTEMI NELINEARNIH JEDNAČINA SISTEMI NELINEARNIH JEDNAČINA April, 2013 Razni zapisi sistema Skalarni oblik: Vektorski oblik: F = f 1 f n f 1 (x 1,, x n ) = 0 f n (x 1,, x n ) = 0, x = (1) F(x) = 0, (2) x 1 0, 0 = x n 0 Definicije

Διαβάστε περισσότερα

Pismeni ispit iz matematike Riješiti sistem jednačina i diskutovati rješenja sistema u zavisnosti od parametra: ( ) + 1.

Pismeni ispit iz matematike Riješiti sistem jednačina i diskutovati rješenja sistema u zavisnosti od parametra: ( ) + 1. Pismeni ispit iz matematike 0 008 GRUPA A Riješiti sistem jednačina i diskutovati rješenja sistema u zavisnosti od parametra: λ + z = Ispitati funkciju i nacrtati njen grafik: + ( λ ) + z = e Izračunati

Διαβάστε περισσότερα

,..., y T imenujemo časovna vrsta.

,..., y T imenujemo časovna vrsta. ČASOVNE VRSTE. UVOD Številsko spremenljivko Y opazujemo v času. Podatki se nanašajo na zaporedna časovna obdobja t, t,..., t T. Statistično vrsto y, y,..., y T imenujemo časovna vrsta. T dolžina časovne

Διαβάστε περισσότερα

1 Promjena baze vektora

1 Promjena baze vektora Promjena baze vektora Neka su dane dvije različite uredene baze u R n, označimo ih s A = (a, a,, a n i B = (b, b,, b n Svaki vektor v R n ima medusobno različite koordinatne zapise u bazama A i B Zapis

Διαβάστε περισσότερα

Vektorski prostori s skalarnim produktom

Vektorski prostori s skalarnim produktom Poglavje IX Vektorski prostori s skalarnim produktom Skalarni produkt dveh vektorjev v R n smo spoznali v prvem poglavju. Sedaj bomo pojem skalarnega produkta razširili na poljuben vektorski prostor V

Διαβάστε περισσότερα

P P Ó P. r r t r r r s 1. r r ó t t ó rr r rr r rí st s t s. Pr s t P r s rr. r t r s s s é 3 ñ

P P Ó P. r r t r r r s 1. r r ó t t ó rr r rr r rí st s t s. Pr s t P r s rr. r t r s s s é 3 ñ P P Ó P r r t r r r s 1 r r ó t t ó rr r rr r rí st s t s Pr s t P r s rr r t r s s s é 3 ñ í sé 3 ñ 3 é1 r P P Ó P str r r r t é t r r r s 1 t r P r s rr 1 1 s t r r ó s r s st rr t s r t s rr s r q s

Διαβάστε περισσότερα

PRAVA. Prava je u prostoru određena jednom svojom tačkom i vektorom paralelnim sa tom pravom ( vektor paralelnosti).

PRAVA. Prava je u prostoru određena jednom svojom tačkom i vektorom paralelnim sa tom pravom ( vektor paralelnosti). PRAVA Prava je kao i ravan osnovni geometrijski ojam i ne definiše se. Prava je u rostoru određena jednom svojom tačkom i vektorom aralelnim sa tom ravom ( vektor aralelnosti). M ( x, y, z ) 3 Posmatrajmo

Διαβάστε περισσότερα

41. Jednačine koje se svode na kvadratne

41. Jednačine koje se svode na kvadratne . Jednačine koje se svode na kvadrane Simerične recipročne) jednačine Jednačine oblika a n b n c n... c b a nazivamo simerične jednačine, zbog simeričnosi koeficijenaa koeficijeni uz jednaki). k i n k

Διαβάστε περισσότερα

Oznake in osnovne definicije

Oznake in osnovne definicije Oznake in osnovne definicije B Plestenjak, JKozak: Numerične metode 2011-2012 1 / 53 Sistem n linearnih enačb z n neznankami a 11 x 1 + a 12 x 2 + + a 1n x n = b 1 a 21 x 1 + a 22 x 2 + + a 2n x n = b

Διαβάστε περισσότερα

Matematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1

Matematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1 Mtemtik 1 Gregor Dolinr Fkultet z elektrotehniko Univerz v Ljubljni 2. jnur 2014 Gregor Dolinr Mtemtik 1 Izrek (Izrek o povprečni vrednosti) Nj bo m ntnčn spodnj mej in M ntnčn zgornj mej integrbilne funkcije

Διαβάστε περισσότερα

1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...

1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου... ΑΠΟΖΗΜΙΩΣΗ ΘΥΜΑΤΩΝ ΕΓΚΛΗΜΑΤΙΚΩΝ ΠΡΑΞΕΩΝ ΣΛΟΒΕΝΙΑ 1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου... 3 1 1. Έντυπα αιτήσεων

Διαβάστε περισσότερα

TRANZITIVNI GRAFI. Katarina Jan ar. oktober 2008

TRANZITIVNI GRAFI. Katarina Jan ar. oktober 2008 TRANZITIVNI GRAFI Katarina Jan ar oktober 2008 Kazalo 1 Uvodne denicije........................ 3 2 Vozli² na tranzitivnost.................... 8 3 Povezavna tranzitivnost.................... 10 4 Lo na

Διαβάστε περισσότερα