JEKLENE KONSTRUKCIJE I 10.0 NATEZNI ELEMENTI
|
|
- Φαραώ Λούλης
- 8 χρόνια πριν
- Προβολές:
Transcript
1 Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Katedra za metalne konstrukcije JEKLENE KONSTRUKCIJE I 10.0 NATEZNI ELEMENTI prof. dr. Darko Beg Sodelavci: Tomaž Rugelj, Blaž Čermelj
2 Skupine nateznih elementov Skupina Glavni natezni element A B C palica okrogla žica okrogla in Z-žice okrogla žica in pramen okrogla žica okrogla žica pramen za prednapenjanje iz sedmih žic Komponenta sistem natezne palice, prednapeta palica vrv zaprta vrv vrv pramen iz vzporednih žic vrv vzporednih žic vrv vzporednih pramenov
3 Značilnosti: uklon ni prisoten; prisotne koncentracije napetosti; potrebna kontrola stikov (neto preseki, posebno oblikovani spoji). Delitev: upogibno toge (skupina A); gibke (odprte in zaprte vitke jeklene vrvi in jeklene vrvi iz paralelnih žic, skupina B,C).
4 Značilni prerezi: Toge palice (skupina A) Delitev glede na uporabo: vezi zatege vešalke
5 Palice z enojnim homogenim okroglim prečnim prerezom Pritrjevanje preko navoja. Uporaba: povezja streh, zidov, nosilcev; vrvi za opiranje strešnih elementov, jeklenih stolpov in mostov; natezni sistemi pri jeklenih in lesenih paličnih konstrukcijah; natezni sistemi pri jeklenih konstrukcijah.
6 Sistem natezne palice
7 Sistem natezne palice
8 Primerna zasnova detajlov stikovanja Nesimetričen zvar Neravno - podlitje Izboljšan duktilnejši stik
9 Detajl izvedbe stika vešalke Projektirano! Izvedeno! lokalna preobremenitev
10 Vpliv TDR Ugoden vpliv: II w w0 k k 1 N 1 N cr Natezna sila zmanjšuje vplive teorije drugega reda (TDR).
11 Gibke palice (skupina B, C) Delitev: jeklene vrvi, kabli; verige (s členki). Značilnosti: vitki elementi vpliv vetra (vibracije); korozija; nelinearno obnašanje.
12 Produkti skupine B Prečni prerezi sestavljeni iz posameznih žic. Sidranje posebna izvedba. Primarna izdelava premerov od 5 mm do 160 mm (SIST EN ).
13 Spiralne vrvi Uporaba spiralnih vrvi: vrvi za opiranje (zatege) anten, dimnikov, jamborov in mostov; nosilne vrvi in robne nosilne vrvi pri lahkih konstrukcijah; vešalke ali viseči kabli pri visečih mostovih; stabilizacijske vrvi pri lesenih in jeklenih paličjih; ograje stopnišč, balkonov, mostov, zaščitne ograje.
14 Zaprte vrvi Proizvodnja zaprtih vrvi premera od 20 mm do 180 mm. Uporaba zaprtih vrvi: vrvi za opiranje, viseči kabli in vešalke pri mostnih konstrukcijah; viseče vrvi in stabilizacijske vrvi v paličjih iz vrvi; robne nosilne vrvi pri mrežah; vrvi za opiranje anten, dimnikov, jamborov in mostov.
15 Spiralne konstrukcijske vrvi Uporaba spiralnih konstrukcijskih vrvi: vrvi za opiranje anten, jamborov, vešalke pri visečih mostovih, povezava spiralnih vrvi (razmik, dušenje), robne nosilne vrvi membran, ograje stopnišč, balkonov, mostov in tračnice.
16 Produkti skupine C Individualno ali skupinsko sidranje. Uporaba sklopov vzporednih žic: mostovi s poševnimi vrvmi, glavne vrvi visečih mostov, zunanje vrvi. Uporaba sklopov vzporednih vrvi: sovprežni in jekleni mostovi s poševnimi vrvmi.
17 Produkti skupine C
18 Kabli ŽICA PRAMEN VRV KABEL Kabli viti; pleteni; ploščati; paralelni; odprti ali zaprti.
19 Sestava kabla PLAŠČ JEDRO (sisal, konoplja, jeklo) JEKLENE ŽICE V PRAMENIH
20 Tehnologija vgradnje
21 Primeri konstrukcij
22 Zaključki za elemente skupin B in C
23 Zaključki za elemente skupin B in C
24 Osnove projektiranja Projektiranje v skladu s SIST EN 1990; upoštevana določila standarda SIST EN ; spoji nateznih elementov na konstrukcijo morajo biti zamenljivi in prilagodljivi; zaradi večje trajnosti je potrebno upoštevati razrede izpostavljenosti. Preglednica 2.1: Razredi izpostavljenosti Korozijski vpliv Vpliv utrujanja ni izpostavljeno zunanjim vplivom izpostavljeno zunanjim vplivom vplivi utrujanja zanemarljivi razred 1 razred 2 utrujanje v smeri osi razred 3 razred 4 utrujanje v osni in prečni smeri (veter in dež) - razred 5
25 (1) Projektiranje - mejna stanja: Zahteve MSN: Projektna osna sila ne sme preseči projektne natezne nosilnosti. MSU: Omejitev napetosti in deformacij Utrujanje: Omejitev razlik napetosti (2) Preprečevanje tlakov: Nenadzorovana stabilnost, utrujanje ali poškodbe na konstrukcijskih in nekonstrukcijskih delih konstrukcije. Preprečimo s prednapenjanjem nateznih elementov za stalni vpliv G+P (3) Vsi elementi dodatki nateznim elementom, kot so sedla, spojke itd. morajo biti projektirani na porušno nosilnost jeklenih vrvi
26 Vplivi Lastna teža (1) SIST EN alternativno iz dejanskega prečnega prereza elementa in gostote materiala (2) Spiralne in zaprte vrvi ter vrvi iz žic 2 d gk w A m, Am f 4 w upošteva gostoto jekla in protikorozijsko zaščito f faktor polnosti Preglednica 2.2: Prostorninska teža w in faktorji polnosti f Žice v jedru + 1 sloj Z-žic Žice v jedru + 2 sloja Z-žic Faktor polnosti f Žice v Število slojev žic okrog jedrne žice jedru + > > 6 2 sloja Z- žic prostorninska teža w 10-7 [N/mm 3 ] 1 Spiralne vrvi 0,77 0,76 0,75 0, Zaprte vrvi 0,81 0,84 0, Vrvi iz okroglih žic 0,56 930
27 Vplivi (3) Vrvi iz vzporednih žic A m n a m n a m število enakih žic ali spletov prečni prerez žice (dobljen iz premera žice) ali spleta (ustrezen standard) (4) Natezni elementi skupine C Lastno težo določimo iz lastne teže posameznih žic in spletov ter teže zaščitnih materialov (HDPE, vosek, ).
28 Vplivi Veter Statični vpliv vetra po SIST EN vplivi zvijanja in upogibanja na koncih vrvi. Aerodinamični in drugi vplivi, ki lahko povzročijo nihanje kablov. Led SIST EN , Dodatek C Toplotni vplivi Razlika temperature med vrvmi in konstrukcijo. Pri zunanjih vrveh se razlika temperatur upošteva po SIST EN
29 Prednapenjanje Vplivi (1) Elementi morajo biti prednapeti tako, da pri delovanju vseh stalnih vplivov konstrukcija odgovarja geometrijskim pogojem in zahtevani porazdelitvi napetosti. (2) Predvidi se prednapenjanje in korelacijo vrvi. (3) Karakteristična vrednost sile prednapetja mora izpolnjevati pogoj (1). (4) Če korelacija ni predvidena, je potrebno pri projektiranju upoštevati padec sile prednapetja. Utrujanje glej SIST EN 1991 Zamenjava in izguba nateznih elementov (1) Začasno projektno stanje zamenjava vsaj enega nateznega elementa (2) Nezgodno projektno stanje porušitev enega nateznega elementa
30 Projektna stanja in delni faktorji (1) Začasno projektno stanje med fazo gradnje (obtežni faktorji) Priporočene vrednosti: G G G 1,10 1, 20 1, 00 kratkotrajno delovanje (nekaj ur) montaža prvega pramena pri sistemu gradnje pramen za pramenom za montažo preostalih pramenov za ugodne vplive (2) Stalno projektno stanje med uporabo (faktorji odpornosti) R 0,90 ali 1,00 natezna nosilnost vrvi M, fr 1, 65 Mbed, 1, 00 torna nosilnost bočni pritisk vrvi
31 Karakteristične vrednosti Material Jeklo SIST EN , SIST EN Žice SIST EN 10264, Deli 1 do 4 Vrvi SIST EN 12385, Deli 4 in 10 Zaključki SIST EN Pramena pren Priporočene najvišje vrednosti f u, zaradi zagotavljanja trajnosti: Jeklene žice okrogle: Z: Nerjavne jeklene žice okrogle: 1770 N / mm 1570 N / mm 1450 N / mm 2 2 2
32 Modul elastičnosti Natezni elementi skupine A E = kn/cm 2, sistemi iz nerjavnega jekla SIST EN Natezni elementi skupine B (1) Določimo iz testov. Odvisen od nivoja napetosti, predhodnega raztegovanja in cikličnega obremenjevanja. Natezna togost kablov za natezne elemente skupine B in C je enaka (2) Približne vrednosti za skupino B Preglednica 3.1 in Slika 3.1 (3) Približne vrednosti za skupino C Preglednica 3.1 E A m
33 Modul elastičnosti Preglednica 3.1: Modul elastičnosti E Q, ki ustreza spremenljivi obtežbi Q Natezni elementi iz jekla visoke trdnosti E Q [kn/mm 2 ] jeklene žice jeklene žice iz nerjavnega jekla 1 Spiralni prameni 150 ± ± 10 2 Polno zaščitene vrvi 160 ± 10-3 Prameni iz žičnatih vrvi s CWR 100 ± ± 10 4 Prameni iz žičnatih vrvi s CF 80 ± 10-5 Vrv vzporednih žic 205 ± 5-6 Vrv vzporednih pramenov 195 ± 5 -
34 Modul elastičnosti (4) Nominalne vrednosti modula elastičnosti zaprtih vrvi Predpostavke: dolžina kablov > 10d σ min > 100 N/mm 2 σ min = spodnja meja elastičnega območja
35 Korozijska zaščita Trajnost žic, vrvi in sklopov Elementi skupin B in C ter razredov izpostavljenosti 2, 4 in 5: zaščita individualnih žic; zaščita notranjosti vrvi preprečeno vstopanje vlage v vrv; zaščita zunanje površine vrvi. (2) Skupina C dva sloja sistema korozijske zaščite (3) Pri sponah in sidriščih je potrebna dodatna korozijska zaščita penetracija vode (4) Transport, skladiščenje, izvedba Dodatek B
36 Trajnost žic, vrvi in sklopov Korozijska zaščita posameznih žic Skupini B in C zaščitna plast cinka ali cinkove legure; skupina B SIST EN , Razred A (okrogle žice); SIST EN , Razred A (oblikovane žice); skupina C pr EN Korozijska zaščita notranjosti vrvi skupine B Aktivna ali pasivna polnilna zaščita pod vplivi vode, toplote in vibracij mora ostati nepremična; aktivna polnila: poliuretansko olje, osnova prašno barvanje z barvo na osnovi cinka; pasivna polnila: trajni elastično-plastični vosek ali aluminijev prah v ogljikovodikovi smoli.
37 Trajnost žic, vrvi in sklopov Korozijska zaščita zunanjosti elementov skupine B Dodatna zaščita zaradi poškodb pri montaži in izgube cinka; d poliuretanska obloga debeline t 3mm ; 15 barva na osnovi cinka; kabli iz vrvi iz nerjavnega jekla, zaključkov iz nerjavnega jekla in brez korozijske zaščite morajo ustrezati relevantnim razredom korozijske odpornosti; zaščita žic z Zn95A15 zagotavlja 3x boljšo zaščito kot zaščita iz cinka v enakih pogojih.
38 Trajnost žic, vrvi in sklopov Korozijska zaščita elementov skupine C Običajno jeklena ali poliuretanska zaščitna cev prostor med cevjo in vrvjo zapolnjen s protikorozijsko mešanico ali cementno malto; alternativno: ekstrudiran polietilen ali epoksi zaščita posameznih spletov ali kablov; zaščita kablov ob sidriščih nepropustna; odprtine zapolnjene z neprekinjenim hidrofobnim materialom (mast, vosek ali mehka smola, cement); alternativno: cirkulacija suhega zraka znotraj zaščitne cevi; glavne vrvi visečih mostov in sidrišča poseben pristop.
39 Mejno stanje nosilnosti
40 Prednapete palice in elementi skupine B in C Projektiranje v MSN v skladu s standardoma SIST EN in SIST EN F Ed F Rd F uk F k R F 1, 0 F F F min ; Ed F uk k Rd 1,5 Rd R R projektna vrednost osne sile projektna natezna nosilnost karakteristična nosilnost na pretrg karakteristična plastična nosilnost (zagotavljanje elastičnega območja tudi v MSN) parcialni faktor: 0,9 ukrepi za zmanjšanje upogibnih napetosti. 1,0 brez ukrepov. Preglednica 6.1: Karakteristična plastična nosilnost natezne komponente Skupina Pripadajoči standard F k A SIST EN F 0,1k = A m f 0,1k * B SIST EN F 0,2k = A m f 0,2k C pren F 0,1k = A m f 0,1k * Za prednapete palice glej SIST EN in SIST EN
41 F uk Elementi skupine C: Fuk Am fuk A m površina jeklenega prereza f uk karakteristična vrednost natezne trdnosti Elementi skupine B: Fuk Fmin ke F min 2 Kd Rr 1000 kn K d R r k e faktor minimalne sile pretrga, ob upoštevanju izgube vpliva vitja nominalni premer vrvi v mm kvaliteta vrvi v N/mm 2 faktor izgube, odvisen od tipa zaključka vrvi K, d in R r so za vse vrvi podani v SIST EN
42 Sedla Geometrijski pogoji 1 pramen / vrv 2 sedlo L 2 dolžina pramena/vrvi med dvema teoretično tangentnima točkama T 1 za najbolj neugodno karakteristično kombinacijo obtežbe in verižnice ΔL 2 dodatna dolžina
43 Projektiranje sedla Geometrijski pogoji r1 max 30 d; 400 premer žice d premer vrvi Lego točk T 1 in T 2 se določi za ustrezne obtežne primere z upoštevanjem premikanja sedla in vrvi. Kadar sedlo ustreza vsem geometrijskim pogojem, se napetosti zaradi ukrivljenosti vrvi lahko zanemarijo.
44 Projektiranje sedla Sedla je potrebno projektirati na silo k karakteristična natezna nosilnost vrvi: F k F Priporočena vrednost: k = 1,1 Ed uk Potrebno je kontrolirati tudi zdrs kabla v sedlu.
45 Prečni pritisk q Ed zaradi prednapetja z objemko v sedlu qed 1, 0 qrd F q pri 0,6 d d' d q Ed Rd r ' d L2 q Rk Mbed, q Rk karakteristična vrednost določena s testom ali iz preglednice 6.4 Uporaba mejne vrednosti prečnega pritiska q Rk iz Preglednice 6.4 in delnega faktorja g M,bed = 1,0 vodi v največ 3% redukcije nosilnosti na pretrg. Preglednica 6.4: Mejne vrednosti q Rk Vrsta vrvi q Rk [N/mm 2 ] Jeklene spone in sedla Zaščitene spone in sedla Polno zaščitena vrv Spiralna vrv Spone morajo biti zaščitene z mehko kovinsko ali cinkovo oblogo debeline vsaj 1 mm.
46 Spone Kontrole: zdrs F Ed kontrola prečnega pritiska F kf Ed 1,15 F k karakteristična nosilnost sekundarnih pripetih elementov F k
47 Mejno stanje uporabnosti
48 Mejno stanje uporabnosti Kontrola dveh kriterijev v MSU: 1. Deformacije ali vibracije 2. Elastično stanje konstrukcije Možna redukcija upogibnih momentov v sidriščih z ustreznimi ukrepi (npr. neoprenska podloga za prečno obtežbo).
49 Povezava z nosilnostjo na pretrg: faza gradnje faza uporabe Mejne napetosti Določitev za karakteristično obtežno kombinacijo z namenom: napetosti ostanejo v elastičnem območju za ustrezna projektna stanja med gradnjo in uporabo, omejitev deformacij, da ukrepi proti koroziji niso prizadeti in zaradi nezanesljivosti projektiranja na utrujanje. 0,60 uk za prve natezne elemente nekaj ur Ed fconst. 0,55 uk po montaži ostalih elementov f Ed SLS uk 0,50 če so pri projektiranju na utrujanje upoštevane tudi upogibne napetosti 0,45 uk če upogibne napetosti niso upoštevane
50 Vibracije vrvi Aerodinamične sile na ceveh, ki jih povzročijo: sunki vetra; preostali vrtinci; galloping; wake galloping; interakcija vetra, dežja in vrvi. Dinamične sile na drugih delih konstrukcije (nosilec, stolp).
51 Omejitev vibracij vrvi Konstrukcije, podprte z vrvmi nadzor prekomernih vibracij zaradi vetra in dežja. Pri projektiranju potrebno predvideti namestitev opreme za merjenje vibracij med ali po montaži. Ukrepi lahko vključujejo: obdelavo površine kablov (aerodinamična oblika) dušilci stabilizacija kablov (npr. z dodatnimi vmesnimi spoji)
52 Ocena nevarnosti Vibracije vrvi zaradi dežja in vetra je potrebno preprečiti s projektiranjem (uporaba primerne oblike kabla). Naraščanje vibracij z dolžino vrvi pri kratkih vrveh (70 80m) ni nevarnosti nastanka vibracij (razen pri posebno nestabilni konstrukciji). Pri daljših vrveh potrebna montaža dušilcev (kritično dušenje vsaj 0,5%). Ocena nevarnosti resonance povezane z nestabilnostjo parametric resonance (natančna študija uklonskih oblik konstrukcije in vrvi z upoštevanjem razmerja kotnih frekvenc in pomikov sidrišč za vsako uklonsko obliko). Ukrepi za preprečitev prekrivanja frekvenc (po potrebi uporaba stabilizacijskih vrvi). Omejitev amplitud vibracij zaradi varnosti in udobnosti uporabnikov (pri hitrosti vetra 15m/s amplituda vrvi < L/500).
53 Transport, skladiščenje, izvedba (1) Spiralne vrvi in polno zaprte vrvi se dobavljajo v zvitkih ali naviti na motku (2) Minimalni premer motka (30 premer polno zaprte vrvi, 24 premer spiralne vrvi, 16 premer vrvi) je odvisen od zaščite, časa skladiščenja in temperature (previdnost pri odvijanju pri T<5 C). (3) Vrvi v zvitkih je potrebno zračiti oz. preprečiti stik s tlemi pojav mehurjenja (white blister) zaradi kondenzacije vlage. (4) Pri rokovanju z vrvmi je potrebna skrajna previdnost, pri horizontalnem odvijanju zvitkov je potrebno vrtenje le teh. (5) Pri kablih ni dovoljena(o): odstranitev zaščite pred namestitvijo kabla; ukrivljenje z radijem manjšim od 30 premer kabla; vlečenje preko ostrih robov; spiralna zvitost.
Bočna zvrnitev upogibno obremenjenih elementov s konstantnim prečnim prerezom
D. Beg, študijsko gradivo za JK, april 006 KK FGG UL Bočna zvrnitev upogibno obremenjenih elementov s konstantnim prečnim prerezom Nosilnost na bočno zvrnitev () Elemente, ki niso bočno podprti in so upogibno
+105 C (plošče in trakovi +85 C) -50 C ( C)* * Za temperature pod C se posvetujte z našo tehnično službo. ϑ m *20 *40 +70
KAIFLEX ST Tehnični podatki Material Izjemno fleksibilna zaprtocelična izolacija, fleksibilna elastomerna pena (FEF) Opis Uporaba Temperaturno območje Toplotna prevodnost W/(m K ) pri različnih srednjih
Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2
Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a
POROČILO. št.: P 1100/ Preskus jeklenih profilov za spuščen strop po točki 5.2 standarda SIST EN 13964:2004
Oddelek za konstrkcije Laboratorij za konstrkcije Ljbljana, 12.11.2012 POROČILO št.: P 1100/12 680 01 Presks jeklenih profilov za spščen strop po točki 5.2 standarda SIST EN 13964:2004 Naročnik: STEEL
BETONSKE KONSTRUKCIJE I.
UNIVERZA V LJUBLJANI Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo izr.prof.dr. Jože Lopatič BETONSKE KONSTRUKCIJE I. (študijsko gradivo, UNI GR_B) Ljubljana, 2012 BK I - Predavanja, 2011/12 1 VRSTE IN ZNAČILNOSTI
ARHITEKTURA DETAJL 1, 1:10
0.15 0.25 3.56 0.02 0.10 0.12 0.10 SESTV S2 polimer-bitumenska,dvoslojna(po),... 1.0 cm po zahtevah SIST DIN 52133 in nadstandardno, (glej opis v tehn.poročilu), npr.: PHOENIX STR/Super 5 M * GEMINI P
6.0 SPOJI. prof. dr. Darko Beg Sodelavec: Blaž Čermelj. Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Katedra za metalne konstrukcije JEKLENE KONSTRUKCIJE I 6.0 SPOJI prof. dr. Darko Beg Sodelavec: Blaž Čermelj Spoji Spoji so v jeklenih konstrukcijah
Statistična analiza. doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za farmacijo
Statistična analiza opisnih spremenljivk doc. dr. Mitja Kos, mag. arm. Katedra za socialno armacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za armacijo Statistični znaki Proučevane spremenljivke: statistični znaki
KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK
1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24
Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM
Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Fakulteta za elektrotehniko 1 Slika 7. 2: Principielna shema regulacije AM v KSP Fakulteta za elektrotehniko 2 Slika 7. 3: Merjenje komponent fluksa s
GEOTEHNIČNA NA SIDRA SIDRANJE KONSTRUKCIJ. Geotehnična. na sidra. Dywidag sidra
SIDRANJE KONSTRUKCIJ uvrtana prednapeta geotehnična sidra sidranje s sidrnimi bloki ali ploščami GEOTEHNIČNA NA SIDRA pasivna sidra Geotehnična na sidra Dywidag sidra Sidra sestavljajo trije osnovni deli:
Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge
Vektorji Naloge 1. V koordinatnem sistemu so podane točke A(3, 4), B(0, 2), C( 3, 2). a) Izračunaj dolžino krajevnega vektorja točke A. (2) b) Izračunaj kot med vektorjema r A in r C. (4) c) Izrazi vektor
Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,
PROJEKTIRANJE GRADBENIH KONSTRUKCIJ PO EVROKOD STANDARDIH
Priročnik za PROJEKTIRANJE GRADBENIH KONSTRUKCIJ PO EVROKOD STANDARDIH urednika Darko Beg Andrej Pogačnik Inženirska zbornica Slovenije 2009 Priročnik za projektiranje gradbenih konstrukcij po evrokod
Optimiranje nosilnih konstrukcij
Univerza v Ljubljani - Fakulteta za strojništvo KKTS - LASOK Optimiranje nosilnih konstrukcij Uklon in zvrnitev enoosnih nosilnih elementov doc.dr. Boris Jerman, univ.dipl.inž.str. i.prof.dr. Janez Kramar,
1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja
ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost
Univerza v Ljubljani FS & FKKT. Varnost v strojništvu
Univerza v Ljubljani FS & FKKT Varnost v strojništvu doc.dr. Boris Jerman, univ.dipl.inž.str. Govorilne ure: med šolskim letom: srede med 9:00 in 11:30 pisarna: FS - 414 telefon: 01/4771-414 boris.jerman@fs.uni-lj.si,
Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx
Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma
8.0 PREČNI PREREZI. prof. dr. Darko Beg Sodelavec: Blaž Čermelj. Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Katedra za metalne konstrukcije JEKLENE KONSTRUKCIJE I 8.0 PREČNI PREREZI prof. dr. Darko Beg Sodelavec: Blaž Čermelj Razvrščanje prečnih prerezov
386 4 Virtualni pomiki in virtualne sile. A 2 x E 2 = 0. (4.99)
386 4 Virtualni pomiki in virtualne sile oziroma Ker je virtualna sila δf L poljubna, je enačba 4.99) izpolnjena le, če je δf L u L F ) L A x E =. 4.99) u L = F L A x E. Iz prikazanega primera sledi, da
Tretji del. mag. Anton Pristavec - Kontrola nosilnosti žerjavne proge 3. sklop
Tretji del 1 Tretji del Bočna zvrnitev Izbočenje pločevine (stojina, pasnica) Kontrola vertikalnih in horizontalnih pomikov Utrujanje materiala 2 Bočna zvrnitev 3 TEORIJA Poljudno o bočni zvrnitvi Konstrukcijske
Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)
Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2
*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center
Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:
POPIS DEL IN PREDIZMERE
POPIS DEL IN PREDIZMERE ZEMELJSKI USAD v P 31 - P 32 ( l=18 m ) I. PREDDELA 1.1 Zakoličba, postavitev in zavarovanje prečnih profilov m 18,0 Preddela skupaj EUR II. ZEMELJSKA DELA 2.1 Izkop zemlje II.
Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev
KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.
Varnost v strojništvu
Univerza v Ljubljani - Fakulteta za strojništvo Univerza v Ljubljani - Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Varnost v strojništvu Stabilnost centrično tlačno obremenjenih palic doc.dr. Boris Jerman,
1. Trikotniki hitrosti
. Trikotniki hitrosti. Z radialno črpalko želimo črpati vodo pri pogojih okolice z nazivnim pretokom 0 m 3 /h. Notranji premer rotorja je 4 cm, zunanji premer 8 cm, širina rotorja pa je,5 cm. Frekvenca
IZJAVA O LASTNOSTIH. 5. Po potrebi ime ali naslov pooblaščenega zastopnika, katerega pooblastilo zajema naloge, opredeljene v členu 12(2): -
SL IZJAVA O LASTNOSTIH DoP št. Hilti HUS3 0672-CPD-0361 1. Enotna identifikacijska oznaka tipa proizvoda: Vijačno sidro Hilti HUS3 2. Tip, serijska ali zaporedna številka ali kateri koli drug element,
Vpliv lezenja, krčenja in modula elastičnosti betona na povese za pomembnejše betonske konstrukcijske elemente z armaturo ali vgrajenimi kabli
Vpliv lezenja, krčenja in modula elastičnosti betona na povese za pomembnejše betonske konstrukcijske elemente z armaturo ali vgrajenimi kabli Dodatek k SIST EN 13670:A101 Marko Lutman Predgovor Deformacije
Betonske konstrukcije 1 - vežbe 3 - Veliki ekscentricitet -Dodatni primeri
Betonske konstrukcije 1 - vežbe 3 - Veliki ekscentricitet -Dodatni primeri 1 1 Zadatak 1b Čisto savijanje - vezano dimenzionisanje Odrediti potrebnu površinu armature za presek poznatih dimenzija, pravougaonog
Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki
Tretja vaja iz matematike 1
Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +
IZRAČUN MEHANSKIH PARAMETROV NADZEMNEGA VODA
Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko IZRAČUN MEHANSKIH PARAMETROV NADZEMNEGA VODA Seminar pri predmetu Razdelilna in industrijska omrežja Maja Mikec Profesor: dr. Grega Bizjak Študijsko leto
UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Katedra za energetsko strojništvo VETRNICA. v 2. v 1 A 2 A 1. Energetski stroji
Katedra za energetsko strojništo VETRNICA A A A Katedra za energetsko strojništo Katedra za energetsko strojništo VETRNICA A A A Δ Δp p p Δ Katedra za energetsko strojništo Teoretična moč etrnice Določite
Logatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013
WP 14 R T d 9 10 11 53 d 2015 811/2013 WP 14 R T 2015 811/2013 WP 14 R T Naslednji podatki o izdelku izpolnjujejo zahteve uredb U 811/2013, 812/2013, 813/2013 in 814/2013 o dopolnitvi smernice 2010/30/U.
TRDNOST (VSŠ) - 1. KOLOKVIJ ( )
TRDNOST (VSŠ) - 1. KOLOKVIJ (17. 12. 03) Pazljivo preberite besedilo vsake naloge! Naloge so točkovane enakovredno (vsaka 25%)! Pišite čitljivo! Uspešno reševanje! 1. Deformiranje telesa je podano s poljem
PRORAČUN GLAVNOG KROVNOG NOSAČA
PRORAČUN GLAVNOG KROVNOG NOSAČA STATIČKI SUSTAV, GEOMETRIJSKE KARAKTERISTIKE I MATERIJAL Statički sustav glavnog krovnog nosača je slobodno oslonjena greda raspona l11,0 m. 45 0 65 ZAŠTITNI SLOJ BETONA
Vaja: Odbojnostni senzor z optičnimi vlakni. Namen vaje
Namen vaje Spoznavanje osnovnih fiber-optičnih in optomehanskih komponent Spoznavanje načela delovanja in praktične uporabe odbojnostnega senzorja z optičnimi vlakni, Delo z merilnimi instrumenti (signal-generator,
6.1.2 Togostna matrika linijskega elementa z ravno osjo po teoriji II. reda
596 6 Geometrijska nelinearnost nosilcev varnost V E pa z enačbo V E = F E F dej 6.92) Z A x je označena ploščina prečnega prereza nosilca, količina i min je najmanjši vztrajnostni polmer, F dej pa je
Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci
Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja
Glavni sistem:obremenjen s prvotno obtežbo: P. δ 10. 3 Pomik δ 10 :δ 10 = P (2L ) Reakciji pri levi in desni podpori: ΣV=0
OGM Metoda sil. METODA SIL. OIS METODE Metoda sil se uporablja za račun statično nedoločenih konstrukcij. V njej kot neznanke nastopajo sile. Namenjena je predvsem ročnemu računanju konstrukcij, ki so
Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke
Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre
Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.
Kontrolne karte KONTROLNE KARTE Kontrolne karte uporablamo za sprotno spremlane kakovosti izdelka, ki ga izdeluemo v proizvodnem procesu. Izvaamo stalno vzorčene izdelkov, npr. vsako uro, vsake 4 ure.
Univerza v Ljubljani FS & FKKT. Varnost v strojništvu
Univerza v Ljubljani FS & FKKT Varnost v strojništvu doc.dr. Boris Jerman, univ.dipl.inž.str. Govorilne ure: pisarna: FS - 414 telefon: 01/4771-414 boris.jerman@fs.uni-lj.si, (Tema/Subject: VDPN -...)
ΠΡΙΤΣΙΝΑΔΟΡΟΣ ΛΑΔΙΟΥ ΑΕΡΟΣ ΓΙΑ ΠΡΙΤΣΙΝΙΑ M4/M12 ΟΔΗΓΙΕΣ ΧΡΗΣΗΣ - ΑΝΤΑΛΛΑΚΤΙΚΑ
GR ΠΡΙΤΣΙΝΑΔΟΡΟΣ ΛΑΔΙΟΥ ΑΕΡΟΣ ΓΙΑ ΠΡΙΤΣΙΝΙΑ M4/M12 ΟΔΗΓΙΕΣ ΧΡΗΣΗΣ - ΑΝΤΑΛΛΑΚΤΙΚΑ H OLJLAJNYOMÁSÚ SZEGECSELŐ M4/M12 SZEGECSEKHEZ HASZNÁLATI UTASÍTÁS - ALKATRÉSZEK SLO OLJNO-PNEVMATSKI KOVIČAR ZA ZAKOVICE
3. VAJA IZ TRDNOSTI. Rešitev: Pomik v referenčnem opisu: u = e y 2 e Pomik v prostorskem opisu: u = ey e. e y,e z = e z.
3. VAJA IZ TRDNOSTI (tenzor deformacij) (pomiki togega telesa, Lagrangev in Eulerjev opis, tenzor velikih deformacij, tenzor majhnih deformacij in rotacij, kompatibilitetni pogoji) NALOGA 1: Gumijasti
1. Newtonovi zakoni in aksiomi o silah:
1. Newtonovi zakoni in aksiomi o silah: A) Telo miruje ali se giblje enakomerno, če je vsota vseh zunanjih sil, ki delujejo na telo enaka nič. B) Če rezultanta vseh zunanjih sil, ki delujejo na telo ni
Zaporedna in vzporedna feroresonanca
Visokonapetostna tehnika Zaporedna in vzporedna feroresonanca delovanje regulacijskega stikala T3 174 kv Vaja 9 1 Osnovni pogoji za nastanek feroresonance L C U U L () U C () U L = U L () U C = ωc V vezju
ARMIRANOBETONSKI NADVOZ PREKO TREH POLJ
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Katedra za masivne in lesene konstrukcije Jamova c. 2 1 Ljubljana, Slovenija telefon (1) 476 85 98 faks (1) 425 6 83 ARMIRANOBETONSKI NADVOZ
ENERGETSKI KABLOVI (EK-i)
ENERGETSKI KABLOVI (EK-i) Tabela 13.1. Vrsta materijala upotrebljena za izolaciju i plašt Vrsta palšta Nemetalni plašt Metalni plašt Oznaka P E X G EV B EP Ab Si F Fe Ec Pa Ni Pt N Es Pu IP NP H h T A
Zadatak 4b- Dimenzionisanje rožnjače
Zadatak 4b- Dimenzionisanje rožnjače Rožnjača je statičkog sistema kontinualnog nosača raspona L= 5x6,0m. Usvaja se hladnooblikovani šuplji profil pravougaonog poprečnog preseka. Raster rožnjača: λ r 2.5m
1. TVORBA ŠIBKEGA (SIGMATNEGA) AORISTA: Največ grških glagolov ima tako imenovani šibki (sigmatni) aorist. Osnova se tvori s. γραψ
TVORBA AORISTA: Grški aorist (dovršnik) izraža dovršno dejanje; v indikativu izraža poleg dovršnosti tudi preteklost. Za razliko od prezenta ima aorist posebne aktivne, medialne in pasivne oblike. Pri
1.4 Glavne normalne napetosti v nosilcu 145. Vzdolž nevtralne osi oklepajo normale ravnin glavnih napetosti s smerjo x naslednje kote
1.4 Glavne normalne napetosti v nosilcu 145 Smeri glavnih normalnih napetosti vzdolž osi nosilca Vzdolž nevtralne osi oklepajo normale ravnin glavnih napetosti s smerjo x naslednje kote σ xx = M y z =
Kotne in krožne funkcije
Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete
matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):
4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n
ČHE AVČE. Konzorcij RUDIS MITSUBISHI ELECTRIC SUMITOMO
ČHE AVČE Konzorcij RUDIS MITSUBISHI ELECTRIC SUMITOMO MONTAŽA IN DOBAVA AGREGATA ČRPALKA / TURBINA MOTOR / GENERATOR S POMOŽNO OPREMO Anton Hribar d.i.s OSNOVNI TEHNIČNI PODATKI ČRPALNE HIDROELEKTRARNE
POPOLN POLIETILENSKI IZOLACIJSKI PAKET ZA UČINKOVITO VARČEVANJE Z ENERGIJO IN AKUSTIČNO ZAŠČITO
POPOLN POLITILNSKI IZOLACIJSKI PAKT ZA UČINKOVITO VARČVANJ Z NRGIJO IN AKUSTIČNO ZAŠČITO Powered by TCPDF (www.tcpdf.org) Kompletna paleta termičnih in akustičnih izolacijskih proizvodov iz P Izpolnjuje
primer reševanja volumskega mehanskega problema z MKE
Reševanje mehanskih problemov z MKE primer reševanja volumskega mehanskega problema z MKE p p RAK: P-XII//74 Reševanje mehanskih problemov z MKE primer reševanja volumskega mehanskega problema z MKE L
Osnove elektrotehnike uvod
Osnove elektrotehnike uvod Uvod V nadaljevanju navedena vprašanja so prevod testnih vprašanj, ki sem jih našel na omenjeni spletni strani. Vprašanja zajemajo temeljna znanja opredeljenega strokovnega področja.
- Geodetske točke in geodetske mreže
- Geodetske točke in geodetske mreže 15 Geodetske točke in geodetske mreže Materializacija koordinatnih sistemov 2 Geodetske točke Geodetska točka je točka, označena na fizični površini Zemlje z izbrano
Zgodba vaše hiše
1022 1040 Zgodba vaše hiše B-panel strani 8-11 Osnovni enobarvni 3020 3021 3023 paneli 3040 3041 Zasteklitve C-panel strani 12-22 S-panel strani 28-35 1012 1010 1013 2090 2091 1022 1023 1021 1020 1040
Elementi spektralne teorije matrica
Elementi spektralne teorije matrica Neka je X konačno dimenzionalan vektorski prostor nad poljem K i neka je A : X X linearni operator. Definicija. Skalar λ K i nenula vektor u X se nazivaju sopstvena
IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,
Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),
1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...
ΑΠΟΖΗΜΙΩΣΗ ΘΥΜΑΤΩΝ ΕΓΚΛΗΜΑΤΙΚΩΝ ΠΡΑΞΕΩΝ ΣΛΟΒΕΝΙΑ 1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου... 3 1 1. Έντυπα αιτήσεων
POPOLN POLIETILENSKI IZOLACIJSKI PAKET ZA UČINKOVITO VARČEVANJE Z ENERGIJO IN AKUSTIČNO ZAŠČITO
POPOLN POLITILNSKI IZOLACIJSKI PAKT ZA UČINKOVITO VARČVANJ Z NRGIJO IN AKUSTIČNO ZAŠČITO Powered by TCPDF (www.tcpdf.org) Kompletna paleta termičnih in akustičnih izolacijskih proizvodov iz P Izpolnjuje
NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE
NEPARAMETRIČNI TESTI pregledovanje tabel hi-kvadrat test as. dr. Nino RODE Parametrični in neparametrični testi S pomočjo z-testa in t-testa preizkušamo domneve o parametrih na vzorcih izračunamo statistike,
9. vaja: Dimenzioniranje prednapetega nosilca
9. vaja: Dimenzioniranje rednaetega nosila 1.1 Zasnova rednaeti betonski nosile ravokotnega rečnega rereza ki se o vzdolžni osi ne sreminja remošča razetino 16 m. reko nosila so oložene votle rednaete
UVOD V ENERGIJSKE METODE V MEHANIKI KONSTRUKCIJ
1. UVOD V ENERGIJSKE METODE V MEHANIKI KONSTRUKCIJ Vosnovnemtečaju mehanike trdnih teles smo izpeljali sistem petnajstih osnovnih enačb, s katerimi lahko načeloma določimo napetosti, deformacije in pomike
TOPLOTNA ČRPALKA ZRAK-VODA - BUDERUS LOGATHERM WPL 7/10/12/14/18/25/31
TOPLOTN ČRPLK ZRK-VOD - BUDERUS LOGTHERM WPL 7/0//4/8/5/ Tip Moč (kw) nar. št. EUR (brez DDV) WPL 7 7 8 7 700 95 5.6,00 WPL 0 0 7 78 600 89 8.9,00 WPL 7 78 600 90 9.78,00 WPL 4 4 7 78 600 9 0.88,00 WPL
ENERGETSKI STROJI. Energetski stroji. UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Katedra za energetsko strojništvo
ENERGETSKI STROJI Uvod Pregled teoretičnih osnov Hidrostatika Dinamika tekočin Termodinamika Podobnostni zakoni Volumetrični stroji Turbinski stroji Energetske naprave Podobnostni zakoni Kriteriji podobnosti
Schöck Tronsole tip F
Schöck Tronsole tip Schöck Tronsole tip Schöck Tronsole tip Schöck Tronsole tip služi za tehnično ločevanje udarnega zvoka med montažno stopniščno ramo in podestom z izoblikovanimi konzolami. Stopniščni
OSNOVE HIDROSTATIKE. - vede, ki preučuje mirujoče tekočine
OSNOVE HIDROSTATIKE - vede, ki preučuje mirujoče tekočine HIDROSTATIKA Značilnost, da je sila na katero koli točko v tekočini enaka iz vseh smeri. Če ta pogoj o ravnovesju sil ne velja, se tekočina premakne
Aksialne obremenitve DOPUSTNE NAPETOSTI IN DIMENZIONIRANJE
Univerza v Ljubljani FS & FKKT Varnost v strojništvu doc.dr. Boris Jerman, univ.dipl.inž.str. Govorilne ure: pisarna: FS - 414 telefon: 01/4771-414 boris.jerman@fs.uni-lj.si, (Tema/Subject: VDPN -...)
Varjenje polimerov s polprevodniškim laserjem
Laboratorijska vaja št. 5: Varjenje polimerov s polprevodniškim laserjem Laserski sistemi - Laboratorijske vaje 1 Namen vaje Spoznati polprevodniške laserje visokih moči Osvojiti osnove laserskega varjenja
- pravac n je zadan s točkom T(2,0) i koeficijentom smjera k=2. (30 bodova)
MEHANIKA 1 1. KOLOKVIJ 04/2008. grupa I 1. Zadane su dvije sile F i. Sila F = 4i + 6j [ N]. Sila je zadana s veličinom = i leži na pravcu koji s koordinatnom osi x zatvara kut od 30 (sve komponente sile
OSNOVE STATIČNE VARNOSTI IN STABILNOSTI KONSTRUKCIJ
7. Posvet Sekcije za gradbeništvo in koordinatorje VZD Celje 23.11.2007 OSNOVE STTIČNE VRNOSTI IN STILNOSTI KONSTRUKCIJ Prof. Dr. Vojko KILR Fakulteta za arhitekturo Ljubljana VSEIN VSEIN...2 1. KONSTRUKCIJE
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.
3525$&8158&1(',=$/,&(6$1$92-1,095(7(120
Srednja masinska skola OSOVE KOSTRUISAJA List1/8 355$&8158&1(',=$/,&(6$1$9-1,095(7(10 3ROD]QLSRGDFL maksimalno opterecenje Fa := 36000 visina dizanja h := 440 mm Rucna sila Fr := 350 1DYRMQRYUHWHQR optereceno
Naziv: Prijemalo FTV panelov za vertikalne fasade Oznaka: PVF (60, 80, 100, 120, 133, 150, 172, 200 in 240 mm) NAVODILA ZA UPORABO
Naziv: Prijemalo FTV panelov za vertikalne fasade Oznaka: PVF (60, 80, 100, 120, 133, 150, 172, 200 in 240 mm) NAVODILA ZA UPORABO VSEBINA UVOD - SPLOŠNE INFORMACIJE 3 Namen navodil 3 Proizvajalec 3 Identifikacija
p 1 ENTROPIJSKI ZAKON
ENROPIJSKI ZAKON REERZIBILNA srememba: moža je obrjea srememba reko eakih vmesih staj kot rvota srememba. Po obeh sremembah e sme biti obeih trajih srememb v bližji i dalji okolici. IREERZIBILNA srememba:
4. DEL. Določbe za pakiranje in cisterne
4. DEL Določbe za pakiranje in cisterne POGLAVJE 4.1 UPORABA EMBALAŽE, TUDI VSEBNIKOV IBC IN VELIKE EMBALAŽE Uvodni opombi OPOMBA 1: Embalažne skupine Zaradi pakiranja so nevarne snovi vseh razredov,
r T = 1. Redukcija sile 2. Telo in težišče telesa
1. Redukcija sile Izračunavanje rezultante porazdeljenih sil je lahko zamudno, mnogokrat si pomagamo tako, da porazdeljeno silo nadomestimo z drugim sistemom sil, ki je enostavnejši, njegov vpliv na opazovano
SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK
SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi
Dimenzioniranje nosaa. 1. Uvjeti vrstoe
Dimenzioniranje nosaa 1. Uvjeti vrstoe 1 Otpornost materijala prouava probleme 1. vrstoe,. krutosti i 3. elastine stabilnosti konstrukcija i dijelova konstrukcija od vrstog deformabilnog materijala. Moraju
Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 12. junij 2015 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M543* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek,. junij 05 SPLOŠNA MATURA RIC 05 M543 M543 3 IZPITNA POLA Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor
Numerično reševanje. diferencialnih enačb II
Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke
1 - KROVNA KONSTRUKCIJA : * krovni pokrivač, daska, letva: = 0,60 kn/m 2 * sneg, vetar : = 1,00 kn/m 2
OPTEREĆENJE KROVNE KONSTRUKCIJE : * krovni pokrivač, daska, letva: = 0,60 kn/m 2 * sneg, vetar : = 1,00 kn/m 2 1.1. ROGOVI : * nagib krovne ravni : α = 35 º * razmak rogova : λ = 80 cm 1.1.1. STATIČKI
Državni izpitni center *M * JESENSKI IZPITNI ROK MEHANIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Četrtek, 27. avgust 2009 SPLOŠNA MATURA
Š i f r a k a n d i d a t a : ržavni izpitni center *M0974* MEHNIK JESENSKI IZPITNI ROK NVOIL Z OCENJEVNJE Četrtek, 7. avgust 009 SPLOŠN MTUR RIC 009 M09-74-- POROČJE PREVERJNJ Pretvorite dane veličine
l 5 Levo: Površinski profil referenčne dolžine in dolžina vrednotenja; Desno: srednja linija profila
referenčna linija profila l=l=l=l=l 1 2 3 4 5... referenčna dolžina l 1 l 2 l 3 l 4 l 5 l n dolžina vrednotenja Levo: Površinski profil referenčne dolžine in dolžina vrednotenja; Desno: srednja linija
Slika 5: Sile na svetilko, ki je obešena na žici.
4. poglavje: Sile 5. Cestna svetilka visi na sredi 10 m dolge žice, ki je napeta čez cesto. Zaradi teže svetilke (30 N) se žica za toliko povesi, da pride sredina za 30 cm niže kot oba konca. Kako močno
3. Dimenzioniranje in kontrola zaščitnih naprav
3. Dimenzioniranje in kontrola zaščitnih naprav V skladu z zahtevami elektrotehniškh standardov za el. Instalacije NN (do 1kV) morajo biti vsi el. stroji in naprave zaščiteni pred el. udarom. Poznamo dve
Multivariatna analiza variance
(MANOVA) MANOVA je multivariatna metoda za proučevanje odvisnosti med več odvisnimi (številskimi) in več neodvisnimi (opisnimi) spremenljivkami. (MANOVA) MANOVA je multivariatna metoda za proučevanje odvisnosti
IZRAČUN PROJEKTNE TOPLOTNE MOČI ZA OGREVANJE
IZRAČUN PROJEKTNE TOPLOTNE MOČI ZA OGREVANJE (SIST EN 12831: Grelni sistemi v stavbah Metoda izračuna projektne toplotne obremenitve) Teoretične vaje - predloga Laboratorij za ogrevalno, sanitarno in solarno
Nosilne konstrukcije. Nosilni elementi, ki so obremenjeni izključno s tlačno obremenitvijo, imajo sledeče lastnosti:
Univerza v Ljubljani - Fakulteta za strojništvo KKTS - LASOK Nosilne konstrukcije 3. del: Tlačni elementi doc.dr. Boris Jerman, univ.dipl.inž.str. Govorilne ure: pisarna: FS - 414 telefon: 01/4771-414
Kaskadna kompenzacija SAU
Kaskadna kompenzacija SAU U inženjerskoj praksi, naročito u sistemima regulacije elektromotornih pogona i tehnoloških procesa, veoma često se primenjuje metoda kaskadne kompenzacije, u čijoj osnovi su
MPS100 HIDROSTATIČNI MERILNIK NIVOJA TEKOČIN
MATERM - PROIZVODNJA INDUSTRIJSKE SENZORIKE MPS100 HIDROSTATIČNI MERILNIK NIVOJA TEKOČIN Industrijska senzorika MERILNIK NIVOJA TEKOČIN MPS100 Hidrostatični merilnik nivoja tekočin - tudi za nečiste medije
PRILOG. Tab. 1.a. Dozvoljena trajna opterećenja bakarnih pravougaonih profila u(a) za θ at =35 C i θ=30 C, (θ tdt =65 C)
PRILOG Tab. 1.a. Dozvoljena trajna opterećenja bakarnih pravougaonih profila u(a) za θ at =35 C i θ=30 C, (θ tdt =65 C) Tab 3. Vrednosti sačinilaca α i β za tipične konstrukcije SN-sabirnica Tab 4. Minimalni
Konstruisanje. Dobro došli na... SREDNJA MAŠINSKA ŠKOLA NOVI SAD DEPARTMAN ZA PROJEKTOVANJE I KONSTRUISANJE
Dobro došli na... Konstruisanje GRANIČNI I KRITIČNI NAPON slajd 2 Kritični naponi Izazivaju kritične promene oblika Delovi ne mogu ispravno da vrše funkciju Izazivaju plastične deformacije Može doći i
Funkcije več spremenljivk
DODATEK C Funkcije več spremenljivk C.1. Osnovni pojmi Funkcija n spremenljivk je predpis: f : D f R, (x 1, x 2,..., x n ) u = f (x 1, x 2,..., x n ) kjer D f R n imenujemo definicijsko območje funkcije